Novice

V tokratnem izboru neposrečenih morskih aktivnosti si lahko ogledate:

• neposrečen skok z vodnim skuterjem
• plovba jadrnice pod prenizkim mostom
• genialna splavitev plovila preko drče
• prehitevanje večjega plovila
• prehitevanje preko plovila

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Baie De Kuto, Ile Des Pins, 1.dan

Za včeraj vam nisem napisal nič kaj posebnega razen voščila, zato vam to dolgujem danes in bom poskusil na kratko strniti dva dni v en dan.

Marjan je imel željo, da se jima pridružim za Silvestrovo, tako da sva se zmenila, da bi šli najprej na obalo, da naredimo ogenj na plaži, malo posedimo, spijemo kakšno pivo, se pogovorimo in potem me je povabil zvečer še na njegov katamaran. Ker sem bil že nekaj mesecev z Norvežanom, ga nisem mogel ravno zapustiti in osamiti, zato sem ga povabil, da gre še on z nami na plažo ob ogenj. 

Zvečer ob sedmi uri smo se zbrali na plaži in razočarani ugotovili, da se tukaj absolutno nič ne dogaja. Velika restavracija ob plaži je trenutno samevala, ob 20:30 pa je sprejela goste iz resorta in tako je bilo vse zaprtega tipa. Ljudje z bark so se večinoma družili na plovilih in prav čudil sem se, da ni nihče prišel k ognju. Po dveh urah smo ogenj pogasili in šli k Marjanu, ki sta naju z Norvežanom lepo pogostila in prav uživali smo skupaj v družbi. Polnoč je minila brez enega poka, brez ene rakete in brez enega ognjemeta. Očitno se tukaj vsi delajo francoze in se res nič ne dogaja. Pravo nasprotje proti Barbadosu, kjer je bilo na stotine ljudi na plažah, pekli so, goreli so žari in iz hladilnih torb so jemali penino. Edino kar sem slišal, je bilo glasno odštevanje sekund ob polnoči, ki se je slišalo iz restavracije.

Zjutraj sem bil že zgoden in zgodnja je bila tudi križarka Carnival Splendor, ki je pripeljala na otok nekaj sto ljudi, ki so spet zavzeli plažo, naredili prijeten živ žav že dopoldan.  Jaz sem se lotil podiranja domače LED smreke, katero sem sestavil včeraj popoldan in tako imel na otoku borovcev edini okrašeno jadrnico. Led trak, ki mi ga je podaril Tomaž pride tako prav za razsvetljavo, lahko ga režem na manjše kose ali pa iz njega naredim meter in pol visoko smreko. Ker je bilo vse bolj provizorično narejeno, sem se bal kakšnega dežja, zato sem pač vse pospravil. Novo leto je mimo, novoletnega plesa, ki je po navadi 1.1. tukaj nimajo, zato gremo naprej v starem kopitu.

Dopoldan grem še na plažo in kratek sprehod, na barki zamenjam strgano in razcefrano državno zastavo, a imam še samo majhno. Zato pa Marjan izobesi veliko, ki plapola v zalivu. In naj še kdo reče, da nismo pomorski narod. Samo domačini so številčnejši od slovenskih jadralcev.

Danes sem jaz povabil Marjana in ostale na mojo barko, da se jima oddolžim za včeraj, tako da sem jaz skuhal večerjo. Po večerji smo še malo posedeli, se pogovarjali in se kasneje siti od dobre večerje razšli. Ostal sem sam na barki, prižgal sem prenosno in močno krmno belo LED luč, namenjeno nočnemu ribolovu s harpuno z barke. V pol ure sem videl manjšega morskega psa, zelo veliko luskasto ribo, črno-belo strupeno kačo in veliko dobrih rib za na krožnik, ki pa so zelo hitro plavale. V roke sem vzel harpuno in čakal veliko ribo, a kot zakleto ni hotela plavati blizu barke. Jaz imam čas, morda pride jutri.

Baie De Kuto, Ile Des Pins, 2. dan

Tukaj se zjutraj ob peti uri začne že beli dan in potem posije sonce ter sije vse do 18:30 ure. In kadar je sonce, mi vsak dan napolni akumulatorje do konca in nikakor ne morem biti brez energije. 

Zjutraj sem se odločil, da grem z dingijem do obale in nato peš do sosednjega zaliva Kanumera. Vzamem nahrbtnik, brisačo, kratek neopren, podvodni fotoaparat, plavutke in masko. Ko sem prišel do zaliva sem bil začuden, ker se je na plažo naselilo kakšnih 50 Japoncev, ki so se pripeljali iz kakšnega resorta z avtobusom, do zaliva Kanumera. Vsi si želijo ogledati posebno veliko »skalo« ali manjši otoček, okoli katerega se je naredil poseben ekosistem, ki ga je vzel pod svoje okrilje tudi UNESCO. Seveda je zelo zanimiv , a ker danes ni potniške ladje v zalivu in pride ena od njih spet jutri, sem nekako mislil, da bom tukaj sam. No pa je bilo tisto »sem mislil«, čisto nekaj drugega. In ne vem če poznate Japonce. Verjetno so to bolj bogati Japonci, katerih koža mora biti ves čas svetla, zato so oblečeni v posebna črna oprijeta oblačila, z zaščitnim faktorjem +50. Torej, kot bi imeli na sebi body, na glavi pa posebne kape, da se jih sončni žarek ne dotakne. Večina žensk nosi še rokavice in potem se takšni kopajo. Ampak vse v redu in prav, v vodo gredo do pasu, okoli prsi pa imajo posebne rešilne jopiče, kakršne imajo vozniki vodnih skuterjev. Zdijo se mi smešni in na svoj način primerljivi z Arabci, katere sem  srečeval na svojih potovanjih, ko sem odkrival in raziskoval brezpotja arabskih držav.

Našel sem si svoj prostor v vodi in se umaknil malo dlje, v bolj globoko območje za njih, a za zame še vedno plitvo. Snorkljal sem kakšno uro, morda več, čeprav sem že na začetku vedel, da tukaj ne bo tako kot je bilo na nekaterih drugih atolih, otokih ali pa na kakšnem grebenu. Vodni svet me tukaj ni navdušil. Pravzaprav me že sama narava s koralami ni navdihnila. Na tleh je na milijone zlomljenih mrtvih koral, katere so verjetno polomili visoki valovi, kateri so se od pobesnelega morja, zgrinjali na obalo. Ni bilo niti tiste barvitosti, katere sem navajen na Tihem oceanu. Nekaj barvnih rib, nekaj lepotic se sicer najde in to je vse. Nobene morske zvezde, nobenega raka, niti ježa nisem videl. A kljub temu sem zadovoljen, da vsaj nekaj od tega lahko vidim, neki mali delček, kar sem od snorkljanja pričakoval.

Popoldan se vrnem na barko, pregledujem posnete fotografije in izbiram najlepše. Saj vsi vemo kako je to. Naredimo 126 posnetkov od njih je le nekaj dobrih in potem še od teh nekaj izberemo tri najboljše in jih shranimo v album. Nisem niti vse pregledal, ko me kliče Norvežan na kavo. Sedem v dingija in se zapeljem do njega, mu nekaj pomagam okoli booma in glavnega  jadra, potem pa malo posedim in se spet vrnem v svoj dom na vodi. Zvečer gledam navtične karte, vreme, datume, počasi bo potrebno zamenjati to mesto in se premakniti drugam. Kasneje prižgem veliko luč in opazujem ribe, eno majhno kačo in čistilce umazanega oceana. Velike ribe še ni. Spet grem v barko, pišem ta blog in vsake nekaj časa stopim ven in oprezam za veliko ribo. Ni je… 

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V ponedeljek, 30. marca 2020, je prišlo do nenavadne pomorske nesreče. Po navedbah Columbia Cruise Services naj bi venezuelska vojna mornarica napadla križarko RCGS Resolute, nato pa naj bi se potopila.

Nemška križarka RCGS Resolute je v mednarodnih vodah, na razdalji 13,3 nmi od otoka Tortuga, opravljala nujna vzdrževalna dela na levem motorju plovila. Desni motor je normalno deloval in so ga uporabljali za vzdrževanje pozicije med popravilom. Na krovu je bilo 32 članov posadke.

Kmalu po polnoči se jim je približala ladja venezuelske vojne mornarice in po radiu od njih zahtevala, da z njimi zaplujejo v pristanišče Puerto Morena na otoku Isla de Margarita (Venezuela). Ker je križarka plula v mednarodnih vodah, je kapitan ladje najprej želel preveriti zahtevo, glede na to, da je bilo pristanišče daleč stran od njegove načrtovane plovbe. V času, ko je kapitan govoril s svojimi nadrejenimi, je vojaška ladja proti njim izstrelila več strelov. Nato so se jim približali po desni strani in trčili v njihov premec pod kotom 135 stopinj z namenom, da bi ladjo obrnili proti venezuelskemu otoku.

Križarka je v trku utrpela le manjše poškodbe in je lahko brez težav plula naprej. Drugačna usoda pa je doletela ladjo venezuelske vojne mornarice. Ker ima križarka pod vodno gladino posebej ojačen bulb za plovbo v zaledenelih vodah, je vojaška ladja utrpela usodne poškodbe trupa in vanjo je začela vdirati voda.

Križarka je ostala v bližini nesreče še eno uro. Pripravljeni so bili pomagati vojaški ladji. Večkrat so poskušali stopiti z njimi v stik preko radijske postaje, a nikoli niso dobili odgovora. Novico o nesreči so nemudoma sporočili MRCC Curacao (Maritime Rescue Coordination Centre). V centru so jim sporočili, da naj nadaljujejo s plovbo proti pristanišču Willemstad, kjer je ladja trenutno privezana.

Ladja venezuelske vojne mornarice, Naiguata, se je kmalu po trku potopila. Venezuelska mornarica je dejanje križarke označila kot kriminalno in strahopetno dejanje, ker je zapustila kraj nesreče in ni pomagala potapljajoči se ladji. Po navedbah venezuelske mornarice naj bi njihova ladja v okolici otoka Tortuga opravljala rutinske kontrole pomorskega prometa. Med izvajanjem nalog naj bi križarka trčila vanje.

Naiguata, 80 m dolga ladja Venezuelske vojne mornarice

Lokacija nesreče

Vir: Columbia Cruise Service - www.columbia-cs.com

Epidemija koronavirusa močno vpliva na svetovno ekonomijo. Eden izmed prvih kazalnikov globalnega vpliva je drastično znižanje cene nafte na svetovnih trgih. Posledica padca cen je sprememba plovnih poti ladij.

Številni ladjarji so spremenili plovne poti. Njihove ladje namesto skozi prehode, kot sta Panamski in Sueški, raje plujejo okrog rta Horn in rta Dobrega upanja. Kljub temu da se njihova plovna pot podaljša za približno 3000 nmi in 5 dni plovbe, je to ceneje, kot pa plačilo taks za prečkanje kanala.

Takšno odločitev je sprejela tudi ladja Alexander Von Humboldt ladjarja CMA CMG. Ladja za prevoz kontejnerjev, s kapaciteto 16.022 TEU, je prejšnji teden izplula iz španskega pristanišča Algeciras. Namenjena je v malezijsko pristanišče Port Klang. Njena običajna plovna pot bi vodila skozi Sueški prekop in bi trajala 21 dni. Ladjar se je zaradi nizke cene nafte odločil, da z ladjo obpluje rt Dobrega upanja na jugu Afrike. Plovna pot se je podaljšala za 3000 nmi. Hitrost plovbe so povečali za 2 vozla, zaradi česar bo plovba potekala le 5 dni dlje kot običajno.

Podobni spremembi plovbe smo bili priča že leta 2015 in 2016, ko se je cena nafte približala današnjim. Trenutna cena nafte na svetovnih trgih je okrog 28 USD za sodček – 158,98 l. Januarja 2016 je cena znašala 36 USD. Zaradi nizke cene je plovne poti spremenilo več 100 ladij.

Sueški prekop je že spremenil politiko zaračunavanja takse. Za plovila USEC (plovila namenjena v ali iz pristanišč na vzhodni obali ZDA) so že pred dnevi ponudili 45–65 % nižje cene, sedaj pa so za 6 % znižali ceno za evropska plovila. Na ruti FAL1, na kateri pluje tudi ladja Alexander Von Humboldt, pluje skupno 11 ladij. Koliko jih bo spremenilo plovno pot, bo jasno v kratkem.

Foto: MarineTraffic.com

Večerne navtične delavnice v organizaciji podjetja Spinaker.si potekajo vsak lihi dan ob 20.00.

 Kako omejiti možnost padca človeka v morje?

Pretekle delavnice tega tedna

Zakaj sidro drži? Spoznajmo fizikalne zakonitosti pri sidranju

Kaj se je treba dogovoriti s posadko pred izplutjem?

Tudi izkušeni samostojni skiperji so odvisni od svoje posadke, pa čeprav morda od posadke ne potrebujejo nobene posebne pomoči. No, običajno je pomoč potrebna tudi pri pomorskih opravilih, zato mora skiper posadki nujno posvetiti dovolj pozornosti.

Oglejte si tudi dosedanje delavnice na tej povezavi

Pandemija koronavirusa je v samo nekaj tednih temeljito spremenila način življenja in nas soočila z neverjetnimi izzivi, na katere se je bilo nemogoče pripraviti. Dobesedno je vsak vidik našega življenja, in to na globalni ravni, zaznamovan s pandemijo.
Vsi se zavedamo, da je to stanje nepredvidljivo, in da bo trajalo kar nekaj časa.

V Marini Punat so razmišljali, kako bi se prilagodili novo nastalim razmeram, da bi vam olajšali vsaj tiste skrbi, ki se nanašajo na vaše plovilo. Zato smo v sodelovanju z Marino Punat in Ladjedelnico Punat zagnali akcijo, v kateri vam ponujajo:

BREZPLAČNO VGRADNJO SENZORJEV AKUMULATORJA

Senzorje, ki jih boste naročili, vam bodo v vaše plovilo vgradili brezplačno. Vgradnjo bo opravil pooblaščeni elektrikar jahtnega servisa (predpogoj je, da hranite ključ svojega plovila v Marini Punat). Senzor dima, ki ga prejmete kot darilo marine, vam bodo skupaj s senzorjem  akumulatorja prav tako vgradili brezplačno.

BREZPLAČNA UPORABA STORITVE

Prve tri mesece vam ne bodo zaračunali predplačila. Vsem kupcem, ki ste že plačali letno predplačilo, pa dajemo dodatne 3 mesece storitev gratis.

BREZPLAČNO PRIKLJUČEVANJE PLOVILA NA ELEKTRIKO.

Delavci marine vam bodo brezplačno priključevali plovilo na električno omrežje marine po opozorilu, ki ga bodo dobili od pametnih senzorjev in skladno z objavljenimi pogoji Marine Punat. Predpogoj za ponujeno storitev sta seveda senzor akumulatorja in senzor dima.

ČAS TRAJANJA TE AKCIJE JE OMEJEN NA PRIHODNJE 3 MESECE!

Posebno v teh kriznih časih so nam senzorji lahko v veliko pomoč in zelo uporabni pri izvajanju nadzora nad vašim plovilom. Pozivajo vas, da opremite svoje plovilo s pametnimi senzorji, ki bodo pomagali k skupnemu cilju – varnosti vašega plovila.

Pametni senzor akumulatorja

Ta senzor kontinuirano nadzoruje (vsake 3 ure) do dva baterijska sklopa in vas opozarja, kdaj je potrebno napolniti akumulatorje, da bi se lahko izognili poškodbam zaradi sulfatizacije in globokega praznjenja. Prav tako senzor zaznava začetek oziroma konec polnjenja baterij. Senzor ima lastno napajanje, ki je avtonomno do treh let.

Prodajna cena: 160 EUR

Pametni senzor dima

V kabini vašega plovila zaznava dim kot indikacijo mogočega požara. Izredno enostaven je za vgradnjo, za katero je potrebno minimalno tehnično znanje. Senzor deluje brez priklopa na elektro inštalacijo plovila, preko lastnih baterij, ki avtonomno delujejo minimalno 5 let.

Pametni senzor dima boste prejeli kot donacijo marine, predplačilo opravljanja storitve nadzora pa morate plačati po ceniku. Če senzorja dima ne želite prejeti v dar, prosimo, da to označite pri naročilu.

Cena: Donacija marine Punat

Brezplačna aplikacija za nadzor vaših senzorjev

S pomočjo mobilne aplikacije SENSE4BOAT lahko upravljate z vsemi senzorji, dostopate do njihovih meritev, evidentirate in sledite seznamu vseh opozoril. Aplikacija je zelo enostavna in intuitivna za uporabo.

V sklopu te akcije je uporaba senzorjev prvih 90 dni brezplačna, potem pa se letno predplačilo plačuje po priloženem ceniku:

Senzorje lahko naročite preko e-trgovine, plačate jih lahko takoj oziroma preko izstavljenega računa, ki ga boste prejeli ob prevzemu in vgradnji.

V kolikor bi želeli pridobiti še več informacij in znanja o inovativnem in edinstvenem sistemu, vas prosijo, da obiščete spletno stran ali pa jih pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Generalni uvoznik za motorje Honda je z letošnjim letom postalo podjetje Fred Bobek. Svoje poslovne prostore bodo odprli v BTC v Ljubljani. Na voljo bo kompletna paleta zunajkrmnih motorjev tega japonskega proizvajalca, rezervni deli in vse poprodajne aktivnosti, ki jih bodo potrebovali kupci njihovih izdelkov.

Podjetje se lahko pohvali z dolgoletnimi izkušnjami pri prodaji in servisiranju zunajkrmnih motorjev Honda. Zagotavljajo kakovostno storitev in izjemno hitro dobavo rezervnih delov. Svoje storitve nameravajo stalno izpopolnjevati in nadgrajevati. Z nakupom motorja Honda želijo kupcem ponuditi zanesljiv izdelek in občutek varnosti.

Kljub temu da je podjetje komaj prevzelo zastopstvo za Slovenijo, pa že imajo razvejano prodajno mrežo. Trenutno so njihovi izdelki na voljo pri šestih prodajalcih v Sloveniji.

Prodaja in servis v Sloveniji:

• C&G Navigator d.o.o., Ptuj
• Nautic service trgovina d.o.o., Bertoki
• Vrtinc navtika d.o.o, Ljubljana
• Moto-Nautika d.o.o., Miklavž na Dravskem polju
• Motoland Panizag, Kranj
• Navtika Rožej-Rožej Luka s.p., Ljubljana

Brezskrbna uporaba motorjev tudi na Hrvaškem

Podjetje Fred Bobek, d. o. o., ima izjemno razvejano mrežo pooblaščenih serviserjev tudi na Hrvaškem. Če boste dopust preživljali na vzhodnem Jadranu, bo dobro poskrbljeno tudi za vso potrebno podporo. Rezervni deli in serviserji so razporejeni po celotni obali. Več kot 40 serviserjev je razporejenih vse od slovenskih Bertokov, pa vse do Dubrovnika na Hrvaškem.

Seznam serviserjev na Hrvaškem s kontaktnimi podatki

Več informacij na Honda Marine

Kawasaki je predstavil popolnoma prenovljen model dvosedežnega vodnega skuterja z oznako STX 160.

Novi STX 160 je pripravljen na novo obdobje. Kljub temu da se je predhodni model uspešno prodajal vrsto let, so ga močno prenovili, da bo kos tržnim zahtevam tudi v prihodnjih letih. Tudi v prenovljeni obliki ni izgubil svojih izjemnih lastnosti. Le številne so mu dodane.

Nova oblika zagotavlja še bolj udobno plovbo. Nadgrajena dodatna oprema, plovne lastnosti in hitro odzivanje med manevriranjem pa so ostale enako vrhunske lastnosti kot pri predhodniku.

Zaradi prenove oblike se je povečal volumen plovila. Izkoristili so ga za povečanje rezervoarja goriva z 62 na 78 litrov, kar je največ v razredu. Skupaj z odličnimi karakteristikami motorja zagotavlja izjemno dolg doseg in je pripravljen tudi za daljše izlete.

Na komandno konzolo so namestili nov digitalni zaslon z veliko svetilnostjo. Merilec hitrosti in obratomer sta nameščena v sredini. Na zaslonu se lahko prikazujejo različni podatki, od trenutne porabe goriva, števila ur plovbe, zunanje temperature do zgodovine najvišjih hitrosti in še bi lahko naštevali.

Novo oblikovani sedeži in več prostora za noge zagotavljajo več udobja med plovbo.

Tehnični podatki:

• Mere: 3,15 m x 1,18 m x 1,15 m
• Rezervoar goriva: 78 l
• Moč motorja: 160 KM
• Teža: 383 kg

Za vse navtične navdušence bi v naslednjih dneh bil ponovno dober razlog za skok v štajerski del Slovenije na obisk Moto - Nautike v Miklavžu pri Mariboru. Ampak ker smo v teh časih malo omejeni z obiskom prodajnih salonov, so pri Moto-Nautiki poskrbeli, da lahko vse potrebno opravimo kar iz domačega naslonjača. Hitro in predvsem UGODNO!

S pestrim naborom navtične opreme ponujajo rešitve za popolnoma vse potrebe. Pravi naslov za vse navtike, odvisnike od adrenalina ali preprosto - za ljubitelje vodnih športov.  Navsezadnje, vsi si želimo najti vse, kar potrebujemo - na enem mestu!

Vse kar potrebujete, lahko najdete kar preko spletne trgovine, ki se nahaja na naslovu: www.motonautika-shop.com.

Pestra paleta več kot 200 različnih tub - za enega potnika, dva, tri ali več, wakeboardov, kneeboardov, SUP-ov, vodnih smuči, vrvi za tube in smučanje.

Več kot 300 rešilnih jopičev vseh velikosti, barv in materialov. Ogromna ponudba neoprenskih oblek, kratkih ali dolgih. Očala, obutev, vodoodporne torbe, uzde, tlačilke ali modna oblačila za zaščito pred soncem - izdelana iz lajkre.

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

MIX & MATCH kolekcija JOBE

Prvič do zdaj so pri JOBE predstavili koncept "MIX and MATCH", kar pomeni, da so barvno in stilsko uskladili artikle iz različnih področij. Tako lahko kombinirate vodno tubo, smučke, wake ali jopič in se pri tem barvno uskladite z svojo družino ali svojimi prijatelji. Na spodnjih slikah si oglejte kakšne barvne palete iz kolekcije MIX & MATCH so pripravili za letošnjo poletje.

JOBE je predstavil tudi novosti za leto 2020. Kar je ključnega pomena za izpostaviti, je to, da so v novem katalogu spremenili kar 75% ponudbe. Zelo zanimiva in predvsem varna je nova tuba PROTON, saj ima notranji prostor, ki je varnostno obdan naokoli.

Izkoristite priložnost za znižan nakup in brezplačno poštnino in bodite pripravljeni na letošnje poletne dogodivščine. Mi verjamemo, da bomo vsi, kljub vsemu … tudi letos brezskrbno se sproščali na jadranskem morju. Na blazini, na tubi, na SUP-u … ? Vse to boste našli na: www.motonautika-shop.com

#ostanidoma.

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Gran Canaria (Las Palmas), 164. dan

Obljubo držimo in danes gremo v akvarij. Cena vstopnice je 25 evrov na osebo, kar me sicer malo boli, a o akvariju sem slišal take presežke, da sem si rekel, samo enkrat se živi in sva šla. Snoopy bi me sicer popravil in rekel, da se samo enkrat umre, živi pa se vsak dan. Mu dam prav. Vsak dan se živi.

Pot do akvarija je nekaj krajša, a še vedno je 2,5 km lepega sprehoda ob obali ob šestpasovni cesti na drugi strani. Akvarij je sestavljen iz nekaj različnih tematskih sklopov. Džungla predstavi lepo zbirko sladkovodnih rib, dvoživk in plazilcev, predvsem z območja Južne Amerike, nekaj pa tudi od drugod. Videli smo vse od piranj, krokodilov, želv, amazonskih akvarijskih rib, in še vse živo. Tanki z ribami so lepo umeščeni v prostor, dovolj je info tabel, ki so interaktivne z zasloni na dotik. Vsi akvariji so lepo urejeni in dobro vzdrževani.

Obala je naslednji habitat, kjer se sprehajaš pod vodo obalnega morja in opazuješ vse, kar sicer po navadi gledava pod vodo v naravi, le da je tu vse na kupu in v eni minuti lahko vidiš toliko rib, kot sicer v celem tednu. Najlepši del je ogromen akvarij okrogle oblike visok za tri etaže sprehajalne poti. V sredini je koralni greben, okrog njega pa plava na tone rib od več vrst morskih psov (jaz žal poznam le angleška imena: black tip shark, nurse, reef shark, guitar shark, tiger shark), koralnih rib vseh velikosti, muren itd. itd.

Odprto morje je naslednji habitat, ki ponuja pogled na večje morske pse, dokaj velike tune, skate in neskončno drugega. Skratka, noro in vredno ogleda. Meni je bilo tudi zanimivo gledati potapljače, ki so čistili notranjost akvarijev ali krmili ribe. Ven sva prišla šele po več urah ogleda polna vtisov, Lilika pa še s 750 novimi slikami.

V bližini je še tehnični muzej, vendar nisem prepričan, da ga bom šel gledat. Ne vem, ali se lahko primerja z muzeji v Londonu ali Münchnu. Je pa spredaj zanimiva replika Kolumbove ladje Pinta. Ni samo maketa, ampak je prava replika. Narejena po istih načrtih in s podobnimi materiali. Z njo so res pluli, in sicer so ponovili Kolumbovo plovbo. Barka sedaj čaka v parku na obnovo.

Gran Canaria (Las Palmas), 165. dan

Večer na Stabu je bil super. Staša je pripravila odlične škampe, Boštjan pa je skrbel, da nismo bili žejni. Domov sva prišla danes. Pripravil sem se, da popravim tisto globoko prasko od bitve na Heronovem boku. Blizu lahko pridem le, če spustim čoln v vodo in delam iz čolna. Seveda sem moral prej prestaviti barko, da sem lahko dal čoln sploh v vodo. Potem pa izkopat pravo orodje itd. itd. Skratka pol dneva sem rabil, da sem končno lahko z Dremlom očistil 'rano'. Pol dneva za efektivnih 10 minut.

Ah, projekti na barki. Jutri sem imel v planu z epoksijem poflikat, pa ne vem, če bo kaj časa, saj sta se napovedala že dva obiska ... Sicer sva delala rutinske stvari po barki (pranje perila, čiščenje, vzdrževanje ...).

Zvečer pa sva pokusila eno zanimivo sladico z gofijem. Gofio je popularna zadeva na Kanarskih otokih – to je v bistvu pražena koruzna moka in s tem delajo vse živo. Za prvi poskus sva le stepla nekaj sladke smetane s sladkorjem in dodala nekaj žličk gofia. Hitri gofio moose. Zadeva je super, narejena pa v nekaj minutah. Gofio ima okus nekje med kokicami in kavo – no, bolj spominja na kavni nadomestek. 

Gran Canaria (Las Palmas), 166. dan

Danes je bil dan za obiske. Najprej naju je obiskal Harald, prijatelj iz Nemčije, ki je na dopustu v Las Palmasu. Dolgo se nismo videli. Tako dolgo, da se nama je nemščina že malo zatikala.

Popoldan pa je prišel še Aleš s klapo. Timing je bil enkraten, kot da bi se zmenili, kdaj se bodo zamenjali. Aleš je na obisku pri Martinu, ki je z ženo priplul iz Grčije na manjšem Firstu (Beneteau).
Mislim, da je barka dolga 30 čevljev. Dobra sta, da sta zdaj plula sem čez. Iz Grčije sta šla šele novembra. Pot čez Sredozemlje in do Kanarskih otokov pozimi je čisto druga zgodba, kot poletno jadranje. Še poleti se ti lahko kaj zalomi, pozimi pa taka pot terja dosti več planiranja, previdnosti in študiranja vremena.

Če samo pomislim, kakšno štalo so imeli zdaj v Španiji! Vremenska boja pri Menorki je baje zabeležila 14-metrski val. 14 metrov v Sredozemlju je resna štala. Harald nama je danes pokazal filmček (tudi iz Balearov). Njegov prijatelj, ki ima tam hišo v tretji vrsti od morja, je snemal valove, ko je mega val prelil hiše v prvi in drugi vrsti in se razlil po njegovem balkonu. V tretji vrsti hiš od morja in to ne v pritličju! V takem vremenu res ne bi bil rad kje blizu. Tudi v marini ne. Tule pri nas pa je vreme lepo. Veter se je precej umiril, čez dan skačemo naokrog v majicah in kratkih hlačah, a takoj, ko se sonce približa obzorju, se je treba obleči. Ponoči je okrog 15 °C. Midva si vsak večer malo prižgeva kalorifer, da sediva v barki na toplem. Saj bi šlo tudi brez, ampak čez udobje ga ni. S projekti na barki ni bilo danes nič, še slik ni nobenih.

Gran Canaria (Las Palmas), 167. dan

Še ena lepa nedelja. Danes sem si končno vzel čas, da poflikam tisto udrtino na boku barke.
Najprej sem navlekel v salon precizno tehtnico, epoksi smolo, polnilo, lončke itd. Celo barko sem razkopal, da sem to zvlekel skupaj. Na koncu pa sem se odločil kar za epoksi pasto, ki ji je že davno potekel rok uporabe, a je še dobra. Ta pasta je trda ko vrag, ko se strdi, a se z njo dela enostavno. Daš na lopatico enako količino bele in črne komponente, zmešaš v homogeno sivo zmes in zakitaš. Nobenega tehtanja, pacanja in mešanja vlaken v epoksi. Hitro in enostavno. Potem pa sem vseeno zmešal nekaj epoksija, saj hkrati popravljam še zlomljeno ribiško palico.

Lili pravi, da bi bilo dosti ceneje kupiti novo, a jaz sem trmast. V palico sem vgradil cel kup eksotičnih materialov, a to so vse le ostanki, ki se mi valjajo naokrog. Ideja je palico narediti kot novo – se pravi ohraniti prožnost. Togo palico je lahko narediti, a bi se potem zlomila tik ob togem delu. Bomo videli, ali bo uspelo.

Lilika pa je medtem očistila grdo črno liso od starega bokobrana z boka barke. Zdaj, ko je bil čolnič v vodi in fiksiran za popravilo udrtine, je lahko prišla zraven. Najprej je malo namočila z isopropanolom in potem z lopatico (ja, črna lepljiva plastika je bila tako na debelo, da jo je delno odstranila z lopatico) pobrala dol, kar je šlo. Ostalo pa kemično: z isopropanolom. Zdaj res morava obleči še okrogle bokobrane, da ne bodo delali packarije po trupu. Z ostankom epoksija (jasno, da sem namešal malo preveč) sem še malo popravil nekaj detajlov v skladišču plina in v sidrniku. Ampak, ker je danes nedelja, sem to počel res na easy.

Gran Canaria (Las Palmas), 168. dan

Danes sem končno srečal gospoda Brečka. Na njegovo ime sem prvič naletel pred leti, ko sem na Guadeloupu naletel na njegovo knjigo '71 dni modre samote'.
Med kruzerji je navada, da knjige, ki jih prebereš, pustiš v brezplačni izmenjavi knjig in si vzameš kakšno novo.
To so neformalne knjižnice (po navadi v marinah ali kakšni pralnici), kjer naletiš na vse mogoče knjige, a res nisem sredi Karibov pričakoval knjige v slovenščini. Sedaj Brečko živi na manjši jadrnici tu v marini v Las Palmasu dva pontona od našega (in na Facebooku vodi skupino Slovenci na Gran Canarii), a ga do danes še nisem srečal. Ko smo si izmenjali nekaj besed, je mimo prišel še moški del ekipe štirih Slovencev, ki so na dopustu na 120 let stari jadrnici na koncu našega pontona. Tako se nas je po naključju na kupu našlo pet Slovencev, vsi z istega dela marine. Pa jih je v marini še nekaj.

Namenjena sva bila na tržnico, a sva malo pretegnila noge in zavila v velik nakupovalni center blizu akvarija. No, ja. Ta kompleks je verjetno doživel že boljše čase. Skoraj polovico vsega je zaprtega. V zgornjem nadstropju, kjer naj bi bile v glavnem restavracije in od koder sva si obetala lep razgled s kake terase, je zaprto vse, razen enega malega kioska.

Mar bi šla raje na tržnico, ki sva jo zaradi ovinka zamudila. Je bil pa lep sprehod. Na barki sem pobrusil tisto, kar sem včeraj pokital in nanesel gor gelcoat. Jutri zbrusim še tega in bi moralo biti OK.

Po odlični večerji (Lilika) sem poskusil narediti enostavno gofio sladico po nekem receptu z neta. V mleko zmešaš nekaj žlic moke gofio, sladkaš in imaš sladico.
Morda sem kaj zgrešil, ampak zadeva ni najbolj uspela. Bilo je preredko, ko sem pa dodal še gofia in segreval, je bil pa okus premočan. Se bova raje držala tistega recepta od zadnjič: namesto mleka vzameš stepeno sladko smetano.
Verjamem pa, da so to varianto z mlekom dajali otrokom za krepak zajtrk.

Gran Canaria (Las Palmas), 169. dan

Gelcoat se je lepo posušil in sem danes lahko obrusil odrgnino. Ni mi uspelo preveč dobro, saj je zadeva precej od rok. V čolnu visiš nad vodo in brusiš v nenaravnem položaju z zvitimi rokami. Ni za lepotno tekmovanje, je pa čisto OK za kruzanje. Ko bo barka zunaj, bomo pobrusili do konca. Važno, da je poliester pokrit in voda ne more povzročati škode.

Popravilo ribiške palice je videti v redu. Še dobro, da sem zvečer pogledal, dokler je bil še čas, saj se je epoksi malo preveč razlezel in mi skoraj fiksiral matice za pritrditev role. Na srečo sem ga ujel, še preden je do konca prijel in mi je uspelo stvar rešiti. Zdaj palici manjka le še estetska dodelava.
Sicer je bilo danes malo topleje in jutri bo še bolj. Vetra je tudi zelo malo. Stabo je danes popoldan odplula na Tenerife. Na AIS-u jih spremljam in vidim, da napredujeta bolj počasi. Ne smeta preveč hiteti, sicer bi prispela še ponoči. Zdajle ob 22. uri imata za sabo nekaj čez polovico poti. A saj znata.
Ker pa veter piha s severa, občasno na barko prinese malo saj iz luke. Križarke in tovorne ladje spuščajo v zrak precej grdobije in veter občasno prinese čisto lahke kosme črnega pepela. Če ga odpihneš, je v redu, če se ga dotakneš, pa posvinja roke in palubo.

Sicer dan brez posebnosti.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron