Potopisi

Za izvajanje rekreacijskega in športnega ribolova na Hrvaškem si je obvezno zagotoviti ribolovno dovoljenje. Po številnih pritožbah članic EU so sprejeli zakonodajo in izenačili cene dovolilnic za domače in tuje ribiče.

Na hrvaškem je ribolovna dovolilnica potrebna tako za opravljanje ribolova z obale ali z morja - plovila. Brez dovolilnice lahko lovijo le osebe mlajše od 14 let. Dovolilnice je možno kupiti pri pooblaščenih prodajalcih ali na spletni strani v elektronski obliki.

Področje ribolova

Športni in rekreacijski ribolov se lahko opravlja po celotnem ribolovnem morju Republike Hrvaške, razen kjer je prepovedan.

Prepovedan je na naslednjih področjih:

• na oddaljenosti 200 m od ribogojnic in 100m od školjčišč
• v lukah, razen na mestih, kjer je to dovoljeno z odlokom
• v posebnih področjih:
  • ustja rek Dragonje, Mirne, Riječine, Zrmenje, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve, Rijeke Dubravačke,
  • v Limskem in Fažanskem kanalu,
  • Medulinskem zalivu in zalivu Klimno na otoku Krk
• in delih ribolovnega področja znotraj zaščitenih področij, kjer je ribolov posebej reguliran
• Področja nacionalnih parkov Brijoni, Kornati, Krka in Mljet in rezervati niso ribolovna področja. Ribolov znotraj teh področij je posebej reguliran v pravilnikih ustanov, ki upravljajo s posameznim področjem.

Jadransko morje je pravzaprav ogromen zaliv Sredozemskega morja. Širi se v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Na zahodu ga omejuje Apeninski, na vzhodu pa Balkanski polotok. Od skrajnih točk meri 783 km. Zahodna obala v celoti pripada Italiji, medtem ko si vzhodno delijo Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna Gora in Albanija. Jadransko morje naj bi dobilo ime po etruščanski koloniji Adriji ali Hadriji.

Globine morja se močno razlikujejo. Severozahodni del, ali tržaški zaliv, je izjemno plitek in globine ne presegajo 40m. Južnejši del, Južnojadranski bazen  je globlji in globine dosegajo 1200m. Povprečna globina morja je 240m.

Glede na globine morja lahko Jadran razdelimo na štiri dele:

Severni del Jadranskega morja, torej Tržaški zaliv, spada med plitve zalive, saj je povprečna globina le okoli 17 m. Večji del slovenskega morja ali 97 % globin ne presega 25 m, 60 % morja je plitvejšega od 15 m in 40 % plitvejšega od 10 m. Globine nad 25 m se pojavljajo le v slabih 3 % meritev. Najbolj znano globlje podvodno področje slovenskega morja je obsežnejša kotanja pred Piranom, približno 300 m NW od rta Madona, z največjo izmerjeno globino 38,0 m, imenovana tudi "podvodni Triglav". Ta točka je od 11. 6. 2000 dalje tudi označena z 2500 kg težko betonsko piramido, na kateri je pritrjena kovinska ploščica z napisom "Najgloblja točka slovenskega morja" in narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Drugi globlji predeli severnega Jadrana se nahajajo šele v bližini rta Gornja Savudrija. Zahodno od Savudrijskega polotoka nato globine pričnejo naraščati.

Za primerjavo: najgloblja morska točka na svetu je v Tihem oceanu, v Marijanski brazdi. Njena povprečna globina je 4300 m, najgloblja točka pa je 12.111 m pod morsko gladino.

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in  sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.

S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.

Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.

Najpogostejši vetrovi na Jadranu

Pomorstva si brez uporabe vrvi enostavno ne znamo predstavljati. Najdemo jih na vseh vrstah plovil, od najmanjših do največjih. Če pa hočemo vrvi uporabiti, jih moramo znati tudi zavezati z ustreznimi vozli. Poznamo več vrst vozlov, ki se med seboj razlikujejo po njihovih lastnostih,  in se zato uporabljajo v različne namene.

Eden najbolj vsestransko uporabnih vozlov, brez katerega na morju preprosto ne gre, je prav gotovo mornarski vozel oziroma »pašnjak«. Nekateri ga imenujejo tudi nezatezni vozel ali nezategljiva zanka in že ime nam pove, da se ne zateguje in ga zato lahko enostavno razvežemo.

Uporabljamo ga za privezovanje čolnov na priveznik (bitvo), za varovanje (privez ljudi ali predmetov), za privezovanja na privezna očesa (npr. ponjave in jadra). Kljub temu, da se vozel enostavno razveže, pa je zelo zanesljiv, vrv utrpi pri zavezovanju manj poškodb kot pri drugih vozlih in zaradi vsega naštetega ga v praksi zelo veliko uporabljamo.

Različna imena vozla: mornarski vozel, mrtvi vozel, najlonski vozel, nezategljiva zanka, pašnjak (HR)