Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
40.00€
V četrtek 27.3.2025 ob 20.00 uri bo potekalo peto predavanje za vse navtike, ki bi radi svoj poletni dopust na plovilu preživeli brez stresa in težav. Tokrat bomo govorili o jadru spinaker in njegovi uporabi.
Obdelali bomo naslednje vsebine:
- Izvedba manevra MOB
- Privez s premcem naprej
- Iskanje primernega mesta za sidranje na polnem sidrišču
- Kako se v petek popoldne izogniti večurnemu čakanju na bencinskih črpalkah
- Jadro Code 0
- Kateri so dobri čarterji na Hrvaškem
- North U simulator
- Priporočljivi viri za učenje navtičnih vsebin
Predavanje bo potekalo preko aplikacije Microsoft Teams. V koliko na računalniku nimate nameščenega operacijskega sistema Windows (ki vsebuje program Teams), lahko predavanje spremljate preko spletnega brskalnika na naslovu https://teams.microsoft.com.
Datum predavanja: 27.3.2025
Ura predavanja: 20.00
Predavatelji: Maks Vrečko, Tomaž Gregorič, Matic Vrečko
Trajanje: 90 min
Predavanja bodo posneta in si jih v primeru odsotnosti lahko ogledate naknadno.
Predavatelj | Maks Vrečko
Maks Vrečko goji strast do jadranja in jadrnic že od leta 1994, ko je opravil izpit za voditelja čolna. Leta 2010 se je samostojno podal na svojo prvo plovbo s čartersko jadrnico, kar ga je, po nekaj letih stresa in nezgod, pripeljalo do spoznanja, da potrebuje več znanja.
Med letoma 2016 in 2018 je uspešno opravil zahteven izpit RYA Yachtmaster Offshore, s čimer je postavil temelje za zahtevnejše jadralne podvige. Svoje oceanske izkušnje je nadgradil z jadranjem preko Biskajskega zaliva in Avstralskega južnega morja.
Maks je lastnik jadrnice Elan 450 Karpo, s katero skupaj s svojo ekipo tekmuje na regatah. Najbolj odmeven uspeh je dosegel na prestižni regati Rolex Middle Sea Race, eni najtežjih offshore regat na svetu, kjer je ekipa osvojila 1. mesto v skupini IRC5.
Od leta 2019 Maks izvaja praktične tečaje za skipperje, ki navdušujejo tako začetnike kot tudi izkušene jadralce. Njegov pristop, osredotočen na intenzivnost in uporabne nasvete, zagotavlja udeležencem samozavest in veščine za varno ter uspešno plovbo.
Sopredavatelj | Tomaž Gregorič
Tomaž Gregorič se profesionalno ukvarja z navtičnim izobraževanjem že od leta 2001, ko je skupaj z Gregorjem Jeretičem ustanovil podjetje Spinaker d.o.o. Spinaker je od takrat izobrazil že več kot 36.000 ljudi, ki plujejo po Jadranu in drugih morjih. Spinaker pa je tudi avtor in založnik navtične literature v slovenščini in tujih jezikih, ki šteje že več kot 108.000 izvodov. Tomaž ni samo strasten jadralec, ampak tudi strasten pedagog, ki želi navtično znanje, tako teoretično kot praktično, prenesti na čim več bodočih navtikov in tistih, ki želijo svoje navtično znanje poglobiti.
Svoja teoretična znanja Tomaž neprestano širi s sodelovanjem z mnogimi evropskimi univerzami in akademijami na razvojnih projektih, svoja praktična znanja pa širi predvsem s pogostim poučevanjem na raznovrstnih tečajih jadranja in samostojno plovbo na Spinakerjevi jadrnici Dufour 350 GL.
Pomočnik predavatelja | Matic Vrečko
Matic je svojo prvo samostojno plovbo s čartersko jadrnico in skupino prijateljev izvedel pri 18 letih, pri 24 pa že samostojno preplul Atlantik. Njegovo vrhunsko znanje jadranja mu v regatnih ekipah pogosto prinese najzahtevnejšo vlogo taktika, kjer s svojimi odločitvami pomembno vpliva na rezultate.
Kot dipl. ing. strojništva je na družinski jadrnici Karpo izvedel vrsto tehničnih izboljšav, ki so prispevale k njeni boljši in bolj učinkoviti plovbi.
Matic svojo strast do jadranja uspešno prenaša na vrstnike. Poleg tega organizira flotna jadranja za mlade in poskrbi za zabavne aktivnosti, ki jadranje naredijo še bolj privlačno in nepozabno.
Predavanje: Odgovori na najbolj pogosta vprašanja skiperjevZadnji video
V petkovo dopoldne sva še naprej lepo, hitro in sproščeno jadrala proti jugu, potem pa je poslušnost odpovedal avtopilot. Barko je obrnilo v veter in jadra so zaplapolala ter stresala jambor.
Takoj sva bila oba na krovu in Skokico sem na roke obrnil spet proti jugu ter pritisnil na tipko za vklop avtopilota, vendar le ta ni želel krmariti. Večkrat se mi je že zgodilo, da se je avtopilot ob obremenjenosti izklopil, a je doslej potem, ko sem ga vklopil, vedno spet normalno deloval, tokrat pa je bilo drugače. Avtopilot je sicer zablokiral krmilo, a krmilno kolo se ni obračalo in barka je potem skrenila iz smeri. Večkrat sem vklopil in izklopil avtopilota, a mi ga ni uspelo obuditi. Z Dušanom sva potem celo popoldne preverjala kable, stike in hidravliko, da bi ugotovila, kaj je narobe in da bi avtopilota spet usposobila za delovanje, a žal popolnoma brez uspeha. Krmariti je bilo potrebno na roke.
Dokler je pihal veter, so jadra pomagala držati pravilno smer in je bilo potrebno popravke smeri narediti le na vsakih nekaj minut, ko pa je popoldne veter oslabel, je bilo potrebno vseskozi krmariti ročno, da barka ni zavila s poti. Vsak val je malo po svoje preusmeril Skokico. Noč je bila hladna in deževna in z Dušanom sva se zunaj na dežju na uro do dve izmenjevala za krmilom. Nič kaj prijetno ni bilo dežurati zunaj na hladnem, v temi in na dežju. Nobene oporne točke ni bilo na obzorju, da bi jo imel za orientacijo pri usmerjanju barke. Edina pomoč je bil kompas in pozicija Skokice na zaslonu GPS ploterja. Sled, ki se je na zaslonu risala za Skokico, ni bila ravna, a je bila večinoma vendarle usmerjena proti jugu. Nad krmilnim kolesom sva si naredila nekakšno začasno kurjo streho, ki naju je vsaj delno ščitila pred vetrom in dežjem od zadaj.
Na pol poti do Aleutov sva že bila in otočju na jugu se je z jugozahoda začel približevati ciklon z vetrom nad 40 vozlov hitrosti in dva dni za njim mu je sledil še en ciklon. Pri napovedi, kje bo potoval ciklon, so se vremenski prognostični modeli razlikovali. Ameriški model GFS je napovedoval, da bo ciklon potoval čez Aleute in zavil na vzhod čez Aljaški zaliv, evropski model ECMF pa je napovedoval, da bo ciklon potoval proti Aljaski severno od Aleutov. V kolikor bova nadaljevala z nezmanjšano hitrostjo nadaljevala z jadranjem proti jugu, se bova po evropski napovedi s ciklonom srečala v soboto nad Aleuti, če pa se bo uresničila ameriška napoved, bo prvi ciklon najino pot prečkal pred nama, drugi ciklon pa bo prišel za nama v začetku prihodnjega tedna in zavil proti severu.
Nisem želel preveč tvegati, zato sem Skokico v petek usmeril proti dvesto milj oddaljenemu otoku Saint Paul, kjer bi lahko našla zatočišče pred viharjem. Čez dan ali dva bodo napovedi že bolj natančne in se bova takrat odločila, ali naj poiščeva zavetje na otoku, ali pa naj nadaljujeva s potjo proti jugu.
| < Beringovo morje | Crknil je avtopilot 2. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Najbolj brane novice
