Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Jezero Mir na Dugem otoku je ena izmed zanimivosti, ki si jo moramo nedvomno ogledati med obiskom naravnega parka Telaščica.
Jezero Mir leži na južnem delu Dugega otoka v naravnem parku Telaščica. Do njega lahko priplujemo s plovilom in se zasidramo v zalivu Mir, pristanemo na pontonskem pomolu, ali pa priplujemo s turistično ladjo. Do jezera, ki je od zaliva Mir oddaljeno slabih 300 m, vodi pešpot.

Jezero je dolgo 900 m in široko slabih 300. Največja globina je zgolj 6 m. Nastalo je v zadnji ledeni dobi, ko se je morska gladina dvignila za 120 m. Kraška depresija se je napolnila z morsko vodo, ki so jo zadržale okoliške stene. Nad morsko gladino je ločeno od morja, pod morsko gladino pa je z njim povezano preko manjših kanalov. V času plime je na gladini možno videti, kje v jezero prodira morska voda. Gladina jezera se ne spreminja bistveno. Kanali, skozi katere priteka morska voda, so majhni in v času plime skoznje ne priteče takšna količina morja, da bi se gladina dvignila enako kot morska. Tudi v času oseke morje odteka počasi, zato ne doseže tako nizkega nivoja gladine kot morje. Slanost jezera je nekoliko večja od okoliškega morja.
Temperature vode jezera so zaradi manjše količine vode drugačne od morja. Poleti se lahko segreje do 33 stopinj in je toplejše kot morje, pozimi pa se lahko ohladi tudi na vsega 5 stopinj Celzija, kar je manj, kot je običajna zimska temperatura morja. Pogoji, kakršni vladajo v jezeru, niso ravno prijazni do flore in favne. Zato sta obe skromni. Poleg planktona v jezeru živijo redki glavonožci, nekaj cipljev, brancinov ter nekaj vrst školjk in polžev, deseteronogi raki in posebna vrsta jegulje, ki lahko zraste vse do teže 3 kg.
Natančna lokacija jezera: Jezero Mir
VIDEO

Odprto evropsko prvenstvo v razredu 470 se je z današnjim dnem končalo za našo najboljšo žensko posadko olimpijskega dvoseda, saj se nista uspeli uvrstiti v jutrišnjo regato za medalje za najboljših deset. Zadnja dva kvalifikacijska plova sta Tina Mrak in Veronika Macarol danes odjadrali na 15. in 18. mestu ter se s skupno 100 točkami uvrstili na 11. mesto v evropski konkurenci in na 13. mesto skupno.
Na tem zadnjem preizkusu pred olimpijskim nastopom je regata privabila skoraj vse olimpijske posadke, manjkale so pravzaprav le posadke iz Azije, ki niso smele potovati, tako da je bila konkurenca na visokem nivoju. Pred jutrišnjo regato za medalje je vodstvo prevzela francoska posadka s Camille Lecointre in Aloïse Retornaz, ki sta na drugo mesto izrinili doslej vodilni Španki Silvio Mas Depares in Patricio Cantero Reina. Posebnost tega prvenstva pa je tudi to, da so prvič poleg moške in ženske konkurence nastopile še mešane posadke, ki so trenutno predvidene za nastop olimpijskih igrah v Parizu 2024.
Foto: Osga Photo
Spremembe v hrvaški zakonodaji – trajna veljavnost tehničnega pregleda za večino plovil ne velja več

Lastniki plovil, registriranih na Hrvaškem, ki imajo v dokumentu vpisano trajno veljavnost tehničnega pregleda, morajo preveriti, ali morajo po novem redno opravljati tehnični pregled.
Hrvaški Pravilnik o brodicama, čamcima in jahtama je uvedel nova pravila za tehnično veljavnost plovil. Tehnični pregled se opravlja na:
- vsaki 2 leti za plovila, registrirana za gospodarske namene in javna plovila,
- vsakih 5 let za plovila, registrirana za osebne potrebe, če je plovilo daljše od 7 m ali ima motor, močnejši od 15 kW. Slednje velja, če ima plovilo ob tem vgrajeno še najmanj eno stvar od sledeče opreme:
- Kuhinja
- WC
- Postelje
- Notranji motor ali
- Notranji tank za gorivo
Trajna veljavnost tako velja samo za plovila do 7 m ali motorjem do 15 kW, ki ne izpolnjujejo niti enega od zgoraj navedenih pogojev vgrajene opreme.
Rok za tehnični pregled je odvisen od starosti plovila, in sicer:
- za plovila, stara do 5 let, se mora tehnični pregled opraviti najkasneje do 31.12.2025,
- za plovila, stara med 5 in 10 let, najkasneje do 31.12.2023,
- za plovila, starejša od 10 let, pa najkasneje do 31.12.2021.
Po izteku navedenih datumov bo potrebno opraviti izredni tehnični pregled, ki je v primerjavi z rednim dva krat dražji, plovilo pa mora ob pregledu biti na suhem.
Ob tem ne pozabite, da morajo vsi tuji lastniki plovil, ki plujejo pod hrvaško zastavo čim prej izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje v morebitnih sporih s hrvaškimi državnimi organi. Plovilom brez pooblaščenca namreč grozi izbris iz vpisnika. Spremenila so se tudi pravila o območjih plovbe, kar je prav tako potrebno preveriti in ažurirati.
Za pomoč pri urejanju sprememb v vpisniku plovil, pooblaščenca na Hrvaškem, vpis lastništva, zavarovanje, tehnični pregled ali katerokoli drugo storitev v zvezi s vašim plovilom, se obrnite na podjetje Menta. Več informacij najdete na spletni strani www.menta.hr, po telefonu na št. 051 334 696 ali pišite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
To, da sva se vrnila pred plažo Laxxaretto, je bilo zelo dobro. Kopanje je bilo lepše kot pred mestom, tako zvečer kot zjutraj, noč pa mirna takoj potem, ko so utihnili mladci na plaži. Italijanski rap pač ni moja priljubljena glasba.
Zjutraj je malo vetra, a kmalu potem ko izplujeva se vetrič dovolj okrepi, da imava prav sanjsko jadranje. 10 vozlov z boka je res gosposko jadranje. Heron drsi s 5 vozli skoraj neslišno in brez nagiba.
Danes nimava daleč, le do Bose Marine sva namenjena, tam je varno sidrišče, saj čez noč napovedujejo dober meter valov. Sonce sije, elektrike je dovolj, zato delava vodo, Lili pa opere en stroj perila. Tedaj vidim, da imava v kaluži nekaj vode. Ni je veliko, a me jezi, ker ne najdem vzroka.
Možnosti so:
1. pušča kje pri watermakerju,
2. pušča kje pri motorju,
3. pušča tesnilo osi vijaka,
4. pušča iztok pralnega stroja,
5. pušča prednji rezervoar za vodo,
6. pušča vodovodna napeljava.
Sistematično grem od ene do druge točke, a vzroka ne najdem. Ko vodo pobrišem, nova ne priteče. Na kratko celo zaženem motor, da stestiram, a je vse suho. Nerešen problem, ki mi žre živce. Za vsak primer namažem Volvo tesnilo pogonske osi, to nikoli ne škodi.

Medtem ko visim v motorni prostor, mi Lili sporoči, da se je veter okrepil in piha 15 vozlov. Sva že povsem blizu Bosa Marine in skoraj hkrati se odločiva, da bi bilo tak veter škoda spustiti. V hipu spremeniva cilj: Oristano, ki je bil v planu za naslednji dan.
To bo sicer dolga plovba. Namesto 20 milj jih bo skoraj 50. Če bo veter dober, bova tam pred mrakom. Zvečer je luna zunaj in nič hudega, če prideva ponoči.
Dobro letimo. Hitrost je dobrih 7 vozlov, večkrat čez 8. Kmalu morava skrajšati glavno jadro, spredaj pa je le viharnik. Sicer so se naredili nekaj večji valovi, dober meter so visoki, nekateri vmes so večji, a ker je vetra dovolj, je plovba vseeno hitra in udobna. Paluba pa je tako ali tako že slana in se ne sekiram, če nas občasno naskoči kak val.
Popoldne veter malenkost upade, a dodava flok in obdrživa dobro hitrost. Veter se je prehitro upehal. Dvigneva glavno jadro do vrha, a hitrost ni več visoka.
Lili naredi odlično kosilo, pa kaj potem, če vozimo 4 namesto 7.
Za zadnjih nekaj milj pa je vetra premalo, da jadra ne bi opletala in tolkla, ker so valovi še vedno precej veliki.
Odmotorirava tisti zadnji košček in se malo pred sončnim zahodom veževa na bojo, saj je tu narodni park, cona C. Na hitro še skok v vodo, preden postane premrzlo, da greva čista v posteljo, če že imam svežo pižamo.
Danes sva preplula 48 milj, na motorju pa sva naredila 2 uri. Eno lepših jadranj v zadnjih tednih.
| < Pozzo Lazzaretto–Alghero–Pozzo | Ala Birdi > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

