Novice

V indonezijskem pristanišču Tanjung Perak je prišlo do pomorske nesreče. Prevrnila in delno potopila se je tovorna ladja za prevoz kontejnerjev MV Mentari Crystal.

Razlog za nesrečo še ni znan. Pristaniške oblasti so sporočile, da v nesreči nihče ni bil poškodovan.

Slovenska ladjedelnica Elan je združila strokovno znanje oblikovalcev Toma in Roba Humphreysa ter proizvajalca luksuznih avtomobilov Porsche, da bi ustvarila svojo linijo luksuznih križark GT, ki na trgu zmogljivih križark prinašajo spremembe v segmentu visokozmogljivih potovalnih jadrnic.

Odnos med Elan Yachts in Humphreys Yacht Design je bil razvit že pred vrsto leti. V sodelovanju so na trgu predstavili že vrsto impresivnih potovalnih jadrnic. Toda z GT5 in najnovejšo jadrnico GT6 je Elan nakazal, da vstopa na trg najboljših jadrnic na svetu. GT6 se lahko pohvali ne samo s finimi oblikovalskimi sposobnostmi Toma in očeta Roba Humphreysa, temveč tudi s talenti oblikovalcev iz luksuzne avtomobilske znamke Porsche, ki pomagajo oblikovati izjemno zmogljivo potovalno jadrnico.

»Kot oblikovalski studio smo bili vedno zelo povezani z Elanom,« pojasnjuje oblikovalec Tom Humphreys. »Zdaj sodelujemo že 25 let in zagotovo imamo posebno povezavo z blagovno znamko Elan.

Navdušen sem nad novostmi v paleti GT. Ta smer gre v pravo smer, da postane razkošna in na lastnike osredotočena ladjedelnica. Linija GT je namenjen dvigu udobja in življenje na krovu postavlja na novo raven.«

Ko gre za izdelavo luksuzne potovalne jadrnice, ki je hkrati dovolj športna, da lastniku omogoči vse, po čemer hrepeni v smislu jadralnih zmogljivosti, sta Humphreys Yacht Design in Elan Yachts navdih lahko črpala iz vrsto let skupnega načrtovanja in tehnološkega napredka v oblikovanju zmogljive potovalne jadrnice, ki je namenjena lastnikom, ki iščejo napredek tako na področju razkošja kot zmogljivosti.

»Oblikovanje jahte je vedno tehnični izziv in v tem resnično uživamo. V nekem smislu pa je največji izziv izpolniti pričakovanja lastnika,« pojasnjuje Rob Humphreys.

»Zadovoljstvo lastnikov naših plovil je za nas resnično pomembno. Želimo, da bi se lastniki počutili ponosni na svoje luksuzne jadrnice.«

»Pri GT6 smo zelo tesno sodelovali z lastno ekipo Elan in dobili seznam želja, kaj bi radi videli na ladji,« navaja Tom Humphreys.

Elan je ena prvih ladjedelnic, ki je začela izdelovati plovila s pomočjo postopka infuzije smole. To je omogočilo dokaj pomembne spremembe, ker ima za posledico kar nekaj zmanjšanja teže sestavnih delov konstrukcije.

»Na GT6 resnično lahko gledate kot na razvoj vsega, kar smo do sedaj naredili z Elanom, začenši z modelom GT5. Gre za hitro potovalno jahto z zelo udobno notranjostjo. To je odličen koncept. Jadrnica je namenjena lastnikom.«

»Za nas je bil proces oblikovanja velik izziv. Poskušali smo optimizirati vse te funkcije, zaradi katerih je plovilo udobno, lepo in enostavno za uporabo,« dodaja Rob Humphreys. »In delo, ki ga je Elan opravil v sodelovanju s Porschejevo ekipo, daje kot rezultat edinstveno jadrnico s številnimi prednostmi.«

Kako pravilno nastaviti funkcije

Delo, ki sta ga Tom in Rob Humphreys opravila v zadnjih letih na jadrnicah namenjenih manjšim posadkam, je bilo ključnega pomena za razvoj GT6. Še posebej je to pomembno pri oblikovanju oblike trupa, ki omogoča enostavno in varno plovbo tudi samo v paru.

»Enostavni sistemi za upravljanje jader so ključnega pomena. Jadranje in upravljanje jader mora biti enostavno,« pravi Tom Humphreys.

»Vse mora biti v dobrem ravnotežju s trupom in drugo opremo na krovu. Jadranje mora biti zabavno, enostavno in varno v različnih vremenskih razmerah. Dvojno krmilo je ključnega pomena za stabilnost plovila in prinaša številne prednosti. Povečan je volumen plovila, zaradi česar lahko zagotovimo več prostora in udobja. Poveča se moment poravnavanja plovila, zaradi česar lahko optimiramo obliko plovila. Potreben je manjši balast, poveča se plovnost plovila in poveča hitrost plovbe.

Tako Tom kot Rob Humphreys poudarjata, da Elanove stranke pomagajo pri razvoju vsakega novega modela. Zato smo lahko prepričani, da so novi modeli plovil Elan razviti tudi po željah dosedanjih lastnikov plovil. Kot oblikovalci neprestano skrbijo, da se zmogljivosti novih modelov nenehno povečujejo, istočasno pa zagotavljajo, da je uporaba plovil vedno bolj enostavna in omogoča varno plovbo z majhno posadko. Običajno sta dovolj že dve osebi na krovu. Tako je oblikovalska ekipa zagotovila, da je Elan GT6 hitrejši zaradi zmanjšanja teže plovila in omogoča doseganje njegovih zmogljivosti z malo truda.

»Ker stranke pričakujejo vedno več od novih modelov plovil, so njihove informacije ključnega pomena pri razvoju novih projektov,« je dodal Tom Humphreys. »Seveda je to želja nas vseh. Izboljšati in konstantno razvijati nove projekte, na novo definirati razmerja glede na vse različne kriterije in to vključiti v naše dizajne. In Elan GT6 je ravno to.«

Thomas Ruyant prevzel vodstvo na Vendee Globe (21.11.2020 ob 11.00)

Alex Thomson, ki je zadnje dni prepričljivo vodil, je preko noči izgubil vodstvo. Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut je bil hitrejši in prevzel vodstvo Ruyant je v zadnjih 24 urah preplul 511 nmi, Thomson pa le 10 nmi manj. Ta razlika bi morala zadoščati za izenačenje na prvem mestu, saj je imel Thomson včeraj 10 nmi prednosti, a Ruyant pluje bolj vzhodno in je zato danes kar 25 nmi pred Thomsonom. Na tretjem mestu pluje Charlie Dalin z 76 nmi zaostanka, Jean Le Cam na četrtem pa zaostaja že 270 nmi.

Vodilna trojica pluje v solidnih vzhodnih vetrovih in izkorišča vremenska vrata, ki omogočajo hitro napredovanje v južni ocean. Današnji dan bo odločilen, kdo bo prvi prijadral na jug in začel pluti v zahodnih vetrovih, ki ga bodo ponesli proti Afriki, proti rtu Dobrega upanja. Trenutno ima najboljše izglede zopet Alex Thomson. Ker pluje najbolj zahodno, bo imel močnejše vetrove in bo lahko hitreje prejadral do juga. Kaj pomeni 25 nmi prednosti Ruyanta na jadrnici LinkedOut, bo jasno konec današnjega dneva.

Alex Thomson je na vprašanje, če ga skrbi prednost Ruyanta pojasnil:

"Plujem svojo regato, kolikor le mi omogočajo pogoji. Pripravljam se na pogoje v katerih moja jadrnica pluje najbolje. Naše jadrnice so si zelo podobne glede hitrosti s katero lahko plujemo. Poizkušal bom unovčiti svojo pozicijo glede na zemljepisno širini, ki je ta trenutek boljša."

Ruyant se je oglasil šele, ko se je zbudil. Ima poseben režim počitkov. Ko se je prebudil danes zjutraj, sploh še ni vedel, da vodi. Ves čas je plul s hitrostmi med 20 in 23 vozli. Ko je ugotovil, da vodi, je sporočil:

"Situacija uhaja izpod nadzora. Je zelo stimulativno. PO drugi strani drug na drugega izvajamo močan pritisk. Sem vesel, da sem tam, kjer sem. Med najboljšimi tremi. Pomembno je, da sem tu in da ne zaostajam."

Ne mi dihat za ovratnik (20.11.2020 ob 9.00)

Ne mi dihat za ovratnik, je v osemdesetih pel Lačni Franz, danes pa to počne Alex Thomson (Hugo Boss). Thomas Ruyant (LinkedOut) se mu je preko noči približal na vsega 4 nmi. Tudi Charlie  Dalin (APIVIA) je pospešil in včerajšnji zaostanek zmanjšal še za 7 nmi. Vsi vodilni jadralci, ki so že prečkali Ekvator plujejo v zmernih pasatih, ki dosegajo hitrosti okrog 15 vozlov in dvigujejo 2 m visoke valove. Plujejo približno 110 nmi vzhodno od mesta Racife v Braziliji.

Nekoliko manj vetra je v področju Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi). Okno dobrega vremena in ugodnih vetrov se zapira. Počasnejši jadralci bodo za prečkanje področja rabili bistveno več časa, kot vodilni, ki so imeli izjemno lepe vetrovne pogoje. Prvi, ki se bo srečal s pomanjkanjem vetra je Stephane le Diraison na jadrnici Time For Oceans. Pluje 5 stopinj severno in ima samo še 7 vozlov vetra. Pluje s hitrostjo 8 vozlov, kar je več kot polovico manj kot vodilni jadralci.

V jutranjem sporočilu je zapisal:

»Noro in vroče je. Slalomiram med oblaki in nevihtami. Občutek imam, da se področje Doldrums zapira pred menoj. Ne bom imel enake priložnosti, kot jadralci v ospredju. Bojim se da bom tu obtičal za vsaj 15 ur.«

Dalin in Ruyant napadata Alexa Thomsona na prvem mestu (19.11.2020 ob 9.00)

Noč ima svojo moč In današnjo je najbolje izkoristil Charlie Dalin na jadrnici APIVIA. V zadnjih 24 urah je prejadral 420 nmi, kar je dnevni rekord. Vodilnima dvema se je zato približal na vsega 50 nmi. Trenutno pluje najhitreje. Za drugo uvrščenim Thomasom Ruyantom na jadrnici Linked Out zaostaja le še 29 nmi. Tudi Ruyant je jadral odlično. Svoj zaostanek pri prečkanju področja  Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), je za Thomsonom zmanjšal na vsega 20 nmi. Tudi njegova hitrost jadranja znaša okrog 22 vozlov, medtem, ko Thomson pluje le s hitrostjo 18 vozlov.

Vodilni jadralci so prečkali Atlantik. Najhitrejši tije so že zapluli mimo otoka Fernando de Noronha pred Brazilko obalo. Plujejo proti jugu. Plovbo bodo verjetno nadaljevali ob brazilski obali, nato pa se obrnili proti jugovzhodu, proti južnemu rtu Afrike, rtu Dobrega upanja.

Jadralka Pip Hare, ki jadra na jadrnici Medallia, se pripravlja na plovbo poreko področja Doldrums je v jutranjem sporočilu zapisala: »Moram priznati, da ko pogledam vodilne v regati, jim zavidam. Plujem 16 stopinj severno in moram prepluti še 600 nmi do področja Doldrums. Vodilni jadralci so preprosto zapluli skozi področje in samo upam, da bo to uspelo tudi meni. Pretekle dni sem plula bolj proti zahodu, ne le da bi ujela močnejše vetrove, temveč tudi zato, da bi imela več možnosti, da ujamem dobre vremenske pogoje za prečkanje področja Doldrums. Ko pregledam trenutno vremensko napoved, opazim, da se bo dobra plovna pot skozi področje zaprla v kratkem. Pripravljam plan, kako bom izvedla prečkanje.«

Foto: © Eloi Stichelbaut / polaRYSE / CORUM L’Epargne

Svet zajema »Black Friday« mrzlica in zajela je tudi prodajne police prodajnega salona Moto-Nautika!

Kaj torej vse zajema »Black Friday« akcija?

S pestrim naborom navtične opreme ponujajo rešitve za popolnoma vse potrebe. Pravi naslov za vse navtike, odvisnike od adrenalina ali preprosto - za ljubitelje vodnih športov.  Navsezadnje, vsi si želimo najti vse, kar potrebujemo - na enem mestu!

VODNE TUBE, WAKEBOARDI in VODNE SMUČI in OSTALA DODATNA OPREMA

Pestra paleta več kot 200 različnih tub - za enega potnika, dva, tri ali več, wakeboardov, kneeboardov, vodnih smuči, vrvi za tube in smučanje. Seveda v skladu z varnostjo imajo v asortimanu več kot 300 rešilnih jopičev vseh velikosti, barv in materialov.

Prvič do zdaj so pri JOBE predstavili koncept "MIX and MATCH", kar pomeni, da so barvno in stilsko uskladili artikle iz različnih področij. Tako lahko kombinirate vodno tubo, smučke, wake ali jopič in se pri tem barvno uskladite z svojo družino ali svojimi prijatelji.

VELIKA ZALOGA IN HITRA DOBAVA

V spletni trgovini boste našli preko 1000 artiklov opreme za vodne športe in dodatne opreme za vaše plovilo. Vsa naročila oddana do 16. ure opreme na zalogi, prejmete preko Pošte Slovenije že naslednji dan.

SPLETNI NAKUP NA TEJ POVEZAVI

Kljub temu, da so vsi ukrepi drastično spremenili način življenje po sveti, v nekaterih državah ljudje dihajo bolj svobodno. In ker lahko, počnejo tudi neumnosti in delajo napake.

V tokratnem videu si lahko ogledate:

• za transport je plovilo potrebno dobro pritrditi na prikolico
• avto, ki je registriran kot plovilo
• orke napadajo jadralce v Biskajskem zalivu. Osredotočeni so na krmila, ki jih poizkušajo poškodovati
• tekmovalci, ki bodo naslednje leto nastopali na Pokalu Amerike z novimi jadrnicama AC75 pospešeno trenirajo. A vedno ne gre vse po planu.
• reševanje navtikov s plovil zajetih v ledu

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Končno izplujeva iz Roscoffa. Takoj, ko sva zapustila pristanišče, se je električni avtopilot začel oglašati s piskanjem, saj je v vseh teh deževnih dneh vodi uspelo priti skozi zaščitni zunanji del, kjer so kontrole za pilota. Nič drugega mi ne preostane. kot da ga izključim in se začnem ukvarjati z vetrnim avtopilotom. Jadrava proti vetru in barka lepo drži smer. Po desetih preplutih miljah nama je uspelo pripluti iz zaliva. Barko obrnem v drugo stran in prav kmalu ugotovim, da bo tako treba pluti v orco ves dan vse do rta Porspoder, kjer bova plula po ozkem in zelo nevarnem kanalu med manjšimi otoki in celino. Ta predel je znan po zelo močnem toku in obilici nevarnih čeri, ki se prikažejo samo ob zelo nizki oseki. Glede smeri jadranja sem si kmalu premislil. Mario je že začela mučiti morska bolezen in se je prestavila v notranjost barke, kjer je zelo hitro zaspala. Morje je postajalo vse bolj divje, veter se je okrepil in začelo je pihati ob obali, čeprav je bila vremenska napoved drugačna. 

Jadranje postaja vse bolj težavno. Valovi tolčejo v stranice barke in povzročajo močan hrup, kot da bi s kladivom tolkel po sodu. Ob polnoči sedim v kokpitu in poslušam radio na kanalu 16, kjer potekajo tri reševanja bark, ki so poslale klic Maiday. Morje je postalo popolnoma neprimerno za plovbo po tistem kanalu, zato se odločim, da barko usmerim bolj na odprto morje in obplujem otok in se tako izognem nevarni ožini. Potem bom praktično že na odprtem morju v Biskajskem zalivu, kjer se bom počutil veliko bolj varnega. Veter se je okrepil na 40 kn in jadra so že na krajšavah. Ura je malo čez polnoč in v kokpitu sem sam. Od Marie ne duha ne sluha, njena nočna mora v obliki morske bolezni se je začela in jo dokončno položila v posteljo. Zunaj dežuje. Skrivam se pod sprayhoodom in na vsake toliko časa glavo pomolim iz zavetja, da preverim okolico. Razveselim se, ko vidim, da je otok Lampaul že na levi strani vzporedno z menoj. Luči z letališča še komaj vidim, kar pomeni, da sem že v Biskaju. Tega se zelo razveselim – pred mano ni več nobenih skal, ki bi jih lahko podrsal z močno kobilico mojega Orplida. In tako bo še vsaj 300 nm, vse do Španije. Pred Orplidom bodo le še valovi in morda kakšna ladja. Veter je oslabel in zato dvignem vsa jadra, tako da Orplid spet pluje s šestimi vozli, a sedaj z vetrom bolj s strani. Dež je ponehal in spet lahko sedim v kokpitu. Neprestano preverjam vremensko napoved, ki je glede vetra malo bolj obetavna. Odločiti se moram, ali bom barko usmeril v Brest ali čez Biskaj. Odločim se, da zapustiva Francijo, saj si želim pluti proti toplejšim krajem in to čim prej! Vso noč presedim v kokpitu in gledam okoli sebe, saj se tu križajo poti, po katerih plujejo večje ladje v Biskaj in iz njega, zato je treba biti pozoren in zato spanje odpade. Do jutra sem se naveličal ropotanja buma zaradi previsokih valov in prešibkega vetra, zato sem znova izkopal genaker iz Orplida in s tem zbudil Mario. Predlagal sem ji, naj se prestavi v kokpit, kjer ji bo zagotovo manj slabo. Pospravim vsa jadra in dvignem genaker, prepustim krmilo Marii, jaz pa se lotim popravila avtopilota. Odmontiram celo ohišje elektronike in vse skupaj razstavim na mizi v salonu. Očistim vse kontakte. Kontaktni papirčki se seveda odlepijo in zato jih preprosto zalepim nazaj z močnim selotejpom, ki ga narežem na male koščke primerne dimenzije. Medtem Maria »šofira« Orplid, dosegla je šest vozlov, uči se še jadranja, ampak ji gre odlično. Vse skupaj sestavim nazaj in zmontiram na isto mesto, prižgem avtopilota in ga stestiram. Deluje še bolje kot prej, tipke so precej bolj občutljive in ni več treba skakati po njih kot prej. Odločim se za počitek, saj Maria vozi barko. Da ji pametujem, kaj in kako nima smisla, saj ima 23 let in to so leta, ko je človek najpametnejši in dopovedovati nekaj nekomu v teh letih ni prav enostavno. To vem iz lastnih izkušenj. Oh, kako sem bil pameten, ko sem imel 23 let! Tako pameten, da danes ne vem, kam je vsa ta moja pamet medtem izginila?

Prebudim se ob močnem hrupu valov in precejšnem nagibanju. Ozrem se okoli in vidim, da Maria sedi zunaj v kokpitu in uživa v hitrosti. 

»Kaj se dogaja?« jo vprašam.

»Vozila sem z vetrom in nato ugotovila, da če veter piha bolj s strani, gre barka hitreje. In ko sem videla hitrost devet vozlov, sem prižgala avtopilota in sedaj plujeva s hitrostjo 8.6,« mi vesela poroča.

»Ohhhh, super Maria!« jo pohvalim in najprej preverim, v katero smer sploh plujeva. Ugotovim, da je kurz pravi, morda kakšna stopinja odstopanja, a za centriranje na točni cilj je še prezgodaj, to bova počela zadnjih 100 nm. Vreme je sončno in oblaki prihajajo zelo počasi, veter pa se krepi. Barka na vsake toliko časa pospeši do 13 vozlov in zato spremenim smer tako, da veter piha bolj od zadaj. Barka je zdaj usmerjena veliko bolj na odprto morje. Mario znova začne mučiti morska bolezen, zato se prestavi v kabino, kjer takoj zaspi. Na vsake toliko časa bruha. Hrana, ki ji jo pripravim, pa prav tako ne zdrži dolgo v njenem želodcu. Malo sem jezen sam nase: saj bi lahko predvidel, da bo imela težave. Prišla je s kopnega naravnost na tako razburkano morje, kot je v Biskaju in seveda ni imela niti časa, da se privadi. No, saj bo čez dan ali dva bolje, si mislim. Plovba čez Biskaj bo trajala tri ali morda štiri dni zaradi cikcakanja pred Brestom. Tisti del poti me je najbolj utrudil, zdaj na odprtem je jadranje precej bolj enostavno. Zvečer sem snel genaker, saj je bilo vetra preveč in barka je divjala in surfala po valovih. Dvignil sem glavno jadro na drugo krajšavo, odprl genovo ter jo po potrebi navijal ali odvijal. Naslednji dan je bilo oblačno, tretji dan pa je deževalo in vedno, ko sem se znašel v oblaku, se je veter skoraj podvojil, tako da sem neprestano navijal ali odvijal genovo, glavno jadro pa je ostalo stalno na drugi krajšavi. Po potrebi sem samo malo popustil jadro, da se je zračilo in izgubljalo veter. Maria je bila že zelo izčrpana in morska bolezen jo je dehidrirala. Kuhal sem ji čaj in ji ponujal krekerje, da bi le kaj prigriznila. Pa ji seveda ni bilo do ničesar. Zunaj je močno lilo, odprl sem si toplo francosko pivo, sedel v salonu in čakal, da naliv mine. Nato se je spustila megla, veter je izginil, valovi pa so ostali. Tako je bilo vse do A Coruñe in zagnati je bilo treba motor. Okoli sebe nisem videl ničesar, razen ponoči nekaj luči precej blizu, zato sem po radijski postaji povprašal za vremensko napoved. Javil se mi je neki Anglež s katamaranom Putitang, ki pa tudi ni imel napovedi. Povprašam ga, ali me vidi na AIS in odgovori mi, da me žal ne vidi. Nato mi sporoči, da me ne vidi tudi na radarju. 

»Hhhhhhh, super! Tukaj sem sredi megle, jaz ne vidim ničesar in nihče ne vidi mene!?« si zaskrbljeno razlagam. Kmalu se razjasni, a le za 20 minut. Zagledam dve ribiški ladji čisto blizu mene in si rečem: »Bog ve, koliko jih je bilo prej, ko je bila okoli mene megla?« 

Nato zagledam še eno ladjo LPG in jo kontaktiram, da preverim, ali me vidi na AIS. Tudi ona me ne najde. 

Ohhhh, kako lepo! Nazadnje me je videla na AIS samo policija. Sedaj, ko resnično hočem, da bi me zaznali na AIS, me pa ne vidi nihče!? Megla se spet spušča in z njo noč. Orplid se približuje prepovedanemu območju španske obale, kjer je zaradi napadov ork prepovedana plovba za plovila, manjša od 15 m. Orke so se namreč zaletavale v barke in se seveda igrale s tistim, kar se na barki premika, torej s krmilom. V enem mesecu so zabeležili približno 30 napadov ork na plovila, precej bark so morali reševati in zato so se odločili prepovedati plovbo v pasu dolžine 140 nm in širine 8 nm. Pa sem vseeno vplul v to območje, prav tako kot številni drugi. Možen napad ork me ni prav nič skrbel, saj bi se ob mojem močnem krmilu poškodovala orka, ne pa krmilo.

Končno se pojavijo luči na obali in kot vedno vplujem v pristanišče v temi, utrujen in nenaspan. Navežem bokobrane na stranice barke in ponesreči enega odvežem na napačni strani, tako da ga izgubim v morju. Barko obrnem in ga skušam najti, a prav kmalu ugotovim, da je to skoraj nemogoče. Zamislim se ob nevarnosti, da ti v morje pade član posadke. Ga sploh lahko najdeš v močnem vetru in visokih valovih? Vplujem v pristanišče in se privežem na pomol, potem pa ugotovim, da pomol nima izhoda. Z rokami odrinem barko od pomola, jo obrnem in jo prestavim na drugega. Pomoli so popolnoma zasvinjani z galebjimi iztrebki, nekaj pomolov je tudi polomljenih, skratka marina je v zelo slabem stanju. Nato se le prebudi Maria in me vpraša:

»Kje pa sva Walter?«

»Po pomolih sodeč v Indiji Koromandiji, a zemljevid mi kaže, da sva v Španiji.«

Nasmejiva se, pojeva polnočno večerjo in se odpraviva spat: ona naspana, jaz pa po treh dneh plovbe popolnoma izčrpan.

Jadranje je bilo odlično, kljub vsej megli in ovinku okoli otoka, pri čemer sva izgubila vsaj 12 ur. A bolje tako, kot pa da bi se barka potopila. Popravil sem električni avtopilot in vetrni je deloval več kot odlično. Le stara žarnica na vrhu jambora mi je vztrajno praznila baterije in treba se bo povzpeti na jambor in jo zamenjati. V Španiji sva ostala le en dan, saj je bilo povsod obvezno nošenje mask, kar nama je bilo nesprejemljivo. Sredi morja si pač svoboden in živiš, kot da koronavirus ne obstaja. Naslednji dan sva zato odplula proti Portugalski, s ciljem Porto.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 279. dan

'Danes delamo naprej,' sem včeraj zapisal. No ja, saj delamo naprej, ampak počasi. Po kavici in zajtrku se odpraviva v trgovino. Prvič oba skupaj. Uradno se sicer ne sme, a imava pripravljen izgovor, da greva na pivo. To se sme. Pa razumi te predpise, če moreš. 

Precej več ljudi ima maske (tudi nekateri, ki so sami v svojem avtu), a ne vsi. Midva sva brez mask in sva zlahka več kot 2 m od kogarkoli drugega, kar bi bil pogoj za nošenje maske na prostem. Pred trgovino si jih vseeno nadeneva. Jaz svojo doma narejeno iz ene stare majice, Lili pa pravo kirurško iz lekarne. Ko vstopam v trgovino, me varnostnik takoj pobara, če sem slučajno z gospodično, ki je vstopala pred mano. Seveda ne, sploh je ne poznam. Ni se mi bilo treba zlagati, saj gospodične pred sabo res nisem poznal. Na srečo me ni vprašal za gospo za mano, ki pa jo dobro poznam. V trgovino namreč še vedno sme le en član gospodinjstva. Na pivo pa gre lahko cela soseska brez problema. Danes nesem domov paket mleka, saj sva z njim precej na koncu. Ko grem sam v trgovino in se odločam med mlekom in pivom, po navadi mleko v finalu izpade. Obojega zaradi omejene kapacitete nahrbtnika seveda ne morem nesti domov. Danes, ko je z mano Admiralica, pa seveda zmaga mleko.

Tale pot me je precej utrudila. Zadnje čase sem se peljal s kolesom in sem že pozabil, kako daleč je trgovina in kako vroče je na soncu.

Žal pa se s kolesom ne bom več potepal naokrog, saj sosed Francoz, od katerega si sposojam bicikel, jutri odhaja. Kam drugam, kot na plažo Papagajo. Tam so zbrani skoraj vsi, ki so odpluli iz marine. Tam je pač eno redkih sidrišč na Lanzaroteju. Francoz zato zvečer priredi zabavo za vse, s katerimi se je z veseljem družil. Na njegovi mali železni barkici se nas je gnetlo deset in več naenkrat. Barka je bila videti kot gliser tik pred izglisiranjem. Krma globoko v vodi, kljun pa je štrlel v zrak. Nismo mu potopili barke. Jutri zjutraj gre na pot. Ob 7.30 bo odrinil, pravi. Mu pač ne bomo pomahali v slovo. To je prezgodaj za naju.

Kaj dosti čez dan nisem naredil. Opral sem sidrnik in palubo barke. Temna voda, ki je tekla dol, je bila kombinacija rjavega in črnega peska in rje z verige. 30 m (od 75) verige je res v slabem stanju, zato sem jo danes zložil na pomol in jo dobro opral s curkom vode, potem pa, ko se je posušila, sem jo celo premazal s kislino proti rji. Imel sem ravno še pol litra sredstva 'Ospho', ki sem ga nabavil še pred davnimi leti v Antigui. Dal sem ga v lonček in skozi potegnil celo verigo. Kislina se je dobro penila v lončku.

Ospho namreč rjo (železov oksid) reducira in nastane železov fosfat, ki je inertna, trdna snov. Kemično je zadeva verjetno podobna Ferosanu. Vsebuje fosforno kislino, ki reagira z železovim oksidom. Moram reči, da je veriga sedaj videti dosti boljše. Naj se dobro osuši, jutri gre nazaj v sidrnik. Mogoče bo treba še sprati odvečno kemikalijo z verige, saj kislina reagira tudi s človeško kožo. Dovolj razredčena baje ni škodljiva za vodne organizme, se pravi, da ne bo hujše škode, če vse sperem v morje.

Ospho sicer ni trajna rešitev, a za nekaj časa bo. Ne morem pa se odločiti za to, da bi jo pobrizgal z WD40, ker bo šla veriga slej ko prej v vodo in to ni dobro za okolje. Mogoče bom vseeno posprejal tistih 30 m, ki so res slabi. Zdaj, ko je veriga obrnjena, so to metri od 45 do 75 in redko spustim več kot 45 m verige. 

V glavnem, žurka pri Francozu je bila v redu. Edino nisem prepričan, ali bom bolj pogrešal njega ali kolo. Mogoče se pa še kdaj kje srečamo.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 280. dan

Sosed Francoz je včeraj napovedal svoj odhod ob 7.30. Ob devetih je bil še privezan. Ob desetih pa je rekel, da bo šel popoldne. Ima še nekaj za narediti na barki ...

No, popoldne je res odplul. Malo preveč ljudi je bilo, ki so mu pomagali odvezati barko in smo zato imeli manjšo štalo v marini. Neki drug Francoz je povsem zamočil na prednjem štriku. Najprej je preveč vlekel in ni popuščal, za krono vsega pa mu je še uspelo štrik zatakniti na bitvo. To je barko zasukalo na mestu. Skoraj je s krmo zadela barko na desni, potem pa se je znašla počez čez premec barke na levi. Še vedno privezana na bitvo in z 20 vozli vetra, ki jo je rinil v premec leve barke. Malo sta zapletla sidro, štraj in ograjico, kosnik leve barke je molel med štraji skoraj do jambora, sidro se je zataknilo za ograjico, Skratka barki sta se dobro prepletli. Sama sreča, da ni bil kdo poškodovan. Nekako nam je uspelo odpeti vse skupaj in je Francoz lahko odplul.

Sam niti ni bil dosti kriv za vso polomijo. Njegova edina napaka je bila, da ni dajal jasnih in odločnih komand. A to zlahka razumem, saj on jadra solo, to je njegova prva barka in je bolj začetnik, na pomolu pa je bil 'izkušen' starejši jadralec, svetovni popotnik, ki je stvar zamočil. Moja veriga je po obdelavi videti precej bolje. Ko sem jo dajal nazaj v sidrnik, pa je veriga zanihala, naredila se je zanka, ki je s svojo težo potegnila verigo v vodo. Jaz sem bil takrat v sidrniku in sem lahko samo poslušal, kako 70 m verige gladko teče s pomola v vodo. Na koncu se je zaslišal še en štrbunk, ko je veriga za sabo s pomola potegnila še sidro. Saj ni bilo nič hudega, sem jo pač splahnil, ko je bila v sidrniku, da ni bila več blatna. Veriga in sidro sta narejena za to, da sta kdaj v vodi. Me je pa rahlo ujezilo, saj je bila prej veriga brezhibno čista in suha, potem pa slana, mokra in blatna.

Nadaljeval sem izdelavo kosnika. Zdaj rabim le še nosilce. Verjetno bom šel kar do mojstra, da mi zvari nekaj stvari, da se ne bom sam mučil s krivljenjem in vrtanjem. Sicer pa je bilo danes resno vroče. Temperatura je bila čez dan 27 °C in pripekalo je sonce. Bliža se poletje. Od ponedeljka dalje gredo Kanarski otoki v fazo 2, kar pomeni, da se odprejo plaže in bo dovoljeno plavanje. In mi bomo smeli ven tudi zunaj zapovedanega urnika.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 281. dan

Lili si je spet zaželela pico. Žal španske prehranjevalne navade niso take kot najine. Midva imava kombinacijo kosila in večerje okrog petih ali šestih popoldan, takrat pa so vsi lokali zaprti. Treba se je odločiti za kosilo ali za večerjo. Zvečer se lokali odprejo prepozno. Če jem tako pozno, slabo spim. Tempirava prihod v picerijo uro pred zaprtjem in sva tam ob štirih. Napaka v planiranju: kuhinjo zapirajo eno uro, preden zaprejo lokal. In so ostali brez najinih evrov. 

Greva pač malo naprej in pojeva kosilo v naslednjem lokalu. Nič posebnega. Ni za ponavljati vsak dan, a je blizu. Dan je pa res vroč. Še v senci je vroče. Še dobro, da piha. 

Ko je popoldne za hip pihalo malo manj, sva se hitro lotila menjave jader. Takoj ko sem vse pripravil za spuščanje genove, je spet zapihalo na polno. Potem se z vetrom malo igramo mačke in miši. Med dvema refuloma nama uspe spustiti najino veliko genovo na palubo. 

Sledi zlaganje, kar sploh ni lahko delo. Genova je velika dobrih 60 m2 in je temu primerno težka. Na palubi ni veliko prostora, veter pa je premočan, da bi jo lahko zvlekla na pomol, kjer je dovolj dolžine za zlaganje tako velikega jadra. Z malo pretepanja z jadrom in nekaj zvračanja krivde z drugega na drugega nama je jadro uspelo zložiti in pospraviti v vrečo. Dobra stran je, da se barka vsaj ne ziblje, in da valovi ne zalivajo palube. Ja, tudi na pasaži smo že zlagali genovo. Pospraviva še solent jadro, potem pa nama zmanjka energije. Jadra gredo gor jutri. Na prvo pripono bo šel flok. Flok je 95 % in je občutno manjši od genove, ki je 140 %. 

Za nejadralce: Ti odstotki pomenijo, koliko prednje jadro gleda čez jambor. Če je točno do jambora, je velikost 100 %. Če 40 % jadra gleda mimo jambora, je velikost 140 %. Najin flok se konča 5 % pred jamborom. Jaz jadru, ki je večje kot 100 %, rečem genova, če je manj kot 100 % pa flok. Namesto solent jadra pa bova dala gor viharni flok.

S tem bova precej zmanjšala površino jader. Na prednji priponi bova šla s 60 na 43 m2, na solent priponi pa s 25 na 15 m2. 

Pot na sever bo v glavnem v veter. Ker normalno piha med 15 in 25 vozlov, pričakujem navidezni veter med 20 in 30 in manjša jadra bodo več kot dovolj za ta veter. V veter lahko jadrava z enim ali drugim ali z obema prednjima jadroma. Se pravi, če razvijeva flok + viharnik, imava spredaj 58 m2, kar je skoraj toliko, kot tovarniško predvidena 60 m2 velika genova. Dve manjši jadri pa sta bistveno lažje obvladljivi kot eno veliko. Vse to seveda ne vpliva na glavno jadro. Tam imava lahko celo površino 43 m2, lahko pa voziva na prvi ali na drugi krajšavi. Tretje krajšave nimava pripravljene, a je na jadru pripravljena. Kadar piha preveč za drugo krajšavo, midva glavno jadro raje zloživa in voziva le na prednja jadra. Heron lepo pluje le s prednjimi jadri.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 282. dan

Zjutraj po kavici se je veter malo umiril in trenutek izkoristiva, da namestiva flok in viharnik na barko. Gor gre hitreje kot dol, saj jader ni treba na koncu zlagati. Ravno zlaganje je najzamudnejši del menjave jader. Tudi zavezati škote na jadra je lažje kot odvezati stare zategnjene vozle. Sile na škoti so namreč na Heronu velike. Na škoto genove deluje pri orci sila do 2 toni.

Razvezati vozel, ki je bil večkrat zategnjen s silo dveh ton, pa velikokrat zmočen in na soncu žgan, pa posut s prahom in posoljen, zahteva nekaj moči in nekaj vztrajnosti. Na novo ga zavezati je pa šala mala. Torej manjša jadra so na barki. Viharnik je tudi zdaj prvič na rolerju. Prej je bil še klasično nataknjen na zajlo, zdaj pa je navit. Ker je precej krajši kot celotna dolžina rolerja, ima na vrhu nekaj metrov traku, ki je prav tako v žlebu navijalca. To je super, ker je prej imel nekaj metrov vrvi, ki je v močnem vetru vibrirala in tolkla po zajli. Zdaj pa je trak lepo pritrjen v žleb navijalca in ne more delati štale.Najprej sem mislil, da bova zamenjala še dvižnico glavnega jadra, a je bilo že prevroče in sva se spravila v senco. Za glavno jadro imava namreč novo, boljšo dvižnico. Staro pa bova imela za škote viharnika. Ta ima sedaj prastare škote – še tiste, ki so bile na barki, ko sva jo kupila. Te so sedaj stare petnajst let in so povsem trde, pa še predebele so za male vinče. Saj gre za silo, ampak le za silo. To bova uredila v prihodnjih dneh in nisva odvisna od vetra, saj to lahko delava tudi v močnem vetru.

Proti večeru sva šla v trgovino. Počasi sva že začela kopičiti zaloge. Lili ima že v glavi (in na spisku v telefonu), kaj morava nakupiti do odhoda. Zdaj poleg stvari za sproti počasi že delava zalogo za na pot. Na pot bova šla s predpostavko, da naju lahko kje zavrnejo in bova imela zato hrane za dober mesec. In to je veliko hrane in pijače. Na dan spijeva skoraj liter mleka. Samo mleka bo torej več kot 30 l. Da o pivu niti ne govorimo. Ker sva brez avta, bova zdaj vsak dan krepila zaloge na barki in v enem tednu bova imela vsega ravno dovolj za na pot. Upam, da bom v tem tednu tudi dokončal projekte, ki sem si jih zastavil. Zdaj, ko je tako vroče, mi je že žal, da nisem več projektov na barki naredil prej, ko je bilo še hladno in se je dalo lažje delati.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Podjetje Highfield je začelo izdelavo novih, luksuznih gumenjakov. Serijo so poimenovali Sport.

Novi modeli bodo na voljo v letu 2021. Na voljo bo celotna paleta plovil s kar enajstimi različnimi velikostmi vse od 3 pa do 8 m. Kot se za ladjedelnico spodobi, bodo vsi izdelani iz visokokvalitetnega aluminija in bodo gnani z zunajkrmnimi motorji. V seriji bodo naslednji modeli: SP300, SP330, SP360, SP390, SP420, SP460, SP520, SP560, SP650, SP700 in SP800. Modeli bodo zamenjali seriji Deluxe in Classic. Na voljo bodo v številnih različnih dolžinah z bogato standardno in dodatno opremo.

Izvršni direktor podjetja Highfiled Boat, Julien Carussi, je prepričan, da bodo novi modeli pritegnili lastnike, ki si želijo prestižne gumenjake oziroma prestižna pomožna plovila. Dejal je:

»Serija Sport bo našo blagovno znamko premaknila še korak dlje. Prvič vstopamo na trg luksuznih pomožnih plovil najvišjega razreda. Za naše podjetje je to nov teritorij.«

Serija Sport bo imela nov notranji del plovil, ki so oblikovana tako, kot smo vajeni pri italijanskih gumenjakih. Na tleh bo položena EVA penasta umetna tikovina, ambientne led-luči, oblazinjenje bo prešito v vzorcu diamanta, nameščene bodo električne kalužne črpalke. Vsi modeli od SP520 naprej bodo imeli kopalne ploščadi. Na željo kupca bodo plovilo opremili s posebnim stojalom za vleko smučarjev oziroma deskarjev na vodi, namestili platneno streho, vgradili sistem sladke vode, dodali športne navigacijske loke in drugo opremo. Modeli SP300-SP360 so kompaktni, enostavni za shranjevanje, nekoliko večji modeli SP390-SP460 pa so namenjeni kot pomožna plovila z velikim krovom oziroma kopalno ploščadjo. Seveda lahko te gumenjake uporabljamo tudi samostojno kot dnevna plovila.

Gumenjaka SP650 in SP700 sta nastala na podlagi izjemno uspešnega trupa plovil, ki se uporabljajo kot sledilna plovila na regatah, kot sta Vendee Globe, ORC, Extreme sailing Series. Paradni konj serije Sport bo model SP800. Njegov trup je oblikoval Petter Martens, ki je znan kot oblikovalec trupov tekmovalnih plovil.

Več o novih plovilih Highfield Sport na tej povezavi.

Zadnje ure za Hugo Boss na severni polobli (18.11.2020 ob 9.00)

Alex Thomson dobro brani vodilno pozicijo. Zaplul je področje Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), kjer pihajo šibkejši vetrovi. Do ekvatorja ga loči še 100 nmi. Zaplul je že v področje južnih pasatov, ki dosegajo hitrosti okrog 12 vozlov. To zadostuje za plovbo s hitrostjo 13 do 14 vozlov. Prednost pred Thomasom Ruyantom se je preko noči zmanjšala. Trenutno je 70 nmi pred njim. A ne pozabimo Ruyant pluje še v močnejših severnih pasatih. Danes dopoldne bo tudi on zaplul v področje Doldrums, kjer se bo hitrost njegove plovbe zmanjšala. Jean Le Cam še vedno pluje na tretjem mestu. Ima 110 nmi zaostanka. Za petami, le 4 nmi za njim, pa se mu nevarno približuje Charlie Dalin na jadrnici APIVIA.

Ob 5.00 uri zjutraj je Dalin poslal sporočilo: »V začetku noči sem imel v vihar. Spremljale so ga številne strele. Plovbo sem nadaljeval. Še vedno sem imel približno 20 vozlov vzhodnega vetra. Gledam infrardeče posnetke oblakov, da lahko ločim med oblaki in viharji, da spremljam njihovo intenzivnost in da poizkušam najti pravo ruto. Ne vem kaj se bo zgodilo. Še vedno sem 150 nmi severno od ekvatorja. Marsikaj se mi lahko še pripeti.

V popolnoma drugem svetu pluje Jeremie Beyou. Drugič je preživel »prvo noč« na regati. Pluje proti fronti.

»Zaplul sem bolj proti jugu, da ne bom imel preveč vetra. Občutek je zelo čuden Običajno sem navajen, da imam nasprotnike okoli sebe. Temu sedaj bi težko rekel regata. Ampak odločil sem se da jo izpeljem kot se spodobi. Motivacijo mi daje spodbuda in sporočila vseh ljudi, ki me podpirajo. Sedaj se moram na pot podati sam. To bom naredil zase.«, je zapisal v svojem sporočilu, ki ga je v jutranjih urah poslal Jeremie Beyou z jadrnice Charal.

Prednost hidrokril je očitna, Beyou se vrača v regato (17.11.2020 ob 10.00)

V zadnjih 24 urah je Alex Thomson povečal svojo prednost pred zasledovalci. Včeraj je z zaostankom 75 nmi za njim plul Jean Le Cam na jadrnici Yes We Cam!, ki nima hidrokril, danes pa z zaostankom 105 nmi na drugem mestu pluje Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut, ki ima hidrokrila. Jeanu Le Camu se iz ozadja približuje še Charlie Dalin na jadrnici Apivia, ki je prav tako opremljena s hidrokrili. Trenutno ima še 35 nmi zaostanka, a je njegova hitrost plovbe trenutno 3 vozle višja od Le Camove.

Jeremie Beyou se bo na jadrnici Charal v regato vrnil danes. Zaradi trka v neznani plavajoč predmet se je na jadrnici poškodovalo eno izmed krmil. Moral se je vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne, ki je bilo po dveh dneh jadranja oddaljeno že 600 nmi. Ko bo znova začel jadrati, bo vodilni jadralec že več kot 3000 nmi bliže cilju kot on. Od pristanka je na njegovi jadrnici vse dni delalo več kot 20 ljudi. Za plovbo naj bi bila pripravljena danes zjutraj, regato pa naj bi začel popoldne.

Nicholas Troussel je prvi jadralec, ki zapušča Vendee Globe 2020

»Tik pred svitom sem bil pod krovom. Naenkrat sem zaslišal glasen pok. Odhitel sem na krov in zagledal, da jambora ni več. In to je bil moj konec avanture leta 2020. Moram se vrniti. Celotno situacijo bomo dali pod drobnogled,« je povedal Nicholas Troussel, skiper jadrnice Corum L'Epafgne v glasovnem sporočilu, ki ga je poslal z jadrnice včeraj popoldne.«

Jadralec ni skrival svojega razočaranja. S svojo jadrnico se je boril vse od začetka regate in jadral izjemno dobro. Njegova jadrnica je najmlajša v floti Vende Globe. Splovljena je bila šele maja letošnjega leta.

Postavljen nov rekord regate

V zadnjih 24 urah je bil najhitrejši jadralec Thomas Ruyant na jadrnici Linked Out. V enem dnevu mu je uspelo prepluti kar 500 nmi. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 20,2 vozla. Z odličnim jadranjem se je povzpel na drugo mesto. Za vodilnim Alexom Thomsonom trenutno zaostaja 107 nmi. Jadralci s hidrokrili plujejo tri vozle hitreje od drugih. Letos lahko pričakujemo, da bo rekord plovbe v 24 urah, ki ga je leta 2017 postavil Alex Thomson in znaša 536,81 nmi, padel. Vprašanje je, ali se bo to zgodilo še pred ekvatorjem.

Francoski skiper Nicolas Trousel doživel tragedijo na Atlantiku (16.11.2020 ob 9.00)

Nicolas Troussel, ki pluje na jadrnici Corum L'Epargne, je plul na odličnem sedmem mestu. Med plovbo proti Zelenortskim otokom se je na njegovi jadrnici Corum L'Epargne zlomil jambor. Plul je v zmernih pasatih, ki so pihali s hitrostjo do 20 vozlov. Jambor je izgubil približno 260 nmi severozahodno od otočja. 46-letni skiper je sporočil, da se v nesreči ni poškodoval. Trenutno se ukvarja z zavarovanjem plovila, nato pa bo ocenil razmere in s pomočjo kopenske ekipe izdelal plan za reševanje.

Foto: © Eloi Stichelbaut / polaRYSE / CORUM L’Epargne

Jadrnica MD75 Karma je prejela prestižno nagrado Najboljša jahta leta 2020 po izboru International Yacht & Aviation Awards.

Jadrnico Karma je po projektu Marka Millsa izdelala ladjedelnica Maxi Dolphin. Izdelavo je vodil Lorenzo Loik. Za strukturni del plovila je poskrbelo podjetje AMS Advanced Mechanical Solutions.

Jadrnica je oblikovana kot jadrnica visokih zmogljivosti. Je kombinacija elegance in minimalizma na krovu ter sproščenega in privlačnega videza pod krovom. Za pravo mero udobja je poskrbel oblikovalski studio Nauta Design Milano.