Novice

Članom hrvaškega inštituta Plavi Svijet je uspelo posneti največjega kita, kadarkoli videnega na Hrvaškem.

Raziskovalci inštituta so informacije o kitu dobili že avgusta. Večkrat so se podali na teren, da bi ga našli in ga posneli. 5. septembra so ga opazili na jugu Velebitskega kanala. Zaplaval je do Masliniškega mosta, nato pa se je vrnil v kanal. Na površino je prihajal le po kisik, nato pa se je spet potopil v globine. Ker so njegovi potopi trajali po 40 minut, so raziskovalci prekinili sledenje. Ko so pregledali posnete fotografije, so opazili, da ta kit ni isti, ki so ga opazili in posneli avgusta. Le nekaj minut kasneje so prejeli klic, da so kita spet opazili v Virskem morju. Takrat jim je bilo jasno, da sta se v istem času na območju nahajala vsaj dva kita. V jutranjih urah 6. septembra so se raziskovalci spet podali na morje. Kita so našli severno od Novskog ždrila (med Novigradskim morjem in Velebitskim kanalom). Plaval je le meter pod vodno gladino. Plovilu raziskovalcev inštituta se je približal na vsega nekaj metrov in plaval z njimi skoraj pet minut. Raziskovalci so čas izkoristili in posneli številne fotografije in video. Iz njih je razvidno, da gre za velik primerek kita. Gliser članov inštituta v dolžino meri 7 m, kit pa je približno trikrat daljši.

Vir: Institut Plavi Svijet, www.plavi-svijet.org

33. redna skupščina Jadralne zveze Slovenije je končana. Samo Lozej, ki je bil doslej eden izmed dveh podpredsednikov, je bil soglasno izvoljen za predsednika JZS za obdobje do konca mandata po nepreklicnem odstopu Aljoše Tomaža iz osebnih razlogov, do 21. decembra 2022.

“Zame bo ključno sodelovanje med klubi in jadralci ter da denar mednje čim bolj pravično razdelimo,” je izpostavil Lozej, ki je bil edini kandidat za predsednika. “JZS bo tudi v zahtevnih časih pandemije novega koronavirusa podpirala ključne posadke, posebej v luči prestavljenih olimpijskih iger, pa tudi SP in EP. Še naprej želimo izpolniti zastavljene cilje v tem olimpijskem ciklusu, to je osvojiti medaljo na OI v Tokiu in tam nastopiti v vsaj še dveh jadralnih razredih,” je v svojem programu napovedal Lozej. Kot svojo prednost je navedel, da ni vpet v neposredno delo kot trener ali prek sorodstvenih povezav s tekmovalci, “ampak kot zaljubljenec v jadranje pomagam pri zagotavljanju sredstev za delovanje JZS”.

Na skupščini so volili tudi nadomestne člane izvršnega in nadzornega odbora. Med petimi kandidati sta bila za člana IO z največ glasovi izvoljena Srečo Jadek in Jure Orel, za manjkajočega člana NS pa je bil izvoljen dosedanji član IO, Sebastjan Šik.

Prav tako so bile potrjene ostale točke dnevnega reda. Potrdili so poročilo o delu in finance v lanskem letu. Na skupščini so bile v okviru razprave podane tudi različne pobude, ki bodo v nadaljevanju obravnavane na ustreznih organih zveze pod novim vodstvom.

V minulem letu so se najbolj izkazali ženska posadka razreda 470, Tina Mrak in Veronika Macarol sta osvojili šesto mesto na svetovnem prvenstvu, Žan Luka Zelko pa se jima je v razredu laser pridružil z normo med potniki na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu. V neolimpijskih razredih je Toni Vodišek ponovno pokazal, da sodi v sam vrh svetovnega jadranja v formuli kite. Na SP na Sardiniji je v razredu, ki bo v programu OI v Parizu 2024, osvojil drugo mesto.

Članom JZS je Samo Lozej kot kandidat za predsednika Jadralne zveze Slovenije posredoval izhodišča in program dela za obdobje od 8.9.2020 do 21.12.2022, ki jih objavljamo v celoti:

Izhodišča:

Jadralna zveza Slovenije (JZS) ima po zakonu o športu in po nacionalnem programu razvoja športa v Republiki Sloveniji vlogo in dolžnost, da poskrbi za priprave in nastope reprezentanc, izobraževanje in licenciranje ter organizacijo in razvoj nacionalne panožne športne šole.

JZS je po zgledu najuspešnejših slovenskih športnih panog ustanovila Nacionalno panožno športno šolo Jadralne zveze Slovenije (NPŠŠ JZS). S tem se uresničuje koncept dela, ki podpira združevanje aktivnosti v okviru Nacionalnega jadralnega panožnega centra in regionalnih panožnih centrov, ki smo ga začeli že leta 2014 s podpisom Konzorcijske pogodbe za njegovo ustanovitev. Konkretni elementi novega koncepta delovanja JZS so bili potrjeni na skupščini leta 2018, po dokončanju izgradnje Jadralnega centra Portorož leta 2019 (tudi s pomočjo sredstev Fundacije za šport) pa nam je zagotovljena še možnost uporabe športne infrastrukture, ki je nujno potrebna za delovanje NPŠŠ JZS. Ob vseh teh pogojih smo končno kot panožna zveza letos januarja tudi prvič uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za znanost, šolstvo in šport za sofinanciranje strokovnih delavcev v NPŠŠ JZS za štiriletno obdobje ter razpis uspešno zaključili in v tem okviru zaposlili dva trenerja.

Mandat prevzemam v zelo nepredvidljivih časih pandemije koronavirusa, ki vpliva na naše delovanje v vseh pogledih in prinaša različne učinke, od organizacijskih do psiholoških in finančnih – posebej se odraža v prestavljenih olimpijskih igrah, prestavljenih ali odpovedanih evropskih in svetovnih prvenstev ter drugih velikih tekmovanj, kar bo zahtevalo stalno pozornost, prilagajanje razmeram ter iskanje rešitev.

Kandidiram za mesto predsednika po nepreklicnem odstopu Aljoše Tomaža, ki je 21.12.2018 nastopil 4 letno obdobje, in sicer do izpolnitve trajanja izvoljenega mandata, do 21.12.2022.

Ključne usmeritve v preostanku mandata:

• uspešno krmariti zvezo skozi čas pandemije koronavirusa in izkoristiti vse dobre priložnosti, predvsem za mednarodna tekmovanja;
• nuditi podporo ključnim posadkam posebej v luči prestavljenih OI, EP, SP in še naprej stremeti kizpolnitvi cilja, zastavljenega v tem olimpijskem ciklusu, to je osvojiti medaljo na OI Tokio in na OI nastopiti vsaj še v dveh jadralnih razredih;
• zagotavljati dobre pogoje za uspešno delo NPŠŠ JZS, ki bo v korist slovenskemu jadranju, saj nam prvič omogoča stabilno financiranje in sofinanciranje trenerjev ter omogoča dolgoročen program vzgoje indela z mladimi perspektivnimi jadralci, ki bodo v prihodnosti zastopali Slovenijo na velikih mednarodnih tekmovanjih in olimpijskih igrah;
• strokovno in organizacijsko okrepiti Strokovni svet JZS;
• poskrbeti za intenzivnejšo predstavitev tekmovalnega jadranja slovenski javnosti, okrepitev PR službe in prenovo spletne strani JZS;
• še dodatno izboljšati finančno poslovanje JZS;
• stalno se zavzemati za še boljše odnose med jadralci, klubi in JZS v smeri večjega sodelovanja in medsebojne pomoči;
• ohranjati in povečevati stabilno bazo sponzorjev in donatorjev, ki smo jo v zadnjih 10 letih uspešno zgradili;
• nadaljevati s finančno podporo klubom za razred optimist;
• nadaljevati s podporo za kvalitetno delo in usposabljanje regatnih uradnikov in sodnikov;
• nadaljevati s kvalitetnim izobraževanjem in usposabljanjem trenerjev jadranja ter spremljanjem njihovega dela;
• podpirati klube pri kandidaturi za organizacijo večjih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, še posebej evropskih in svetovnih prvenstev;
• vzpostaviti pogoje za še boljšo promocijo tega lepega športa v Sloveniji.

Vir: JZS.si; Foto: Dragan Sinožič

eNavtika se širi. Poleg obstoječe spletne strani, ki je že v treh jezikih, z mesecem septembrom še posebna spletna stran, ki je osredotočena na Istro.

Od nedavnega v okviru eNavtike deluje tudi nova ločena spletna platforma enautica-istria.si. eNautica Istria je specializirana različica vsem dobro poznane eNavtike, namenjena zlasti pripadnikom italijanske manjšine v Istri ter vsem drugim italijansko govorečim navtikom in bralcem. Njena posebnost je, da je osredotočena samo na Istro in zato ponuja nekoliko podrobnejši pregled pristanišč, sidrišč in drugih točk v Istri ter vpogled v dogodke in novice, povezane z italijansko manjšino. Poleg tega ponuja še vremensko napoved za Jadran za pomorce v italijanskem jeziku ter mesečni novičnik. Nastala je z namenom, da bi služila kot pripomoček lokalnemu gospodarstvu v Istri, da na tak način lahko promovira svoje storitve in izdelke. Vzpostavitev eNautice Istria je sofinancirala Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (CAN Costiera), zato je tudi objava lokalnih ponudnikov z območja celotne Istre, kot točk v navtičnem vodniku, na njej brezplačna, za celotno obdobje trajanja krize.

Če ste zainteresirani za brezplačno objavo vaše restavracije, servisa ali katere druge storitve na eNautici Istria, nas lahko kontaktirate preko kontaktov navedenih na spletni strani.

Ogled spletne strani

Jadranje okrog sveta je bila moja skrita želja že iz časov zgodnjega otroštva. Sanjaril sem o mogočnih oceanih, daljnih deželah in svobodi. Jadrnice sem si »risal« v mojih sanjskih potovanjih, pa tudi na mojih otroških risbicah. Mnogo let kasneje sem s privarčevanim denarjem kupil staro jadrnico in jo začel pripravljati za potovanje do daljnih obzorij.

Kako zelo sem imel rad mojo Lady Ivano! Zapustil sem dom, svoje dekle in svoje prijatelje. Sledil sem klicu svobode, na črti med modrino neba in modrino morja sem z vetrom v jadrih plul proti obzorjem nekje daleč, daleč v neskončnosti.

Čarobne noči pod zvezdnatim nebom sem doživljal kot prvo ljubezen. Sam na morju, jutranje

in večerne zarje, pesem vetra, delfini ob moji barki, oblaki tam daleč, visoko ... moje sanje so postale resničnost. Moja jadrnica, prav taka kot sem jo naslikal kot otrok, je plula novim doživetjem naproti. Dokler mi je v viharni noči sredi Atlantika ni vzel Neptun.

To ni bil le brodolom, to je bil moj življenjski brodolom. Solze, ki so stekle v tisti noči, ko sem se poslavljal od moje velike ljubezni, so tekle še ves mesec po brodolomu. Bil sem kot barka brez krmila, bil sem kot moja Ivana, na dnu! Spraševal sem se o smislu življenja, tonil sem v obup in žalost, prav tako kot je na dno Atlantika potonila moja barka.

Potem pa sem začel pisati knjigo. Medtem sem ugotovil, da je življenjski brodolom lahko konec ali začetek, odvisno od tega, kako ta poraz sprejmemo. Ko smo izpostavljeni neobvladljivim silam narave in ekstremnim naporom za preživetje, se naša zavest spremeni,

razširi navzven, na okolje, ki nas ogroža, kar nam omogoča, da v takem stanju najdemo moč,

se prilagodimo in povežemo s silami narave, da sploh lahko preživimo. Izkušnja brodoloma me je navdala z neznosno bolečino izgube, ki sem jo sprva razumel kot poraz. Ob pisanju knjige pa so moje »sanje« z dna Atlantika naenkrat dobile popolnoma drug pomen. Spoznal sem, da je bila to daritev Neptunu in da mi bo zato dal še eno možnost. Knjiga mi je pri tem pomagala postaviti si življenjske vrednote, ki bodo krmarile mojo barko na poti k uresničitvi ciljev.

Walter Teršek

Prvenec slovenskega jadralca je na voljo na tej povezavi: Walter Teršek: 10 m svobode

Ameriška ekipa American Magic, ki bo zastopala ZDA v Pokalu Amerika (America's Cup) v prihodnjem letu, je danes testirala svoj jadralni bolid pred Aucklandom na Novi Zelandiji.

Ekipa American Magic se pospešeno pripravlja na nastope v Pokalu Amerike. V prihodnjem letu bodo dvoboji na regatnem polju potekali z novimi monotrupnimi jadralnimi bolidi, ki bodo večino časa pluli na hidrokrilih. Danes zjutraj (po lokalnem času) je ekipa jadrala v šibkih do zmernih zahodnih vetrovih. Spremljali sta ju dve spremljevalni motorni plovili. Z lovom na jadrnico, če ga tako imenujemo, so imeli veliko dela. Hitrost plovbe novih bolidov je izjemna. Nedvomno bo Pokal Amerike zelo razburljiv in bo pritegnil številne gledalce. Tako jadralske kot tehnološke navdušence. Več v videu.

Foto: posnetek zaslona; Video: Youtube - AirFlow NZ Travel

Elanova novost, revolucionarna zastavonoša ladjedelnice, 49 čevljev dolga jadrnica Elan GT6 je nominirana za najbolj prestižno nagrado v navtični industriji, Evropsko plovilo leta v kategoriji Družinske potovalne jadrnice.

Jadrnica je oblikovana za enostavno rokovanje že dvočlanske posadke. Ponaša se z izjemnimi jadralskimi lastnostmi preko širokega spektra različnih vetrov in različnih stanj morja. Za krmilom zagotavlja občutek izjemne vodljivosti. Optimirana je za hitro jadranje na srednje dolgih odprtomorskih rutah. Trup, ki ga je narisal Humpreys Yacht Design, je kombinacija regatnih sposobnosti in možnosti, da na krov sprejme ves potreben tovor. Kot že samo ime pove, je GT6 pravi Grand Tourer.

Jadrnico, ki ima nad vodno linijo elegantno silhueto in ikoničen videz, ki bo pritegnil številne poglede, je oblikoval Studio F. A. Porsche. Ključne lastnosti jadrnice so nedvomno ergonomsko oblikovan kokpit nove generacije, podesti v obliki krila in ravna platforma premca.

Tudi oblikovanje pod krovom je izvedel Studio F. A. Porsche. Prinaša povsem novo raven udobja in luksuza na krovu, pri čemer ohranja praktičnost družinske potovalne jadrnice. Jadrnica je v celoti izdelana iz najkakovostnejših materialov. Raven obdelave je primer vrhunskih sposobnosti Elanovih mojstrov.

»Zelo smo zadovoljni, da je naša inovativna jadrnica nominirana za naziv Evropsko plovilo leta,« je povedal vodja ladjedelnice Marko Škrbin ter dodal: »Elan GT6 je izjemna kombinacija stila, hitrosti, udobja in enostavnega upravljanja, zaradi česar je idealna za sproščujoče družinsko jadranje z visoko hitrostjo.

Notranjost jadrnice Elan GT6     Zunanjost jadrnice Elan GT6

Konec meseca septembra se bodo na slovenski obali podrobno predstavile navtične blagovne znamke Beneteau, Suzuki, Prince in Brig. Plovila ne bodo zgolj na ogled. Vsa bo možno tudi preizkusiti.

Navtični center As-Boats d.o., v sodelovanju s podjetjema Beneteau in Suzuki Marine, prireja navtični testni vikend. Prireditev, ki je ne smete zamuditi, se bo odvijala od 25. do 27. septembra 2020, v marini Bernardin v Portorožu. Predstavljena bodo plovila Beneteau iz serije Antares in Flyer, plovila Prince ter gumenjaki serije Eagle ladjedelnice Brig.

Preizkusiti bo možno:

• Beneteau Antares 11 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 300
• Beneteau Antares 9 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 200
• Beneteau Antares 8 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 250
• Beneteau Flyer 7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 200
• Prince 565 SunDeck z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 115
• Prince 475 Open z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 60
• Brig Eagle z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 300 in
• Brig Eagle 6.7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 175

Podjetje As-Boats d.o.o. vas vabi, da jih obiščete in izkoristite možnost ogleda in preizkusa plovil. Vsa testna plovila pa bodo po prireditvi na prodaj po posebej ugodnih cenah.

Vzemite svoj koledar in si rezervirajte petek, soboto ali nedeljo (25.9 - 25.9.2020) za ogled in preizkus plovil.

Zagotovite si testni termin

Ker bodo plovila na voljo za testiranje letri dni, si rezervirajte svoj termin pri organizatorju As-Boats d.o.o. Na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. sporočite katero plovilo bi radi testirali in termin v katerem bi radi opravili testno plovbo.

Dodatne informacije: +386 (0)2 608 41 41

Za vse navtične navdušence bi v naslednjih dneh bil ponovno dober razlog za skok v štajerski del Slovenije na obisk Moto - Nautike v Miklavžu pri Mariboru. Konec poletja se nevzdržno približuje, pri Moto-Nautiki v nasprotju s tradicijo – pohiteli s prvimi posezonskimi popusti.

Kaj so nam torej pripravili za letos?

S pestrim naborom navtične opreme ponujajo rešitve za popolnoma vse potrebe. Pravi naslov za vse navtike, odvisnike od adrenalina ali preprosto - za ljubitelje vodnih športov.  Navsezadnje, vsi si želimo najti vse, kar potrebujemo - na enem mestu!

VODNE TUBE, WAKEBOARDI in VODNE SMUČI in OSTALA DODATNA OPREMA

Pestra paleta več kot 200 različnih tub - za enega potnika, dva, tri ali več, wakeboardov, kneeboardov, vodnih smuči, vrvi za tube in smučanje. Seveda v skladu z varnostjo imajo v asortimanu več kot 300 rešilnih jopičev vseh velikosti, barv in materialov.

Prvič do zdaj so pri JOBE predstavili koncept "MIX and MATCH", kar pomeni, da so barvno in stilsko uskladili artikle iz različnih področij. Tako lahko kombinirate vodno tubo, smučke, wake ali jopič in se pri tem barvno uskladite z svojo družino ali svojimi prijatelji.

SPLETNI NAKUP NA TEJ POVEZAVI

SUPAJ TUDI V JESEN

Osnovno pravilo pri izbiri prave deske je, da težji, kot ste, večji volumen in širino deske boste potrebovali za bolj stabilno vožnjo. Vendar pa dodatna širina ni vedno boljša, saj širša deska slabše drsi po vodi, manjše osebe pa na njej tudi težje pravilno veslajo. Prav tako boste pri deski s prevelikim volumnom prenašali okoli dodatno težo.

Načeloma so daljše od 3 metrov, lahko tudi več kot 4 metre, z oblazinjenim zgornjim delom in konkavnim trupom, navadno imajo na spodnji strani repa enega ali tri smernike za usmerjanje. Med seboj se razlikujejo po dolžini, volumnu in namenu uporabe, saj jih lahko vozimo na mirnih vodah, na manjših ali velikih valovih, po ozkih rekah ali širokem oceanu.

SPLETNI NAKUP NA TEJ POVEZAVI

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

VABLJENI TUDI K OGLEDU 360 VIRTUALNEGA SPREHODA PO PRODAJNEM SALONU

Na podlagi predvidevanj zaradi uvedbe karantenskih ukrepov v svetu, je Hrvaška pred pričetkom poletne sezone planirala, da bo letošnja poletna sezona dosegla največ 25% lanskoletne. Po sprostitvi ukrepov in odprtju mej so letos močno presegli predvidevanja.

Po podatkih sistema eVisitor, ki vsebuje turistični promet realiziran v komercialnem in nekomercialnem segmentu ter navtičnem čarterju, je bilo na Hrvaškem v dosedanjem delu avgusta (od 1. do 23. avgusta) realiziranih več kot 2,3 milijona prihodov in 17,6 milijona nočitev, kar je okoli 67 odstotkov lanskega rezultata v istem obdobju.

Največje število prenočitev je v omenjenem obdobju zabeleženih v Istri (4,3 milijona nočitev), na Kvarnerju (3,5 milijona nočitev), Splitsko-dalmatinski (3,4 milijona nočitev), Zadrski (3,2 milijona nočitev), Šibeniško-kninski (1,4 milijona nočitev), Dubrovniško-neretvanski (999.000 nočitev) in Liško-senjski županiji (636.000 nočitev).

"Po odličnem začetku avgusta, v katerem smo dosegli 67 odstotkov lanskega turističnega prometa, je pred nami september, za katerega od naših partnerjev – predvsem iz držav, kjer nismo uvrščeni na t.i. rdeči seznam – imamo zelo dobre napovedi. Turistični promet bo v prihodnje odvisen od epidemiološke slike znotraj zemlje, na nas pa ostaja, da se še naprej obnašamo odgovorno in se pridržujemo predpisanih ukrepov ter zmanjšamo število okuženih, s tem pa povrnemo zaupanje določenih držav, saj se seznami revidirajo vsaka dva tedna. Skupaj s predstavništvi še naprej informiramo tuje medije in tudi pomembne partnerje in agente, zlasti na trgih Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, ki jim tudi posredujemo epidemiološko situacijo po regijah. Ta konec tedna beležimo trend večjega odliva turistov iz Avstrije in Slovenije, medtem ko gostje iz Nemčije v velikem številu nadaljujejo bivanje v hrvaških destinacijah. Čeprav smo v Veliki Britaniji na seznamu tveganih držav, letala z novimi britanskimi turisti dnevno redno pristajajo na letališča Dubrovnik in Split. Prav tako vabimo vse turistične skupnosti, da v skladu s priporočili iz prejšnjega tedna, skupaj s turističnimi subjekti na njihovem območju vsem zainteresiranim turistom zagotovijo testiranje na novi korona virus, s tem pa jim omogočijo čim daljše in nemoteno bivanje  v naši zemlji« je izjavil direktor Hrvaške turistične skupnosti, Kristijan Staničić, pri čemer je dodal, da je za nami najbolj intenziven del turističnega leta, pred nami pa za skupne turistične rezultate tudi zelo pomembna posezona. 

Doslej je v avgustu zabeleženih največ nočitev turistov iz nemškega trga, približno 4,3 milijona, kar je 90 odstotkov lanskega prometa. Nato sledi hrvaški trg s 3,3 milijona nočitev, kar je 100 odstotkov lanskega prometa, slovenski trg beleži 2,6 milijona nočitev, kar je 94 odstotkov lanskega prometa. Sledi poljski trg s 1,8 milijona nočitev, kar je 5-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. V dosedanjem delu avgusta je največ prihodov realizirano v destinacijah Vir, Rovinj, Medulin, Poreč, Crikvenica, Umag, Mali Lošinj, Novalja, Split in Pulj.

Dodajmo, da je med zadnjim vikendom (od 21. do 23. avgusta) bilo na Hrvaškem zabeleženih več kot 200.000 prihodov in 1,8 milijona nočitev.

Od začetka leta 2020 je na Hrvaškem zabeleženih 6,5 milijona prihodov in več kot 44 milijonov nočitev, kar predstavlja 53 odstotkov lanskega prometa v istem obdobju (nočitve).

Slovenija (obdobje od 1. do 23.08.2020)

Slovenski turisti so v dosedanjem delu avgusta največ prihodov realizirali v zasebnih namestitvah 100.751, nato v kampih 73.059 in v hotelih 24.612. Skupno komercialne nastanitve beležijo 198.422 prihodov slovenskih gostov, nekomercialne nastanitve pa 52.238.

Slovenci so skupaj v avgustu realizirali 2.551.719 nočitev (komercialne nastanitve: apartmaji 825.300, kampi 575.342, hoteli 127.579; nekomercialne nastanitve: 999.118), kar je 94 odstotkov lanskega prometa.

Slovenci so v avgustu v največjem številu obiskali Istrsko županijo, sledi Primorsko-goranska in Zadrska, najbolj obiskane destinacije pa so bile Umag, Mali Lošinj, Dobrinj, Novalja in Medulin.

Od začetka leta 2020 je na Hrvaškem zabeležen slab milijon prihodov in več kot 7,4 milijona nočitev, kar predstavlja 83 odstotkov lanskega prometa v istem obdobju (nočitve).

Hrvaški »Mednarodna oznaka za varna potovanja«

Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC), ki predstavlja svetovni sektor zasebnih potovanj in turizma, je maja letos ustvaril posebno oznako za varna potovanja. Slednja popotnikom omogoča prepoznavanje destinacij in podjetij po vsem svetu, ki so sprejele svetovne zdravstvene in higienske standarde.

Institucije držav članic WTTC in združenja v turistični industriji imajo vlogo ambasadorjev varnih potovanj, ki vsem deležnikom v turistični industriji - kot so hoteli, restavracije, letalske družbe, organizatorji potovanj, rent-a-car, prometna podjetja, letališča in podobno zagotavljajo okvir za izvajanje protokolov o varnih potovanjih. Vsi zainteresirani deležniki, ki izpolnjujejo opredeljene protokole o zdravstveni in higienski konvenciji WTTC, se bodo lahko prijavili za pridobitev in uporabo te mednarodne oznake.

"Hrvaška je ponosna, da sodeluje z WTTC v teh težkih časih za vse deležnike v turistični panogi. Kot priljubljena evropska in sredozemska destinacija si prizadevamo, da bi se soočili z vsemi težavami in zagotovili stabilnost in varnost lokalnemu prebivalstvu ter vsem popotnikom, ki so se kljub trenutnim okoliščinam odločili, da obiščejo Hrvaško. V prizadevanjih, da oblikujemo in omogočimo "novo normalno", smo pripravili potrebne varnostne protokole in ukrepe, da bi bilo bivanje turistov v naši državi čim bolj prijetno in varno. Iskreno verjamemo, da bo uskladitev z globalnimi protokoli WTTC naslednji pomemben korak pri zagotavljanju in stabilizaciji ne le trenutne sezone, temveč tudi za trajnostni in pametni razvoj tega zelo pomembnega gospodarskega sektorja tudi v prihodnje, je povedala ministrica za turizem in šport, Nikolina Brnjac.

Poleg Hrvaške so varnostno oznako WTTC v Evropi prejele še Portugalska, Španija, Slovenija, Bolgarija, Črna gora, Ukrajina in Turčija, po svetu pa jih imajo še 22 drugih držav in številna mesta in regije.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Marina Lanzarote, 242. dan

Končno sem prišel do velikonočnega zajtrka. Od krščanskih praznikov praznujem vse, a le v tistem delu, ki spodbujajo, da se kaj dobrega poje. In velika noč mi pomeni jajca, hren, šunko, potico ...
Potico smo letos izpustili, saj tudi nisem kak poseben navdušenec. Šunko mi je včeraj uspelo nabaviti – sicer tako za na pico, a je bila čisto solidna. V hladilniku imava še pol kozarčka hrena. Še iz Slovenije!
Ja, vem. To je odstopanje od standarda – moral bi biti svež hren, a tukaj ga nisem našel. Drugi kraji, drugi običaji.

Po kratkem konzultiranju interneta (koliko minut je že treba ...) trdo skuhava jajčka. Lili naredi jajčno solato po receptu moje mame. No, verjetno je to dokaj standarden recept, a mi smo se ga naučili od mame:
narežeš štiri trdo kuhana jajca, naribaš notri eno jabolko, dodaš nariban hren (midva sva dala kar tistega iz kozarčka, saj svežega nisva imela), dodaš nekaj navadnega olja (ne bučnega ali olivnega), nekaj jabolčnega kisa, posoliš po okusu in zmešaš.

To je meni vedno najbolj velikonočna jed, ki zmaga celo pred potico. Res ne vem, zakaj tega ne jeva še kdaj drugič. Tole sva jedla s sveže popečenim kruhom in šunko. Jaz zraven še malo sira. Za prste obliznit.
Lep dan je bil danes, kaj dosti nismo počeli, saj je vendar praznik. Že lep čas se izogibam pisanju o virusu, tokrat bom pa vseeno napisal nekaj stavkov specifičnih za Kanarske otoke.

Tule policija zadevo jemlje skrajno resno. Včeraj so cel dan letali s helikopterjem nad otokom in so potem končno našli dve Nemki (mater in hčer), kako se sončita v nekem odmaknjenem skritem fjordu, daleč od vsega. Takoj so poslali tja policijsko patruljo in ju oglobili. Zagrožena kazen za to, da si zunaj stanovanja brez odobrenega razloga (nabava hrane ali zdravil) je od 601 do 3.000 evrov. Potem so našli še nekoga, ki je surfal in so seveda oglobili tudi njega, potem pa še nekoga, ki je peljal psa na potrebo predaleč od doma.
Skratka, kot v časih generala Franca. Meni se to zdi pretirano nasilje nad ljudmi, a baje je tako, da so Španci zelo družabna bitja in če malo popustiš, so takoj žurke povsod naokrog in postane zadeva neobvladljiva.
Tu sicer ni omejitve na domačo občino, a ta ni potrebna, ker je hujša splošna omejitev gibanja do najbližje trgovine ali lekarne. Na sprehod greš lahko le, da pelješ psa na potrebo. A največ dvesto metrov od doma. Policija zastrašuje ljudi tudi tako, da se proti večeru (preden zaprejo trgovine) vozijo po mestu s prižganimi modrimi lučmi (brez sirene) in s tem opozarjajo nase in na to, da te bodo zaprli, če te najdejo zunaj po zaprtju trgovin.
Na barkah je še v redu, saj se lahko sprehodimo do stranišča v marini, lahko se sončimo na palubi. Ljudje iz blokov pa sploh ne smejo na sonce. Le eden iz gospodinjstva gre lahko v trgovino. Le kako naj potem dobijo potreben vitamin D, ki krepi imunski sistem in nas delno obvaruje pred okužbo ter poskrbi, da morebitno bolezen lažje premagamo. Kakorkoli, upam, da bo te norije kmalu konec, čeprav trenutno nič ne kaže na to.
Danes je španski predsednik vlade povedal, da ne bo regionalnih izjem pri ukrepih in bomo vsi v zosu, dokler se razmere ne izboljšajo povsod. Na Kanarskih otokih (populacija enaka, kot Slovenija) smo sicer že dva dni brez enega samega smrtnega primera, novih primerov pa je danes 28, včeraj pa jih je bilo 31.

Marina Lanzarote, 243. dan

Groundhog Day (Svižčev dan). Kdor ne pozna tega filma, naj si ga ogleda. Zbudim se in še vedno je včeraj. Dan je dnevu enak, nič se ne dogaja, nič se ne spremeni. Vsaj zdi se tako. Svižčev dan se nam dogaja! Le datum se zamenja. Dogodek dneva je bil, da sem bil v trgovini. Res vznemirljivo. Ali res lahko samo čakamo, da mine še en dan, da se postaramo in počasi uvenimo? In kakšni so obeti za naprej?

Bolj, ko gledam in berem, kaj se dogaja po svetu, bolj se mi zdi, da nihče ne vidi izhoda. Zapovedali so nam cel kup omejevalnih ukrepov, ki se jih držimo. Omejili smo širjenje bolezni. Ampak kaj nam to pomaga? Po uradnih podatkih je okuženih v Sloveniji 0,06 % populacije. Če nadaljujemo s trenutnim trendom (pribl. 30 novih okužb na dan) bo čez eno leto okuženih 0,5 % populacije. Ali hočemo živeti v izolaciji še 200 let, da se populacija prekuži? Torej strategija izolacije očitno ne deluje, saj nima izhodne strategije.

Kaj hočejo z njo doseči? Naj nam povedo, koliko časa predvidevajo, da bo izolacija še potrebna? Seveda nihče tega natanko ne ve, a verjetno je tisti, ki je odredil izolacijo naredil kakšno simulacijo (najslabši, najboljši in najbolj verjeten scenarij). Kaj bo čez tri mesece izolacije drugače, kot je danes? Nič. Povsem isto bo, kot je danes. Ali čez pet mesecev? Cepiva še ne bo, populacija ne bo prekužena in torej nič bolj imuna kot danes.

Kaj hočemo doseči z izolacijo?

Zdravstveni sistem je imel zdaj en mesec, da se organizira in pripravi. Zdaj je čas, da se ukrepi ukinejo in da ga obremenimo. Ja, nekaj ljudi bo umrlo. Ampak tudi, če vztrajamo v ukrepih, bo nekaj ljudi umrlo. Le umirali bodo bolj počasi. Medtem pa bomo počasi umirali tudi vsi drugi. Na prvi pogled je videti kruto, a realnost je takale:
Če nekoga v domu za ostarele, ki bi sicer umrl od korone, uspemo ozdraviti in mu s tem podaljšamo življenje recimo za dve leti, smo kot družba pridobili dve leti človeka. A za to smo 99 ljudem vzeli dva meseca življenja, saj so čakali doma, namesto da bi živeli polno življenje, delali, se zabavali in potovali v daljne kraje. S tem smo izgubili 16 let človeka.

Kot družba moramo misliti kolektivno. Misliti moramo, kaj je najboljše za nas vse, ne le za tisti 1 % ljudi, ki bo zaradi virusa umrl kako leto prej, kot bi sicer. In tudi, če so podatki napačni in je okuženih desetkrat več, kot so uradni podatki, bo v enem letu prekuženih le 5 % prebivalstva. In če je res okuženih desetkrat več, kot so uradni podatki, potem je smrtnost desetkrat manjša, kot je to videti.

Torej: Če uradni podatki držijo, potem ukrepi nimajo smisla, saj ničesar ne rešijo, a uničijo gospodarstvo. Če pa uradni podatki ne držijo in je okuženih veliko več, potem pa ima virus podobno smrtnost kot gripa in ukrepi niso potrebni.

Zakaj le tiščimo glavo v pesek in čakamo. Čakamo na kaj?

P.S.
Obljubim, da se bom jutri lotil kakega projekta na barki, da bo dnevnik spet normalen in vesel. A tole sem moral dati iz sebe.

Marina Lanzarote, 244. dan

Zahodno od Portugalske je ciklon. Nizek tlak. In okrog njega se na severni polobli veter vrti v obratni smeri od urnih kazalcev. Zaradi tega se je veter obrnil tudi pri nas. Namesto tako imenovanih 'portugalskih pasatov', vetrov, ki pihajo s severa proti jugu ob portugalski obali in še naprej dol, piha z juga. Po navadi imamo tukajle na Kanarskih otokih ob stabilnem vremenu severni oziroma severovzhodni veter.

Za tiste, ki niso jadralci: severni veter je tisti, ki piha proti jugu, severni tok pa je tisti, ki teče proti severu. Logično. Pač, pri vetru povemo, od kod prihaja, pri vodi pa, kam teče. Samo toliko, za intermezzo, da vsi razumemo, od kod nam tule piha.Trenutno zaradi ciklona tule veter že cel dan piha z juga. Tako bo še prihodnjih nekaj dni, kar pomeni, da se je danes odprlo idealno vremensko okno za plovbo proti severu: Gibraltarju ali Španiji. Zato sta danes našo marino zapustili dve jadrnici. Za enega Amela s sosednjega pomola ne vemo, kam je šel – izolacija deluje tako dobro, da ne vemo, kaj se dogaja na sosednjem pomolu. Glede na to, da je Amel in da je imel francosko zastavo, je verjetno, da se je odpravil proti Franciji.

Drugi pa je katamaran, za katerega vemo, da gre na Korziko. Na njem je dodatni član posadke – Francoz z barke na našem pomolu. S svoje barke je pospravil vse, kar je lahko in jo dobro zaklenil. Katamaran ima stalni vez na Korziki. Ker so Francozi, jih bodo verjetno pustili pristati na Korziki (Francija) in jim najbrž odredili karanteno. Pred tem pa verjetno ne bodo mogli nikjer pristati. Vsekakor ne bodo mogli na kopno. V najboljšem primeru bodo kje lahko dotočili nekaj goriva. Do Korzike imajo kakšnih 11, 12 dni neprekinjene plovbe, mogoče kak dan manj, če bodo hitri, ali kak dan več, če bodo vetrovi neugodni. Če bi midva hotela odjadrati, bi sicer lahko, a potem bi bil problem, kje bi lahko pristala. Verjetno nikjer prej kot v Sloveniji.Do tam pa imava več kot 2300 navtičnih milj. Časovno to pomeni približno 450 ur. 

Za lažjo predstavo: časovno je to toliko, kot če bi se peljal z avtom iz Ljubljane do Moskve in nazaj DESETKRAT brez postanka. O tem se lahko zamislijo tisti, ki naju sprašujejo, zakaj kar ne odjadrava nazaj. Saj se da. Saj do sem sva tudi prišla. Ni pa prav prijetno biti toliko časa na pasaži. Še posebej zato ne, ker velik del poti poteka relativno blizu obal, skozi ožine in prelive. Treba je paziti na ribiče in na močan ladijski promet, pa na plitvine in tokove, pa na lokalne spremembe vremena. To ni tipična oceanska pasaža. Je veliko bolj naporna. Zato bova raje ostala kar tule. Za zdaj nama ni hudega.

Sanitarije v marini delujejo in so vzdrževane, trgovine v mestu so dobro založene, imava (sicer počasen) internet in praktično neomejeno količino brezplačnih telefonskih pogovorov znotraj EU. Danes sem celo odkril, da je neka čendlerija (navtična trgovina) od včeraj začela s telefonskimi naročili za material. Ta trenutek sicer še ni jasno, ali je prodaja možna samo podjetjem ali velja tudi za fizične osebe, a to bomo že nekako rešili. Potem nimam več izgovorov, da projektov na barki ne zaključim.

Marina Lanzarote, 245. dan

Dopoldan pokličem v tisto čendlerijo, ki je 'odprta'. Nekako se zmenimo. Moja španščina in njihova angleščina sta obe bolj ubogi.

Torej deluje tako:
Po telefonu se zmeniš, kaj rabiš, oni to pripravijo in ti določijo uro, ko prideš robo prevzet. Vrata trgovine so odprta, a je takoj za vrati je rdeča črta, do katere lahko stopiš, za njo pa širok pult, levo in desno pa verižica. Stopim na rdečo črto in vidim prodajalca, kako si nadene rokavice, masko in vizir ter pristopi do pulta. Lepo se zmeniva, kaj potrebujem, pripravi račun in robo, nato me povabi čez rdečo črto in verigo do blagajne, da odtipkam pin. Vrnem se za rdečo črto, izroči mi robo in sva gotova. Malo bolj počasi gre vse skupaj, a deluje.

Potreboval bi Siko 290 (za fuge pri tiku), 298 (za lepljenje tika na podlago) in 291 (za tesnjenje elementov – na primer palubnega okna). 298 niso imeli, najbližji nadomestek je 291.

Tisti del, ki mi pa ni čisto jasen, je pa to, da po novih malo zrahljanih ukrepih, ki veljajo od ponedeljka, nekaj nenujnega gospodarstva lahko deluje. A le, če zagotovijo ustrezno varno delo in distanciranje. Temu so v trgovini zadostili – torej je vse OK. In res ob upoštevanju teh ukrepov (samo ena stranka, maske, rokavice) je možnost okužbe res zmanjšana na minimum. 

Tisto, kar me bolj muči, je to, da še vedno ni nobene spremembe glede izhodov iz stanovanja. V Španiji je namreč ukrep bistveno strožji kot v Sloveniji, saj sploh ne smeš zapustiti stanovanja, razen za točno določene aktivnosti (recimo nakup hrane in zdravil). 

Bal sem se, da je bil sam nakup sicer po predpisih, a moja pot do trgovine in nazaj bi bila pa po mojem razumevanju kršitev, saj ni šlo za nakup hrane ali zdravil.
Da bi se izognil morebitnim dvomom, sem hkrati opravil še nakup nekaj hrane. Tako sem bil 'v prekršku' le za tistih 10 m, kolikor sem se oddaljil od najkrajše poti do moje trgovine z živili. Rezultat je bil, da sva danes jedla sveža pečena jetra! Lili je spet super skuhala.

Je pa tako, da je Špance treba držati na kratko, saj so nagnjeni k druženju in zabavam in bi jim bilo res težko dati le 'priporočila'. Tule v marini se prav pozna, da se večina drži omejitev (tudi ko nihče ne gleda) in ni druženja po barkah, razen Špancev. Če ti ne bi imeli ostre policijske kontrole, ne bi bilo od ukrepov nič. Sicer sem se danes lotil čiščenja prepustov (skoznikov). Umivalniki že prav počasi požirajo. 

V vodo sem spustil čoln in s čolna sem lahko dal roko dovolj globoko v vodo, da sem luknje pod vodno gladino čistil od zunaj. Nekatere so bile že tako zaraščene, da sem komaj ugotovil, kje bi morala biti odprtina. To sem delal s kosom lesa z ostrimi robovi. Z lesom ne morem poškodovati barke, lahko pa strem in odstranim školjke. Prednost je še, da les plava. Dvakrat mi je ušel iz roke, a je priplaval na površje in ni bil izgubljen.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron