Novice

Včeraj je na območju Jadrana pihal zelo močan jugo. V južnem delu je presegel hitrosti 50 vozlov.

Včeraj je močan jugo povzročil številne preglavice v pomorskem prometu. Močan jugo, ki je dosegal hitrosti več kot 50 vozlov, je povzročal večmetrske valove in varna plovba ni bila več mogoča. Stanje morja je bilo 5 (Kaj pomeni stanje morja 5 na tej povezavi). Za večino Jadrana je bil izdan oranžni alarm. Ponekod so se pojavljale tudi nevihte.

Trajekt Bartol Kasič, ki pluje iz Splita v Velo Luko na otoku Korčula, se je uspešno prebil do Vele Luke. Zaradi prevelike nevarnosti pa se je kapitan trajekta odločil, da ne izpluje in se ne vrne v Split.

Zaradi slabih vremenskih razmer so odpovedali naslednje redne linije:

Trajektne linije:

• Prapratno-Sobra,
• Vela Luka-Split,
• Split-Vela Luka-Ubli

Katamaranske linije:

• Mali Lošinj-Cres-Rijeka
• Korčula-Hvar-Split
• Ubli-Vela Luka-Hvar-Split
• Vis-Split
• Split – Bol – Jelsa
• Dubrovnik-Šipan-Sobra

Ladijske linije:

• Dubrovnik-Koločep-Lopud-Suđurađ

Posnetek trajekta Bartol Kašić med plovbe pred mestom Hvar je posnel Andrej Pavičič:

Na otoku Ilovik so odkrili ostanke ladje, ki naj bi plula po Sredozemlju že v drugem stoletju pred novim štetjem. Raziskave in aktivnosti za zaščito ostankov že potekajo.

Ostanke antične ladje, ki je po mnenju strokovnjakov stara okrog dva tisoč let, so našli na južni strani otoka Ilovik v zalivu Paržine. Kljub dvema tisočletjema pod morsko gladino je ladja izjemno dobro ohranjena. Najdba takšne ladje v tako dobrem stanju je izjemno redka. Na hrvaškem delu Jadrana so našli že več ladij, ki datirajo iz istega obdobja, a nobena ni tako dobro ohranjena. Razlog za tako dobro stanje ladje je zaliv, v katerem se je ladja potopila. Leži namreč v globokem pesku zaliva, ki je teh 2000 let deloval kot izjemno dobro konzervacijsko sredstvo.

Da gre za tako staro ladjo, je potrdila tudi ekipa vodilnih svetovnih raziskovalcev francoskega nacionalnega inštituta za raziskavo antičnih ladijskih konstrukcij. Trup je izdelan z metodo spajanja lesenih delov z utori in jezički, rebra pa so učvrščena z lesenimi klini. Gre za edinstveno najdbo na Jadranu, tako po načinu gradnje kot po velikosti. Govora je namreč o plovilu večjih dimenzij.

Zaliv Paržine na južni strani otoka Ilovik (video iz zraka)

Vir: magazin.hrt.hr; Foto: magazin.hrt.hr, arhiv eNavtika

Krompirjeve počitnice so pred vrati, trenutna situacija kaže, da bomo lahko jadrali v tednu med 24.10. in 31.10., predvsem družine, saj imajo otroci proste dneve. Ali pa se bodo za navtični dopust odločili tisti, ki so v jesenskih mesecih ˝skozi padli˝ zaradi najrazličnejših omejitev. Trenutno lahko najamete plovilo v Istri, Kvarnerju in Zadarsko-šibeniški regiji, kjer je oranžna cona in se lahko v Slovenijo vrnete brez karantene in/ali testiranja na covid-19.

Ker je pregovorno Biograd na moru središče in ena izmed najljubših izhodiščnih točk, smo vam tokrat pripravili navtično ruto, katero izkušeni slovenski navtiki prav gotovo poznajo, vendar smo gledali, da je v območjih, kjer se torej Slovenci trenutno lahko gibljemo.  In naj bo ta teden relaksacija in pobeg iz vsakodnevne gneče in poročil o okužbah in ukrepih, naj bo varen odklop, saj navtiki vemo, da je lahko na barki najboljša izolacija in bistveno manjša možnost okužb, kakor v nekih hotelih, apartmajih in podobnem, ki bodo v času počitnic tudi
vabili.
V ruti smo planirali, da jadrnico prevzamete v Biogradu (čeprav so možnosti tudi v Zadru, Sukušanu, Šibeniku.). Trenutno last minute ponudbo lahko pregledate na tej povezavi. Mimogrede, v Biogradu bo ravno tisti čas potekal Biograd Boat Show, ki bo prava paša za  oči, predvsem za vse navtike. Zato bo tudi režim izplutja iz te marine malo drugačni, vendar vseeno omogočen za čarterske barke. Prvi dan planirate proti jugu, mimo južnega dela Pašmana in proti marini Veli Iž, ali kakšni alternativi v zalivu na Ižu že prej, odvisno od vremena. Drugi dan se podate na plovbo na severni del Dugega otoka, prespite v marini Veli rat, ali na bojah pred marino.

Naslednji dan vas čaka najdaljša ruta in sicer po severni strani Dugega otoka in nadalje po zahodni, odprti strani otoka, če vreme dopušča se ustavite (morda celo za kopanje za najpogumnejše) v enem izmed najlepših zalivov, v Sakarunu. Nadaljujete s plovbo ob Dugem otoku in planirate prenočitev V Telaščici na sidru ali na boji. Četrti dan je pred vami krajša ruta do Kornatov in sicer nekje do sredine, zaliv Vrulje, kjer imate na razpolago številne boje, seveda pa so vse opcije prenočevanja odprte tudi za kakšen zaliv, kjer sedaj prav gotovo ne bo gneče. Peti dan bi še kar ostali v Kornatih in bi zopet imeli pred seboj krajšo plovbo do juga Kornatov, do zaliva Opat, kjer pa lahko dan zaključite z dobro večerjo v tamkajšnji konobi. Zadnji dan plovbe še lahko izkoristite za jadranje nazaj do izhodišča, do marine v Biogradu.

Celotno ruto z opisi krajev si lahko ogledate tudi na tej povezavi.

Izhodišče: Biograd na moru

1. Dan - Veli Iž
2. Dan - Veli Rat
3. Dan – Telašćica
4. Dan - Vrulje, Kornati
5. Dan - Opat, Kornati
6. Dan - Biograd na moru

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 262. dan

Danes sem vstal malo prej kot po navadi, da pomolim glavo v 'svobodo', ki so mi jo milostno podelili med 6:00 in 10:00 zjutraj. Nisem šel daleč, le proti pomolom, kjer pristajajo kruzerice. Od tam se namreč vidi morje.
Prav smešno je, da živim na jadrnici, na vodi, a ne vidim odprtega morja. Vidim le tale zatok, v katerem je marina.
Na zahodu je otok, na vzhodu pa je sicer morje, a se ga ne vidi, ker je vmes zid, ki se vzpenja kakih 6 m nad cesto oziroma skoraj 10 m nad morjem in brani cesto in marino pred visokimi morskimi valovi. Le čisto na koncu, pri kruzerkah ni zidu. Žal so prej vrata, ki so bila zaklenjena.

Čez dan je Lili oprala nekaj perila, jaz pa sem malo pospravljal po barki. Preizkusil sem razsoljevalnik in deluje solidno. Sicer nima take urne proizvodnje vode, kot naj bi jo imel po podatkih proizvajalca, a voda je hladna. Najin watermaker je odvisen od temperature vode. Višja, kot je temperatura, manjša je površinska napetost (morda se spremeni viskoznost) vode in večja je proizvodnja. Zvečer sva šla z Lili skupaj na sprehod. To je prvič po več kot 40 dneh, da smeva oba skupaj z barke in to kar tako, brez 'nujne nabave hrane'. 

Nemec nekaj bark naprej po pomolu je šel ven prezgodaj in potem se je čudil, da ga je ustavila policija. Danes je vendar prvi dan možnega izhoda in jasno je, da bodo poskušali držati red. Če danes dopustijo anarhijo, Špancev ne spravijo več nazaj v okvire. Nekaj pred osmo zvečer je policija vozila povsod naokrog, celo sirene so prižigali, da bi poudarili svojo prisotnost. Zunaj je bilo kar nekaj ljudi. Ogromno je bilo kolesarjev in tekačev, dosti tudi sprehajalcev. Eni z maskami, drugi brez. Maske so uradno priporočene, niso pa obvezne. Midva nisva imela maske, sva se pa držala stran od drugih ljudi, kolikor je bilo možno. 

Policije v avtomobilih je bilo veliko. Vsakih nekaj minut je mimo pripeljal kak policijski avto. Tule imajo tri policije (in pomorske sploh ne štejem zraven): Zvezno špansko policijo, regionalno kanarsko policijo in neko lokalno, ki je morda mestno redarstvo. In ker je Arreciffe majhno mesto, je povsem možno, da je bila v mestu le po ena patrulja od vsake policije, a so prišli mimo vsakih nekaj minut. Za 50 odstotkov sva prekoračila dovoljeno razdaljo, več se nama ni dalo. Saj je jutri še en dan.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 263. dan

Začetniško navdušenje me je očitno minilo že po enem dnevu. Danes je drugi dan, ko se smemo sprehoditi po okolici, pa sploh nisem šel z barke. To me spominja na tisti vic, ko se eden pritožuje, da so fitnesi že cel mesec zaprti, in da komaj čaka, da se odprejo, saj ni bil v fitnesu že štiri leta.

Danes sem preizkusil eno rešitev, za katero nisem bil prepričan, ali bo uspela ali ne. Ni uspela. Za toplo vodo imamo na barki 40 l bojler. Ta se greje preko spirale z odpadno toploto motorja (kadar motoriramo) ali z električnim grelcem, kadar smo priključeni v marini na elektriko. Sedaj imava odlične sončne celice, ki so dimenzionirane za pasaže in delno oblačno vreme, in močne akumulatorje. Ker je hladilnik zdaj tako učinkovit, nama energije ostaja na pretek.

Pa sem razmišljal ...
Imava 1000 W inverter. Ta pretvarja 12 V enosmerne napetosti iz akumulatorjev v 220 V izmenične napetosti. Zdrži tudi kratke obremenitve večjih moči. Nekaj sekund do 1500 W se mi zdi. Grelec v bojlerju je 1200 W (220 V). In sem poskusil, če lahko grelec dela iz inverterja. Inverter ima vse mogoče zaščite pred kratkim stikom ali pregretjem. Stvar nekaj sekund dela, potem se vklopi ventilator v inverterju, dela še nekaj 10 sekund, potem ga termično varovalo vrže ven. Tudi tok, ki gre iz akumulatorjev, je hud: Čez 100 A, ker je še nekaj izgub. Polovico od tega sicer direktno nadomeščajo celice, a 50 A črpamo iz zaloge akumulatorjev. In razmišljam dalje: grelec je navaden upor. Samo žica, ki se segreva zaradi toka, ki teče skozenj. Če dam v tokokrog diodo, bom pri izmenični napetosti porezal polovico sinusne krivulje. Grelec bo potem imel samo še 600 W moči. V ta namen sem včeraj tako besno pospravljal barko, ker sem vedel, da se mi nekje še valja kakšna močnostna dioda. In sem jo našel. Zato danes stvar preizkusim.Ko zadevo sestavim (ni treba poudariti, da je vse skupaj pod posteljo, in da je treba razdreti pol barke) in priključim, začne grelec greti.

Sončne celice zagotavljajo skoraj dovolj energije, nekaj malega dodajo akumulatorji. Dioda zdrži (na strani 200 V je seveda tok precej manjši, kot na strani 12 V). Na prvi pogled je videti, kot da bo delovalo. A inverter ima čuden zvok – nekaj brni in to ni običajni 50 Hz zvok. Ta je nekako bolj čuden. Hladilni ventilator inverterja se ne zažene, torej se inverter še ne greje tako močno. Vendar ga avtomatika izklopi. Potem ga spet vklopi, a ga hitro spet izklopi. Eksperiment prekinem, dokler še imam delujoč inverter.
Hja, to je tisto, česar nisem znal teoretično ugotoviti. Lahko bi delalo, lahko pa, da ne bi. Res je povprečna izhodna moč bila le 600 W, gre za navadno rezistivno breme brez špic, a je bilo v resnici 0 W v enem delu sinusne krivulje in 1200 W v drugem delu krivulje. Skratka 50-krat na sekundo je bila moč 0, 1200, 0, 1200, 0, 1200 ... in tega inverter očitno ne mara. Škoda. Če bi to delovalo, bi lahko enostavno rešila ogrevanje vode na sidrišču, kadar je sonca v izobilju.

Zdaj imam več možnih rešitev:
1. Zamenjam 1200 W grelec s 600 W (tak obstaja, a morda ne na Kanarskih otokih) in grejem vodo preko inverterja.
2. Zamenjam grelec z 12 V grelcem. S tem bo manj izgub, a ne vem, ali obstaja s takimi navoji. Moram še raziskati.
3) Kupim črn plastičen meh, ga vržem na streho in ogrevamo vodo s soncem (solarni bojler). Poceni, a ne najbolj praktično.
4) Posodo pomivamo in se tuširamo s hladno vodo (kar poleti ni tako huda omejitev).
To, da bi na sidru gonil motor, da bi s tem segrel vodo, mi pa ne pade na pamet. Tega nikoli nisva delala, čeprav je to najenostavnejša rešitev, a je hkrati najbolj obremenjujoča za okolje (CO2) in neugodna za nos, ušesa in denarnico.
No, saj tule v marini s tem nimava problemov, ker imava elektriko iz marine. A ne mislim biti celo življenje v marini.
Upam, da se kmalu lahko kam premaknemo. Bomo videli.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 264. dan

Že zjutraj me pozdravi nekaj mailov na temo gretja vode. Neverjetno. Eni res sproti berete moj dnevnik in pri tem celo uporabljate glavo. Zdaj edino ne vem, ali je moj dnevnik mogoče celo zanimiv, ali pa res nikjer ni nič za prebrat, kar ni o virusu.Hvala vsem za komentarje in predloge. Kar nekaj idej je dobrih.

Najučinkovitejša je verjetno tista s solarnim kolektorjem (malim radiatorjem, pobarvanim na črno in zaprtim pod steklom) in malo obtočno črpalko. To bi dolgoročno rešilo problem, a se meni zdi rešitev preveč zapletena za nekaj, kar ni pereč problem. Kolektor bi bil malo v napoto, cevi bi bile dolge, kar je povezano s težavnostjo izvedbe, z izgubami pri prenosu in posledično z dodatnim gretjem notranjosti barke ravno takrat, ko je to najmanj zaželeno. Trenutno pri meni vodi ideja z regulatorjem napetosti (hvala Tone). Če bi bile razmere normalne, bi bil le 10 evrov, par klikov in nekaj čakanja oddaljen od rešitve. Potem bi lahko s potenciometrom nastavil napetost na grelcu točno toliko, kot bi želel in to iz udobja navigacijske mizice. Montaža bi bila super enostavna. Za predstavo: napetost 0 V pomeni, da grelec ne greje. Napetost 220 V pomeni, da grelec greje s 1200 W moči. Napetost nekje vmes pa pomeni tudi moč nekje vmes. Relacija ni linearna, a nič zato. Z vrtljivim gumbom bi lahko nastavljal porabo točno tako, kot bi hotel. Če imam na primer sončnega presežka 400 W, nastavim grelec na moč 400 W. Če je presežka le 200 W, samo zavrtim gumb in nižam napetost, dokler ni moč grelca le še 200 W. Če sončnega presežka ni, se tuširamo s hladno vodo. Žal pa razmere niso normalne in dostava traja zelo dolgo.

Španija tudi sicer ne slovi po hitri dostavi. V čisto normalnih razmerah sem lani en mali paketek, ki je bil poslan sredi septembra, dobil šele enkrat oktobra. Skoraj mesec dni so rabili, pa je bilo to vse na celini. Tule mi v čendleriji pravijo, da rabijo tri tedne za dostavo nečesa, kar imajo na zalogi v njihovem skladišču na celini. In čez en mesec midva ne bova več tukaj, zato pač ne morem naročiti tistega regulatorja ali česarkoli drugega. Do danes sem tudi živel v zmoti, da lahko kadarkoli odpluješ. To očitno ni res. Celo za to, da odpluješ iz marine, potrebuješ dovoljenje kapitanije. 

Francoze, ki so odpluli na Madeiro pred nekaj dnevi, je obalna straža prestregla 5 milj od obale. Imeli so sicer dovoljenje za odhod, a ni bilo natisnjeno. Zadrževali so jih celo uro, dokler niso na mail dobili potrditve, da je dovoljenje v redu. Ni mi povsem jasno, kaj je namen tega. Ali ni, kar se korone tiče, za Kanarske otoke najboljše, da odideš in imajo en problem manj. In kaj, če ne bi imeli tega dovoljenja? Ali bi morali nazaj v pristanišče? Ja potem se pa res poveča možnost okužbe. 

Tile ukrepi so povsod po svetu precej skregani z logiko. Ko sem prebral, da so v Sloveniji odprli cerkve, šol pa ne, sem mislil, da se hecajo. Pa se ne. Samo norca se delajo iz folka. Ko se je tričlanska družina z barke v marini z letalom spravila domov, so morali na letališče s tremi taksiji! Kakorkoli, mi se bomo čez en teden lahko že premikali z barko. Za zdaj le po otoku, čez 14 dni po pokrajini in 14 dni potem po vsej Španiji. Juhu, končno! Razen seveda, če se razmere poslabšajo.

Portugalska se bo morda odprla 18. maja. Če bo to res in seveda, če bo vreme za to, bova okrog 15. maja lahko odplula proti Madeiri. Če se Portugalska ne bo odprla, je pa opcija vrnitev na celinsko Španijo. Bomo videli. V teh razmerah si ne upam čez lužo. Skoraj celi Karibi so v hurikanskem pasu in zdaj se začenja sezona hurikanov, se pravi, tam nimamo poleti kaj iskati. Tako ali tako pa so praktično vsi otoki zaprti. Južna in Srednja Amerika pa imata trenutno povsem negostoljubne ukrepe grede obiskovalcev. Vsaj tisto, kar sem prebral. Mogoče je kje kakšna izjema, za katero ne vem. Vse bolj kaže na to, da bomo poleti v Sredozemlju. 

Sicer je tu vsak dan bolj toplo. Danes je bilo cel dan 27 °C in že iščemo senco. Še Lili je šla v kratke hlače. Škoda, ker se voda ogreje šele avgusta ali septembra. Tale Atlantik je mrzel. Se pa zato dobro spi, ker hladna voda lepo hladi notranjost barke in ni vroče.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 265. dan

Že dalj časa vsak dan poganjava ta velik kompresor hladilnika, saj imava le tako skrinjo dobro zmrznjeno. In to je zdaj treba, saj imava nekaj zamrznjene zaloge. Še najbolj je delikaten sladoled. Po navadi imava v skrinji kakšno škatlo lučk. Če je temperatura okrog -5, so lučke čisto mehke. Mora biti nekje med -10 in -15 °C, da so trde. Zato goniva ta velik kompresor.

Danes dopoldan, ko je bilo sonce že bilo dokaj visoko, akumulatorji pa še v absorbsijskem statusu polnjenja, sem prižgal ta velik hladilnik. Inverter z računalniki je bil tudi prižgan. In MPPT kontroler je pokazal, da proizvajamo do max 645 W! Noro! Imamo celice, ki so nominalno močne 610 W in kontroler, ki nominalno zmore 40 A. Napetost je bila 14,6 V in tok 44 A. Res je bilo vse merjeno na MPPT kontrolerju in je še nekaj izgube na kablih, a tako visokih številk še nisem videl. To je vse daleč nad pričakovanji.
Aha, tule sva sicer v marini, a razen za gretje vode in za pralni stroj uporabljam za vse drugo sončne celice. Šele po sončnem zahodu se iz inverterja preklopim na marinsko elektriko.

Danes sem očistil mrežico zajema vode hladilnika. Kar dosti tujkov je bilo notri. Od nekega rjavega blata do koščkov vulkanskih črnih plavajočih kamenčkov. Danes sva se tudi odločila, da si dava narediti pokrove čez palubna okna. V marini je en Francoz, ki popravlja jadra in podobne zadeve in nama bo to naredil. Bomo videli, kako bo izpadlo. Dala bova belo Sunbrela blago, da ne bo v barki čisto temno. S temi prevlekami bova reševala dve nevšečnosti: puščanje vode in vročino od sonca. Če dobro pomislim, bi lahko rešila še eno stvar: pozimi bi lahko pod prevleko dala 10 mm armaflex in bi še zmanjšala ali odpravila kondenz in zmanjšala toplotne izgube. A prava rešitev za tovrstni problem je to, da barko premakneš nekam, kjer o gretju ni treba razmišljati. Pred časi so eni prijatelji, kruzerji, rekli, da nimajo gretja, saj če bi ga morali vključiti, bi to pomenilo, da se nahajajo na napačni geografski širini. Slike danes so pa spet le za tehnike. Se vidi, da ne slika Lili.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Danes se je v Gdansku na Poljskem z zadnjima finalnima plovoma zaključilo evropsko prvenstvo za olimpijski enosed laser. Žan Luka Zelko prvenstvo zaključuje na 43. mestu v evropski konkurenci, medtem ko je Liam Orel zaključil  na 49. mestu v srebrni skupini in kot 100 evropejec.

Žan Luka Zelko je prvi današnji plov začel prehitro, startno črto je prečkal trenutek pred startnim signalom in bil zaradi izobešene črne zastave avtomatično izključen (BFD). Plov je sicer odjadral v celoti in ga končal na (nepriznanem) zelo dobrem 15. mestu. Toliko bolje mu je šlo v drugem plovu, ki ga je regularno zaključil na 17. mestu, kar je tudi njegov najboljši rezultat na tem prvenstvu, ki ga zaključuje na 49. mestu v konkurenci 126 jadralcev.

Žan Luka Zelko: “Z današnjim jadranjem sem kar zadovoljen, uspelo mi je odjadrati dva plova v prvi dvajseterici, prvega sem končal na 15. in drugega na 17. mestu. Čeprav sem imel v prvem plovu prehiter start in sem bil diskvalificiran, moram reči, da sem s svojim jadranjem zadovoljen, jadral sem v ospredju od začetka do konca, ves čas pridobival, in to je bilo v skupini, kakšna je bila tukaj, med smetano evropskih jadralcev, dobro. Na žalost pa s svojim skupnim rezultatom nisem zadovoljen in vidim, da se mi odsotnost od regat v zadnjem letu zelo pozna. Ko bom prišel nazaj v regatni ritem, bo dosti lažje. Pogovarjali smo se že tudi o načrtih za naprej in novembra nadaljujem s treningi in pripravo na olimpijske igre.” 

V srebrni skupini, kjer je jadral mladi Liam Orel, lanskoletni svetovni mladinski prvak v razredu finn, ki je šele letos spomladi začel jadrati v razredu laser standard, so danes odjadrali le en plov, Liam pa je ciljno črto prečkal na 41. mestu ter se na koncu uvrstil na 49. mesto v srebrni skupini ter skupno na 100. mestu med vsemi udeleženci prvenstva.

Liam Orel: "S končnim rezultatom nisem zadovoljen, sem pa dobil konkretno izkušnjo članskega prvenstva v razredu laser standard in videl, kolko dela me čaka v prihodnjih letih. Taktične napake sem sicer sproti popravljal, a rezultat je na koncu takšen," je povedal po današnjem zaključku nadarjeni mladi Koprčan, ki se je na tem prvenstvu soočal s precej izzivi že od samega začetka - od vloma v reprezentančni kombi prvo noč, ko so mu ukradli nekaj potrebne opreme, do lažje prometne nesreče le nekaj dni pozneje po regati, poleg tega pa mu niti na morju ni šlo po pričakovanjih.

Na stopničke so prijadali vsi trije Britanci, ki so najboljše položaje zasedali že včeraj, le da sta se na prvih dveh mestih zamenjala Elliot Hanson, nov evropski prvak, in srebrni Michael Beckett. Bron je prijadral Lorenzo Brando Chiavarini.

Slovensko podjetje Podkrižnik, d. o. o., je zakorakalo globoko v nov navtični segment razvoja in proizvodnje električnih motorjev in podpornih sistemov za pogon plovil. Čeprav so novinci na domačem in svetovnem trgu, pa svoje znanje že uspešno implementirajo pri kupcih tako doma kot po svetu.

Prejšnji teden smo imeli priložnost spoznati podjetje in tudi testirati enega od prvih delovnih čolnov, ki so ga opremili s svojim električnim motorjem, baterijami in seveda vso dodatno opremo.

Odpravili smo se na Velenjsko jezero, kjer nas je pričakal aluminijast delovni čoln opremljen z motorjem edyn marine.

Namen čolna

Naročnik plovila je družba Partner, ki je v lasti HESS, d. o. o., in potrebuje plovilo za izvajanje dela. Plovilo mora biti zaradi tega robustno in mora zagotavljati vse parametre, ki so potrebni za izvedbo del. Naročnik namreč izvaja specialne batimetrične meritve dna struge reke Save na pretočnih akumulacijah verige HE na spodnji Savi. Dosedanje plovilo je omogočalo izvajanje meritev le na manjših območjih, po izgradnji HE Brežice pa se je območje močno povečalo, zaradi česar so se povečale tudi potrebe po izvajanju meritev. Zato se je podjetje odločilo za nakup plovila, ki bo omogočalo izvedbo potrebnih del. Seveda so mislili tudi na prihodnost in resno razmišljali o nakupu plovila z električnim pogonom. Seveda smo pri dosedanjih rešitvah hitro naleteli na problem. Vse dosedanje rešitve so omogočale premajhno avtonomijo. Plovila z električnim pogonom so lahko plula le nekaj ur in preplula le nekaj milj. Plovilo in pogon sta morala ustrezati številnim zahtevam.

Tehnične zahteve

Plovilo mora biti robustne izvedbe (aluminij), odporno na morebitne mehanske poškodbe in udarce. Ker je naročnik okoljsko ozaveščena družba, je bila ena izmed bistvenih zahtev tudi dobava ekološko sprejemljivega elektro pogona plovila, ki omogoča plovbo tudi na območjih, kjer je plovba z bencinskimi motorji prepovedana. Elektro motorni pogon namreč ne onesnažuje vode in zraka, kot ga onesnažujejo motorji z notranjim izgorevanjem, zato je plovilo še posebej primerno za plutje po narodnih parkih in ekološko zaščitenih območjih. Zahtevana je bila tudi visoka avtonomija akumulatorskih baterij, ki v tem primeru znaša 10-12 ur, pri hitrosti plovila primerni za izvedbo meritev. Naročilo je zajemalo tudi več predelav plovila za vgradnjo opreme, ki je potrebna za samo izvedbo meritev. Dograditi je bilo treba nosilec za sonar in predelati določene dele čolna za vgradnjo preostalih komponent merilne opreme. Vsa merilna oprema se lahko tudi demontira in prenese na manjše plovilo (avtonomno plovilo), ki ga lahko uporabljajo za snemanje dna na zelo plitvih območjih in območjih pred hidroelektrarnami, kjer je zaradi varnostnih razlogov dostop s čolnom prepovedan.

Rešitev

Pri podjetju Podkrižnik so se odločili, da naročniku ponudijo plovilo, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in je v celoti izdelano iz aluminija, meri 5,5 metra v dolžino in tehta približno 500 kg. Narejeno je po naročilu za uporabnika in ima le 29 cm ugreza. Izdelan je iz 4 mm debelega aluminija in pri širini 217 cm omogoča prevoz šestih oseb. Za pogon so namenili električni motor lastne izdelave Edyn 1120 z močjo 11 kW, kar je ekvivalentno motorju z notranjim zgorevanjem moči 20 KM. Da so zagotovili potrebo po avtonomiji, so vgradili dve bateriji s kapaciteto 8,1 kW/h in vso potrebno elektroniko. Njihova rešitev je ponudila več, kot je zahteval naročnik. Pri hitrosti plovbe 7 km/h (4 vozle), kar je delovna hitrost plovila, je avtonomija do 16 ur. Pri maksimalni obremenitvi motorja pa plovilo doseže hitrost okrog 15 km/h (8,5 vozla).

Tehnični podatki:

• 11 kW (ekvivalentno 20 KM motorju na notranje zgorevanje)
• električni trim
• vodno hlajen zaprt sistem
• alu propeler, standard
• 2400 vrtljajev, 40 Nm navora
• motor zunaj vode
• baterija 2 x 8,1 kW/h
• avtonomija pri 7 km/h do 16 ur
• hitrost do 15 km/h

Več o motorju: www.edyn-marine.com

Ivica Kostelić, najboljši hrvaški smučar, bo bele strmine zamenjal z modrino Atlantskega oceana. Ker je človek izzivov, se je odločil, da bo sodeloval na svetovno znani regati Route du Rhum, ki bo potekala leta 2022.

Po pisanju hrvaškega časnika index.hr ima Ivica Kostelić nov izziv. Odločil se je, da se leta 2022 udeleži naslednje regate Route du Rhum, ki poteka od francoskega pristanišča Saint Malo preko Atlantika, do pristanišča Point a Pitre na otočju Guadalupe. Jadralci morajo to transatlantsko preizkušnjo prepluti sami. Da bo na regati kar najuspešnejši, se je povezal s podjetjem FIVE, ki je eno izmed uspešnejših hrvaških programerskih podjetij, ter slovenskim jadralcem in vremenoslovcem Juretom Jermanom. Skupaj bodo pripravili posebno programsko opremo, ki bo pridobljene vremenske podatke uporabila na najboljši možen način in Kosteliću pomagala pri navigaciji po najboljši poti preko Atlantika.

Programska oprema bo prvič uporabljena na regati Vendee Globe. Na svoj računalnik na jadrnici Apivia jo bo imel nameščeno francoski jadralec Charlie Dalin.

Kostelić je dodal, da se spogleduje z nastopom na olimpijskih igrah v Parizu. Na teh igrah bodo prvič na sporedu odprtomorske regate, ki bodo potekale na Atlantiku. Za zdaj je planirana plovba mešanih dvojic. Kostelić pravi, da je že našel sojadralko.

Z isto disciplino in nastopom na igrah v Parizu se spogleduje tudi naš jadralski as Vasilij Žbogar.

V Gdansku na Poljskem se je na evropskem prvenstvu za laserje danes odvil predzadnji finalni dan pred jutrišnjim zaključkom prvenstva. Vetra je bilo spet malo, do sedem vozlov. Obe skupini sta odjadrali po dva plova, Žan Luka Zelko je po današnjem dnevu 54. v zlati skupini, Liam Orel pa na 48. mestu v srebrni. 

Žan Luka Zelko nadaljuje svoje nastope v sredini flote zlate skupine. Prvi današnji plov je po odličnem startu zaključil na 39. mestu, drugega pa na 40.. V skupnem seštevku je tako pridobil štiri mesta in je trenutno 54.

Liam Orel je svoj prvi današnji plov zaključil na 42. mestu v srebrni skupini in drugega na 44. mestu. Trenutno je 48. v skupini.

Žan Luka Zelko: “Danes smo v ’norih’ pogojih, pihalo je nekje med pet in sedem vozli, naredili dva plova. V prvem se po odličnem startu nisem najbolje znašel, oba plova sem se pravzaprav boril nekje v sredini in končal kot 39. in 40. Rezultat je bil pod pričakovanji, glede na položaj, ki sem ga imel po startu. Pozna se mi odsotnost od regat. Jutri nas čakata še dva zadnja plova, v katera grem z dvignjeno glavo, potem pa se bo treba čim bolje pripraviti na prihajajočo sezono.” 

Jutri se evropsko prvenstvo zaključuje z zadnjima dvema finalnima plovoma.  

Najboljše izhodišče pred jutrišnjim zaključkom imajo vodilni po današnjem dnevu, Britanec Michael Beckett, na drugem mestu njegov rojak Elliot Hanson, danes pa se je na tretje mesto prebil še en britanski jadralec, Lorenzo Brando Chiavarini. Če bo pri tem ostalo, se nam jutri obeta trojna britanska zmaga.