Novice

Iz begunjskega Elana prijaha izjemna novica. Dolgo pričakovana jadrnica Elan GT6 je pripravljena na splavitev.

Prva jadrnica Elan GT6, ki je nova zastavonoša slovenske ladjedelnice, je bila izdelana in pripravljena, da zapluje po Jadranu, ta petek.

Nova generacija hitre potovalne jadrnice je izdelana iz najkakovostnejših materialov. Ima prepoznavne in unikatne linije in luksuzno notranjost. GT6 v dolžino meri 49 čevljev, ima visokozmogljiv trup ter jadra, ki so jih oblikovali v podjetju Humphreys Yacht Design. Nova jadrnica je prva iz te ladjedelnice, ki jo je stilsko oblikoval Studio F. A. Porsche.

Prvi testi in plovbe bodo opravljene v kratkem. Izvedli bodo številne teste in optimizacijo plovila, da bodo zagotovili najboljše plovne lastnosti in enostavnost uporabe. Jadrnica bo javnosti na voljo v mesecu oktobru letošnjega leta.

Več podrobnosti o jadrnici Elan GT6 na tej povezavi.

Novi organizatorji regate Ocean Race, ki smo jo poznali kot Volvo Ocean race, so sporočili, da se bo regata kmalu nadaljevala.

Že 14. regata Ocean Race, ki slovi po svoji zahtevnosti, so bo nadaljevala poleti 2021, v polnem razmahu regate, kot smo jo poznali pod imenom Volvo Ocean Race, pa se bo nadaljevala leta 2022.

Naslednja regata, že 14. po vrsti, se bo začela oktobra leta 2022 v španskem mestu Alicante in se bo končala poleti 2023 v italijanskem pristanišču Genova ravno ob 50. obletnici regate.

Poleg napovedi naslednje regate je organizator napovedal tudi desetletni plan regate, v katerem je tudi napoved evropske različice regate, ki bo potekala poleti 2021.

Planiranje regate je bilo strateško. Poleg želje vlagateljev je moral organizator upoštevati tudi trenutne svetovne razmere, ki jih je močno prikrojil izbruh koronavirusa.

Nova regata – nova pravila

Nova regata prinaša tudi nova pravila. Poleg dosedanjih jadrnic Volvo Ocean Race 65 (VOR65) se bodo regate lahko udeležile tudi jadrnice tipa IMOCA60. Gostujoča mesta, ki so že napovedala svojo udeležbo v prejšnjih letih, bodo partnerji regate tudi v letu 2022–23. Svojo podporo je potrdil tudi Volvo Cars, kot poseben partner regate The Ocean Race, po katerem je regata dolgo časa nosila ime. Ob tej priložnosti so organizatorji sporočili tudi dolgoročni plan regate. Naslednja se bo začela leta 2022 in zaključila leta 2023. Sledila ji bo 15. izvedba, ki bo potekala v letih 2026–27, 16. izvedba pa je planirana v letih 2030 in 31.

Med posameznimi izvedbami bodo organizirali tudi krajše regate, ki se jih bodo lahko udeležile tudi hitre jadrnice drugih razredov.

Peter Burling, olimpijski zmagovalec in udeleženec regate 2017-18 je povedal:

»Zmaga na regati Ocean Race je zame še vedno ambicija. Vem, koliko časa je potrebnega za pripravo na regato. O nastopu je treba začeti razmišljati že vsaj eno leto vnaprej. To je dovolj časa, da sestaviš dobro ekipo in si pripravljen na začetek regate v Alicanteju.«

Chris Nicholson, soustanovitelj regate in šestkratni udeleženec je dodal:

»Zaradi koronavirusa se je svet močno spremenil. Znova bomo priča odločnosti jadralcev, lastnikov regate in organizatorjev. Vsi smo izgubili dragocen čas, prav ko je bil ta najbolj pomemben. Sprememba načrtov je prava odločitev. Sedaj se bomo lahko osredotočili na najpomembnejše in spet postali del tega velikega dogodka.«

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

V mesecu marcu smo začeli objavljati potopis plovbe slovenskega jadralca Walterja Terška. V svojih zgodbah opisuje uresničitev svojih sanj, jadranje po svetovnih oceanih. Njegova plovba, ki se je začela leta 2018, je polna doživetij, vzponov in padcev. Življenje na morju je kruto in nevarno. Dogajajo se tudi neljubi dogodki. Walter je namreč že doživel brodolom, izgubil jadrnico, a nikakor ni obupal. Odločil se ja za nakup druge in izpolnitev svojih ciljev. A tudi nakup druge se ni končal po načrtih. Že na prvi plovbi mu je odpovedal motor. Zato se je odločil, da lahko tudi vi postanete del njegove zgodbe.

Walter Teršek – Odprto pismo

Lepo pozdravljeni!

Moje ime je Walter Teršek. Star sem 28 let in plujem z jadrnico okoli sveta. Po brodolomu z prvo jadrnico Lady Ivano nisem odnehal in opustil svojih sanj, zato sem si sposodil denar za nakup druge jadrnice, ki je stara 25 let, jadrnico Felz Scorpion Flush II z imenom Orplid – sanjska ali obljubljena dežela. Orplid je zdaj moj dom. Veliko dela je bilo potrebnega, da sem jo obnovil, saj je zadnjih deset let v marini Flevo na Nizozemskem zapuščena čakala na novega lastnika. Ko sem jo kupil, sem bil verjetno najsrečnejši človek na svetu. Vendarle pa so se s pripravo jadrnice na plovbo po oceanih začeli stroški, ki so moje potovanje odložili za pol leta. Potrebno je bilo delati na jadrnici in s priložnostnim delom zaslužiti tudi denar za popravila in opremo. Nekaj denarja sem zaslužil kot skiper in učitelj jadranja, predvsem pa z deli na barkah v marini, saj so me številni, ki so me opazovali pri delu na moji jadrnici, prosili, da jim pomagam. Tako sem plezal na jambore, jim zaščitil in prebarval jadrnico, popravljal, čistil itd.

Kot mlad slovenski samostojni jadralec sem preplul vse Sredozemlje in del Atlantika. Potopis mojega potovanja je objavljen na eNavtika.si in na družbenih omrežjih FB in Instagram.

Na poti srečujem jadralce z vseh koncev sveta, ki so si pridobili sredstva za jadranje okrog sveta od sponzorjev. Vem, da je pri nas v Sloveniji precej drugače in da se ljudje težko odločajo za pomoč oz. sponzoriranje. Pa vendarle sem se odločil, da tudi jaz poskusim, saj bi morda kdo le lahko s kakšnim sponzorskim prispevkom našel zanimiv način predstavitve svojih proizvodov ali dejavnosti. S hvaležnostjo bi vas reklamiral z nalepkami na jadrnici, jadrih in oblačilih ter omembami v oddajah, na spletnih omrežjih, člankih in tudi v knjigi, ki bo izšla jeseni. Vesel bom vsakršne pomoči, ki bi mi pri mojem skromnem načinu življenja veliko pomenila. Sponzorski prispevek lahko nakažete na moj transakcijski račun.

S hvaležnostjo in spoštovanjem,

Walter Teršek

Kontaktni podatki:

• Walter Teršek, Hrib 9, 4205 Preddvor
• TRR: SI56  6100 0001 8352 553
• Tel. 040 694 298
• El. naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• FB- Walter Teršek
• Insta- waltersolosailing.

Walterja Terška bomo podprli tudi na eNavtiki. Njegovo plovbo bomo spremljali ves čas. V vseh njegovih blogih objavljenih na naši strani bo na voljo oglasni prostor za vse, ki bodo podprli jadralca.

Knjiga: 10 m svobode  Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Svetinja vseh podvodnih arheologov in lovcev na podvodne zaklade je odkrita. Galejo španske mornarice, oziroma njene ostanke, z imenom San Jose so našli v Karibskem morju. Ladja naj bi na svoji zadnji poti tovorila zlato, srebro in drage kamne, ki bi danes dosegli vrednost vrtoglavih 17 milijard ameriških zelencev.

Po navedbah časnika Express naj bi razbitine ladje San Jose našli v Karibskem morju na globini dobrih 600 m. Špansko ladjo je pred 310 leti potopila britanska vojna ladja med bitko pri Cartageni (Kolumbija). Jeff Kaeli, raziskovalec pri Woods Hole Oceanographic Institution, je potrdil, da je s pomočjo daljinsko vodene podmornice našel razbitine ladje. Prepoznal jo je na podlagi ladijskih topov, na katerih so vgravirani delfini.

Točne lokacije ladje seveda niso povedali. Povedali pa so, da so poleg topov našli tudi čajne skodelice in glinene vrče. Od trenutka, ko so objavili novico, potekajo zanimivi pogovori med Kolumbijo in Španijo. Obe državi si namreč lastita razbitine ladje in njen dragoceni tovor. Ladja San Jose je leta 1708 izplula iz pristanišča Portobelo v Panami. Natovorjena je bila z zlatom, srebrom in dragimi kamni, s katerimi je španski kralj Filip V. hotel financirati izgube, ki jih je utrpela Španija med vojno v letih 1701 in 1714.

Oboje za zdaj ostaja na morskem dnu.

Foto: Wikipedia.org

V nedeljo je prišlo to trka dveh tovornih ladij med plovbo po kanalu Welland.

Kanal Welland je 43 km dolg kanal, ki povezuje jezeri Ontario in Erie v Kanadi. V ponedeljek se je zgodila hujša pomorska nesreča, ko je prišlo do trka dveh tovornih ladij, ki sta pluli v nasprotnih smereh. Po dosedanjih informacijah sta bila kapitana obeh ladij v kontaktu že pred trkom. Kaj je povzročilo, da se jima ni ni uspelo izogniti nesreči, še ni znano. Videoposnetek trka je posnel mimoidoči.

Motorna jahta, ki jo poganja veter? Potem je to jadrnica! Ne. Ni. To je motorna jahta, ki za pomoč pri pogonu uporablja padalo.

Ice Kite bo motorna jahta, ki jo bosta poganjala dva velika dizelska motorja, za pomoč in bolj ekonomično rabo pa bo imela nameščeno veliko padalo oziroma kite, ki bo pomagal pri plovbi in zmanjševal porabo fosilnih goriv. To bo izjemno učinkovita motorna jahta.

Ice Kite je trenutno še v razvojni fazi, kupec pa je že znan.

Izjemna učinkovitost jahte je prepričala nemškega poslovneža, da naroči izdelavo. Jahta bo v dolžino merila 210 čevljev oziroma 64 m. Poleg dizelskih motorjev bo za pogon uporabljala tudi ogromno padalo oziroma kite. Njegova površina bo znašala 200 m2. Oblikovan bo podobno, kot so današnji kajti, le da bo večji, dražji in bolj ekskluziven. Na jahto bo pripet s posebnim sistemom vrvi in se bo lahko dvignil vse do višine 200 m. Ker bo plovba s takšnim padalom impozantna, bo velik dal nadgradnje jahte steklen, da bo možno padalo v akciji tudi opazovati.

Kot se spodobi za vsako super jahto, bo tudi Ice Kite imela vse, kar imajo velike luksuzne jahte. Imela bo več krovov, bazen, številne sončne ploščadi, več salonov, barov in seveda več kabin za namestitev gostov. Kot dodatek si je kupec, ki ne želi biti imenovan, omislil še pomožno plovilo k veliki jahti, ki se bo imenovalo Ice Ghost. Namenjeno bo predvsem prevozu igrač. Igrače so v tem primeru mišljene igrače preveč bogatih zemljanov, ki sodijo na jahto. To so seveda helikopter, letalo, številni vodni skuterji, pomožna plovila in druge nujno potrebne pritikline.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 64.2 m
• Širina: 10.8 m.
• Ugrez: 1.76 m
• Oblika trupa: tip jadrnice
• Material trupa: aluminij in karbonska vlakna
• Motorji: 2 X 1000 KM
• Najvišja hitrost plovbe: 17.4 vozla
• Teža plovila: 450 t
• Število gostov: 10
• Rezervoar goriva: 45.000 l
• Rezervoar sladke vode: 12.000 l
• Rezervoar črnih vod: 5.000 l

Slike: redyachtdesign.com

V soboto se je v bližini Budve v Črni gori zgodila tragična pomorska nesreča. Gliser je z veliko hitrostjo trčil v barko, na kateri sta bile dve osebi. Ena oseba je izgubila življenje.

Po navedbah srbskega časnika Srbija danas je M. S., sedemnajstletni sin srbskega poslovneža upravljal gliser v bližini Budve. Poleg njega je bilo na krovu še sedem oseb. Z 12 m dolgim gliserjem so pluli s hitrostjo okrog 23 vozlov od otoka Sveti Nikola proti Jazu. Med plovbo so trčili v trikrat manjše plovilo, na katerem sta bila 31-letna črnogorska policistka in njen 36-letni zaročenec. V nesreči je policistka utrpela tako hude poškodbe, da je izgubila življenje. Njen zaročenec je nesrečo preživel. Skiper gliserja in vseh sedem članov njegove posadke, ki so bili v času nesreče na krmi plovila, v nesreči niso utrpeli nobenih poškodb.

Kljub dejstvu, da je M. S. še mladoleten, ima veljavno dovoljenje za upravljanje plovila dolgega do 12 m. Po črnogorski zakonodaji ga lahko oseba dobi z dopolnjenim 16. letom starosti. Trenutno še ni jasno, ali dovoljenje zadostuje za upravljanje tako velikega plovila, ki je v lasti njegovega očeta. Mladoletnik je trenutno v priporu. Pred preiskovalnim sodnikom se je zagovarjal, da plovila pred seboj ni videl.

Ladjedelnica Lurssen je splavila novo luksuzno ladjo Opus, ki v dolžino meri kar 142 m.

V četrtek je prvič zaplula nova luksuzna mega jahta s ponosnim imenom Opus. Po 12 mesecih dela na notranji opremi in kontrolnih sistemih je bila končno na red, da zapluje.

Jahta Opus je prvič zaplula v četrtek. Je prva jahta iz ladjedelnice Lurssen, ki je bila izdelana v novem plavajočem doku, ki bo omogočal gradnjo še večjih in bolj prestižnih jaht, kot smo jih že vajeni iz te ladjedelnice. Kompletno oblikovanje jahte so izvedli v studiu Nuvolari Lenard, v solastništvu Slovenca Dana Lenarda. Opus ni prvi niti zadnji projekt, ki ga je oblikoval ta oblikovalski studio. Leta 2013 so že zgradili jahto z imenom Quottrelle, trenutno pa je v gradnji Testarossa, ki bo zaplula v letu 2022. Nad gradnjo jahte Opus je bdelo podjetje Moran Yacht & Ship. Projekt Opus je za njih največji prodan projekt do sedaj.

Jahta Opus lahko sprejme do 36 gostov v 20 kabinah, ki so razporejene po šestih krovih.

Videoposnetek splovitve

Foto: posnetek zaslona; Video: SuperYacht Times

Letošnje leto (8.4.2020) je Hrvaška sprejela nov zakon o turistični taksi za navtike (Ali lahko pričakujemo ukinitev oderuške turistične takse za plovila). Na podlagi zakona so 26.6.2020 sprejeli tudi pravilnik, (vse o pravilniku v članku: Turistična taksa za navtike na Hrvaškem v 2020 v katerem so navedene posebne cene zaradi koronavirusa. Ker v večini luških kapitanij in njihovih izpostav niso obračunavali znižane cene, bodo vsem, ki so turistično takso za letošnje leto plačali v celotnem znesku, povrnili preplačani znesek.

Navodila za povračilo turistične takse v navtiki za osebe, ki so jo plačale v pavšalnem znesku

Odstavek 2 člena 14 »Pravilnika o višini, načinu plačevanja in razporeditvi turistične takse za čarterska plovila, ladje za večdnevna krožna potovanja in osebe, ki prebivajo na plovilu (navtiki) ter načinu plačevanja turistične takse za ladje na krožnih potovanjih v mednarodnem pomorskem prometu in mednarodnem prometu po notranjih vodah« (UL 73/2020) predpisuje znižanje turistične takse za 20% zaradi razmer, ki jih povzroča pandemija Covid-19.

Do 20-odstotnega znižanja je upravičen:

a) Navtik, ki je v letu 2019 plačal pavšalni znesek, njegov čas plovbe pa obsega leto 2020 in zahteva povračilo le za leto 2020,

b) Navtik, ki je leta 2020, vendar najpozneje do 29. junija 2020, v pristaniških kapitanijah/izpostavah plačal celotni pavšalni znesek turistične takse v navtiki za leto 2020.

Do oprostitve je upravičen:

- Navtik, katerega je plačana turistična taksa zajemala obdobje plovbe med pandemijo od 23. marca do 11. maja.

Povračilo se lahko izvede na dva načina:

a) Navtik, ki zahteva povračilo, lahko izbira med povračilom takse na bančni račun, ali

b) Podaljšanjem takse za obdobje, sorazmerno s številom dni, za katero je preplačal in/ali katero je zajelo obdobje od 23. marca do 11. maja 2020, za kar bo HTS izdal novo potrdilo.

V 4. odstavku 14. člena istega Pravilnika je določeno, da se zahtevek za povračilo ali podaljšanje trajanja takse predloži Hrvaški turistični skupnosti.

Zahtevek pošljite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in mu priložite:

• Podpisan obrazec iz priloge
• Potrdilo o plačani turistični taksi

Spodnji obrazec je obvezen pri predložitvi zahtevka za povračilo. Natisnite ga in izpolnite.

Kljub temu, da je v pravilniku jasno navedeno, da lahko navtik plačuje turistično takso tudi za posamezno nočitev v znesku 10,00 HRK na nočitev na osebo, trenutno te možnosti še ni. Kdaj bo omogočana, še ni jasno. Za plačilo naj bi bila kmalu na voljo aplikacija oziroma spletna stran. Ko bo delovalo, bomo objavili povezavo.

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna. Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

siesta on Siesta is back with a new crew member

Nedelja, 05. julij 2020

Po lanskem premoru, ko nismo izpluli ven iz Jadrana, se Siesta on Siesta vrača oz. vsaj namen je tak. New crew member je Zoe, pasji dojenček, ki bo sčasoma okrepila Berrykino varovalno službo. Zaenkrat se ji sicer zdi zabavneje sedenje v skledi za solato.

V torek smo štartali iz Bunarine in prvo noč prespali v Artatore na Lošinju, naslednji dan do Molata. Zaliv Jazi na vzhodni strani je bil prav prijeten, uporaben pa je samo, ko ni maestrala. Naslednji postanek je bil Žman na Dugem otoku, kjer smo se malo podružili s sorodniki v njihovi novi hiški. No četrti dan pa se zgodil tako rekoč čudež in smo končno imeli priliko prvič raztegnit jadra in jadrat večji del poti do Prvič luke, naše stalnice. Prve tri dni je pihal blagi jugo tako, da možnosti za jadranje v našo smer ni bilo. Včeraj so bile napovedane nevihte, kar nam je v bistvu čisto pasalo, da smo na Prviču lahko ostali 2 dni. Brez neviht. Trenutno idilično jadramo proti Šolti, polkrme pri 15 vozlih zahodnika.

Če bo trenutna napoved držala, bi lahko v petek prečkali v Italijo (Puglio) potem pa počasi proti Grčiji. Če ne, bomo pa še malo počakali, načeloma imamo časa dovolj, razen če ne bodo prej druge države dale Hrvaško na kak rdeč seznam in ne bomo mogli ven. Sicer pa, če je kdo opazil, danes ko so volitve, korona sploh ni več in 😂

Kar se tiče gneče in sezone, Prvič je bil predvčerajšnjim in včeraj poln bark, tako da so ljudje odhajali, ker ni bilo več prostora ne na obali, ne na plovkah. Tudi na Molatu in Lošinju je bilo kar precej bark, na morju od Pašmana naprej pa je tudi »običajna« (precejšnja) gostota prometa. Prevladujejo Slovenci, nekaj je Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Čehov. Glavna razlika je v čarterju, kjer prevladujejo »manjše« barke in ne 50-tke, ki so zadnja leta prevladovale. Se pa korona veliko bolj kot na morju pozna na obali, kjer so apartmaji pretežno prazni.

Torek, 07. julij 2020

Na kratko o dogajanju zadnje dva dni. Vsi nas sprašujejo, če je vse prazno oz. koliko je ljudi. Od sredine Zadarskega akvatorija dalje je GUŽVA, čisto običajna gužva, kot vsako leto ob tem času, vsaj kar se bark tiče. V Šešuli na Šolti smo bili že velikokrat, sedaj pa se nam je prvič zgodilo, da ni bilo prostora za se sidraat in smo se sidrali v majhnem zalivčku na vhodu, ki se je nato tudi napolnil. In nismo prišli ob 8 zvečer ampak ob 4 popoldan! Današnjo noč smo bili v Starem gradu na Hvaru. Za tiste ki poznate, plovk ni več ampak so uredili s privezi tudi obalo na drugi strani zaliva, tako da je dejansko cel zaliv, iz obeh strani, zabasan z barkami, po mojem je bilo preko 100 bark. Ob 5 popoldan ni bilo več prostora in so ljudi pošiljali stran. Tudi gostilne na obali so bile zvečer polne. Kot slišimo iz raznih virov pa je za razliko od tu Kvarner bolj prazen.

Nočna oz. tukaj bolj jutranja burja je bila kar močna vendar se jo v Starem gradu ni dosti čutilo, tako da smo mirno spali. Nova (SZ) obala je v bistvu zelo prijetna, ker je takoj ob privezih in sprehajalni poti (ni avtov) borov gozdiček s senco in vonjem po pinijah. Slaba stran tega pa je bila, da smo imeli, danes po burji, barko popolnoma pokrito z iglicami, ki se jih verjeno ne bomo rešili še kakšen mesec, kljub pranju, pometanju itd. Pa tudi sezono pikanja os smo danes uradno odprli.

Sedaj smo v zalivčku Zavala pred Starim gradom. V zalivu so sicer plovke s koncesijo vendar so na enem delu samo corpomorti brez plovk od gostilne, ki je letos zaprta. Ker je globina dobrih 7 metrov se je Jure potopil in privezal vrv na enega od teh corpomortov. Inkasanta sicer še ni bilo vendar računamo, da bomo tako "prinesli not" za včeraj, ko so nas v Starem gradu lepo oskubli za privez. Če je kdo slučajno mislil, da so zaradi korone morda kaj padle cene privezov in plovk, ga moram razočarati, da se močno moti.

Sobota, 11. julij 2020

Noč iz 9. na 10. julij

Kot je pri nas/meni že običaj se med nočno stražo, v kokpitu pod dekico, piše blog. In prav tako je pri nas običaj tudi, da so plani zato, da se spreminjajo. Tako je bolj zabavno. Trenutno je polnoč in plujemo iz Lastova v Cavtat, dobrih 60 milj, prihod je planiran okrog 8 zjutraj. Od kje je sedaj prišel Cavtat, če smo bili namenjeni preko Italije in že več krat rekli, da v Cavtat ne gremo več niti po nesreči, zaradi slabih izkušenj? Pač, zarečenega kruha se največ poje. Pri planu o Italiji nam ni bilo všeč to, da če bi jutri prečkali, bi potem v soboto lahko še nekoliko napredovali proti jugu škornja, v nedeljo in do nadaljnjega, kar seže napoved pa je nato napovedanih okrog 30 vozlov vetra. Torej bi spet stali v raznih marinah, plačevali in čakali. To smo že enkrat počeli in nam ne diši. Glede na to, da se napoveduje idealno vremensko okno v petek in soboto smo se odločili, da ga izkoristimo. Direkt iz Lastova bi bilo za našega psa (Berry), ki noče lulat na barki, malo prehudo ker bi trajalo približno 36 ur. Zato smo se odločili za kompromis, ki je le par ur daljši od tiste običajne poti preko Črne gore, v katero pa se letos zaradi korone ne da. Pričakujemo približno 31-32 ur.

Noč je lepa, mirna, z oranžno veliko luno in neskončno zvezd, ko se jih tu sredi morja, v temi zelo lepo vidi. Malo nas zibljejo oz. premetavajo (to je sedaj stvar interpretacije) valovi mrtvega morja, ki so ostali od kar močnega maestrala čez dan. Na morju ni bolj ali manj nobenega, vidijo se luči na Korčuli in Mljetu ter svetilnik na Lastovu, ki nam neusmiljeno bliska v krmo. 

Noč iz 11. na 12. julij

Ob 8.20 smo pristali v Cavtatu, verjetno edinem mestu na svetu, kjer je carinski pomol v koncesiji in moraš plačat, da se greš lahko odjavit. 100 HRK za privezovanje in odvezovanje je pisalo na računu! Fant je bil sicer prijazen in opravlja samo svojo službo vendar je njegov poklic očitno zelo visoko cenjen… Če izpustimo teh 100 HRK je bila celotna izkušnja odjavljanja zelo pozitivna, na luški kapitaniji in na policiji so bili zelo prijazni, kar je sicer prej izjema kot pravilo. Glede na izkušnjo v Cavtatu pred 3 leti smo pričakovali, da bodo grozni.

Približno ob 10.00 smo izpluli iz Cavtata proti Ereicoussi, 173 milj.

Nedelja, 12. julij 2020

Sedaj je spet prvi del noči, torej moja straža in smo približno na višini Drača, okoli nas pa albanski ribiči, vendar zaenkrat ni pretirane gneče. Pred nami so še 103 milje, za nami 70 milj. Prihod je pričakovan jutri popoldan. Potem pa nas čaka grška običajna + korona birokracija.

Po novem, odkar so zgradili luko, naj bi bila Ereicoussa tudi vstopna luka, in naj bi se menda dalo tudi uredit prijavo in vse papirje (kasnejša opomba: izkaže se, da temu ni tako). Korona zadeve je treba urediti 24 ur prej in smo jih uredili danes po startu iz Cavtata, ko smo še imeli hrvaški signal. Obrazec je seveda po grško neverjeten. Baje nam danes ob polnoči pošljejo na mail to čuvano korona QR kodo brez katere ne moreš v državo. No tudi TEPAI (grška plovna taksa) smo uredili včeraj po internetu. Tokrat smo jo plačali preko spletne banke Revolut, ker baje, da tako gre skozi. Lani smo namreč plačali preko slovenske spletne banke in so nam nato, bolj ali manj vsem, ki smo to naredili, nakazali denar nazaj. Nam, ki nato zaradi zapletov z motorjem, v Grčijo sploh nismo šli, je na koncu to še prav prišlo. Bomo videli kako se bo izšlo letos.

Ob koncu moje straže je pred nami še 80 milj, torej za nami je nekaj več kot pol poti. 

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega