Novice

Regata MARINADA, ki bi morala potekati danes je zaradi vsem poznanih razmer Covid 19 prestavljena na soboto, 26. september 2020.

Danes bomo na terasi v Marinada baru na Tržaški 116 obujali spomine ob dobri glasbi in skupaj seveda nazdravili na dobre zgodbe. Vabljeni, da se pridružite in najavite rezervacijo cenejše prijave na regato za september. Z vami bo dobra družba, pijače po akcijski ceni in DJ BALTAZAR.

Izjemen gumenjak za vse vaše potrebe. Ponuja izjemno udobje na krovu tudi med daljšimi plovbami. Avtomatsko odvodnjavanje trupa in velik vgrajen rezervoar mu omogočata dolgo avtonomijo.

Gumenjaki Highfield s trdim dnom veljajo za najtrdnejše gumenjake z najboljšimi plovnimi lastnostmi. Serija Deluxe je bila razvita na osnovi serije Ocean Master, ki je namenjena najbolj zahtevni profesionalni uporabi, a prilagojena družinski uporabi.

Model Deluxe 420 je ravno tisti gumenjak, ki ga družina potrebuje za popoln dopust, ali pa lastnik večje barke kot pomožno plovilo. Ker ima trup izdelan iz aluminija, je izjemno lahek. Tehta vsega 263,6 kg in je kot pridna mravljica. Njegova nosilnost znaša kar trikrat toliko. Če povemo drugače, nanj je možno naložiti kar 530 kg dodatne obremenitve. Zato lahko na krov sprejme do 8 oseb ali veliko količino tovora. Majhna teža pa ima še eno prednost. Za pogon gumenjaka je dovolj že motor, ki razvije 40 KM. Najmočnejši, ki ga je dovoljeno namestiti na plovilo, pa lahko razvije 60 KM. Ker ima vgrajen rezervoar za gorivo s kapaciteto 40 l, boste lahko pri potovalni hitrosti prepluli do 100 nmi.

Gumenjak je prilagojen varni in udobni plovni

Krmarska konzola je pomaknjena na desno stran plovila. Na krmi je velika klop, ki se razteza čez celotno širino plovila in omogoča udobno namestitev krmarja in še dveh potnikov. Prednji del krmarske konzole je hkrati sedež, kjer se lahko udobno namesti ena oseba. Za do dve osebi je prostora v premcu plovila. Na celotni dolžini tubusov so razporejena držala. Potniki, ki sedijo v plovilu ali na tubusih, vedno lahko najdejo primerno držalo za varno plovbo.

Celotna pohodna površina plovila je prevlečena s protizdrsno prevleko, ki zagotavlja varne prehode, tudi kadar je mokra. Za odvodnjavanje plovila so nameščeni posebni ventili, skozi katere vedno odteka voda, ki se je nabrala na plovilu.

Enostaven dostop na plovilo

Highfield Deluxe 420 je eno izmed redkih plovil v svojem razredu, ki se lahko pohvali s kompaktno stopnico na premcu plovila. Omogočala bo enostaven in varen vstop na plovilo na privezu. Pohodna površina je prevlečena s protizdrsnim premazom, zaradi česar bo vkrcavanje na plovilo varno tudi, ko bo plovilo mokro.

Na sprednji strani je nameščena kovinska bitev za privez plovila v luki oziroma sidra med sidranjem. Prostor za shranjevanje sidra in sidrne vrvi je v predalu pod sedežem v premcu. Na premčni stopnici sta nameščeni tudi navigacijski luči. Za enostavnejše prepoznavanje plovila med plovbo sta luči ločeni in nameščeni na skrajne robove premca.

Tehnični podatki

• Dolžina čez vse: 4,20 m
• Notranja dolžina: 2,60 m
• Širina: 2,10 m
• Notranja širina: 1,08
• Premer tubusov: 0,47 m
• Število komor: 4
• Teža plovila: 263,6 kg
• Največja teža: 791 kg
• Št. oseb: 8
• Moč motorja: 40 KM (priporočena)
• Moč motorja: 60 km (največja dovoljena)
• Dolžina noge: L
• Kategorija CE: C

Več o plovilu Highfield 420 Deluxe na tej povezavi.

Proizvajalec priporoča vgradnjo motorjev Honda. Vse o motorju  s 40 ali 60 KM si lahko preberete na tej povezav.

Marina Punat je že pripravljena za sprejem gostov. Za varen prihod brez zapletov pri prehodu meje je poskrbljeno.

Lastnikom plovil na privezu v hrvaških marinah je dovoljen vstop v Republiko Hrvaško.

Začasni ukrep prepovedi prehoda tujih državljanov preko mejnih prehodov v Republiko Hrvaško je ukinjen za lastnike nepremičnin in plovil, ki se nahajajo v Republiki Hrvaški, enako velja za njihove ožje družinske člane.

Če načrtujete prihod v marino, je dobro vedeti, da morate, razen dokumentacije, s katero dokazujete lastništvo plovila, na meji predložiti tudi izpolnjen Popis posadke in potnikov na jahti ali plovilu za osebne namene, ki jih mora overiti vaša marina in potrditi tudi čas prihoda, ki je označen na obrazcu.

Obrazec: Popis posadke in potnikov

V marini Punat so vam pripravili že podpisan in overjen Popis posadke in potnikov, da bi olajšali in pospešili vaš morebitni prihod. Prosimo, izpolnite obrazec oziroma vpišite člane ožje družine, ki potujejo z vami, in obrazec vrnite na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da bi ga lahko shranili v evidenco marine.

V marini ves čas skrbijo za vaše plovilo in so pripravljeni na vaš prihod, saj so izvedli vse zaščitne ukrepe, predpisane za preprečitev širjenja koronavirusne bolezni COVID-19.

Recepcija marine je odprta od 8. do 16. ure, enako tudi recepcija jahtnega servisa. Navtična trgovina ima delovni čas od 8. do 18. ure.

Bistro & picerijo »9 bofora« so odprli v četrtek, 14. maja, in dela vsak dan od 7.30 do 23. ure.

Še ena dobra novica: v četrtek, 21. maja, bodo odprli restavracijo Marina, ki bo odprta vsak dan od 16. do 23. ure.

V marini Punat se veselijo ponovnega srečanja z vami!

Splošni epidemiološki ukrepi, ki se jih je potrebno držati:

• Tuji državljani morajo v času bivanja v Republiki Hrvaški upoštevati vse splošne epidemiološke ukrepe, kot sledi:
• V prvih 14 dneh od vstopa v Republiko Hrvaško se izhodi iz nastanitve/plovila omejujejo samo na nujne primere, ob hkratnem stalnem in poudarjenem upoštevanju higienskih ukrepov. 
• V času nujnih izhodov iz nastanitve je priporočena uporaba maske ali pokrivala za nos in usta, vzdrževanje fizične razdalje do drugih oseb (minimalno 1,5 m) in skrb za higieno rok.
• Roke naj se čim pogosteje umivajo s toplo vodo in milom in/ali razkužilom za roke, ki ga je treba dobro utreti v dlani. Izogibati se je treba dotikanju obraza, ust, nosu in oči.
• Izogibati se je treba uporabi javnega prevoza. V prevoznem sredstvu je želeno, da se vozi le ena oseba oziroma skupaj le osebe iz istega gospodinjstva.
• Dosledno se je treba izogibati skupinam ljudi in vsemu javnemu združevanju.
• V času bivanja v nastanitvi/plovilu si morajo osebe kuhati same oziroma naj uporabljajo storitve dostave hrane in pijače.
• Storitve se poravnajo z brezgotovinskim kartičnim plačilom ali preko on-line plačil.
• Vsako jutro si je treba izmeriti telesno temperaturo. Če je ta višja od 37,2 °C, je treba meritev ponoviti čez 10 min. Če je temperatura znova višja od 37,2 °C, je treba ostati v nastanitvi/plovilu in se javiti izbranemu zdravniku družinske medicine, če ga imate (hrvaški državljani), ali pa teritorialno pooblaščenemu epidemiologu.
• Ob pojavu simptomov akutne respiratorne infekcije (kašelj, vnetje grla, povišana telesna temperatura, kratko/oteženo dihanje, izguba vonja in okusa) je treba ostati na nastanitvenem naslovu/plovilu in se javiti izbranemu zdravniku družinske medicine za hrvaške državljane ali teritorialnemu pooblaščenemu epidemiologu.
• V primeru hitrega pojava težkih, za življenje nevarnih simptomov se mora oseba javiti nujni medicinski pomoči.
• Tujim državljanom lahko pri iskanju kontakta z epidemiološko službo pomagajo delavci marine.
• V času bivanja v marini so lastniki plovil dolžni upoštevati vse specifičnosti epidemioloških ukrepov za bivanje v marinah, ki se navezujejo na interakcijo z delavci marine, obiske recepcije marine, uporabe sanitarnih objektov, uporaba dodatnih storitev marine in splošno gibanje po marinah (marine so dolžne navodila in priporočila javno objaviti na internetnih straneh in jih izobesiti na vidnih mestih znotraj same marine).
• Samoizolacija ali karantena tujih državljanov po prihodu v Republiko Hrvaško NI obvezna. 

POJAV BOLEZENSKIH SIMPTOMOV, KI JIH POVZROČA VIRUS COVID-19

V primeru, da se osebi, ki je že prestopila državno mejo in vstopila v Republiko Hrvaško, razvijejo simptomi bolezni, mora ta oseba ostati na naslovu bivanja/plovila in se preko telefona javiti pristojnemu epidemiologu ali delavcem marine, ki bodo prenesli obvestilo teritorialno pristojnemu epidemiologu.

Hrvaški in tuji državljani lahko pridobijo dodatne informacije in pojasnila na info številki 112 ali 113.

Seznam telefonskih številk epidemiologov v stalni pripravljenosti

• Nujna medicinska pomoč: 112
• Klicni center za COVID-19: 113
• ZZJZ Primorsko goranske županije: +385 91 1257210
• ZZJZ Ličko senjske županije +385 91 5044917
• ZZJZ Zadrske županije: +385 98332765
• ZZJZ Šibeniško-kninske županije: +385 91 4341201
• ZZJZ Splitsko-dalmatinske županije: +385 91 1512003
• ZZJZ Istarske županije: +385 99 5294455
• ZZJZ Dubrovniško-neretvanske županije: +385 98 243454
• Hrvaški zavod za javno zdravstvo: +385 98 227753

Zaradi koronavirusa je dokončno odpovedana tradicionalna in letos tudi jubilejna regata One Sails Cup v organizaciji YC Skipper Maribor, ki bi prav letos doživela svojo 20. zapovrstno izvedbo.

Sporočilo organizatorja:

“Vsled korona krize, zagotavljanja zdravja udeležencev in organizatorjev, pa tudi ne popolnoma razumljivega vladnega odloka v povezavi z jadralnimi tekmovanji na jadrnicah z veččlanskimi posadkami smo primorani le 14 dni pred predvidenim datumom regate letošnji jubilejni 20. ONE SAILS CUP in 9. ONE NIGHT CUP prestaviti na prihodnje leto. Za morebitne nevšečnosti se vam opravičujemo. VABLJENI NA 20. ONE SAILS CUP in 9. ONE NIGHT CUP 2021!”

Vir: JZS.si, Foto: Uroš Žvan

Italijanska ladjedelnica IC Yachts je predstavila nov model luksuznega odprtega čolna z unikatnim, elegantnim in hkrati modernim oblikovanjem.

Aquila je eleganten športni gliser unikatnih oblik, izdelan iz modernih materialov in vrhunsko končno obdelavo. Z uporabo elegantnih sinusnih linij so zagotovili nizko silhueto plovila, z natančnim oblikovanjem pa zagotovili majhno težo plovila in športen karakter.

Ladjedelnica je z novim modelom posodobila izdelavo plovil. Staro tehniko so nadomestili z vakuumsko infuzijo in določene materiale zamenjali s kevlarjem in karbonom, ki zagotavljata majhno težo in izjemno trdnost plovila.

Plovilo je v prvi vrsti namenjeno dnevnim križarjenjem, izletom v bližnje zalive ali za obisk restavracije na bližnjem otoku. Pod premcem se skriva kabina, v kateri je sedežna garnitura v obliki črke V, ki pa se lahko spremni v udobno posteljo za dve osebi.

Plovilo omogoča izjemno personalizacijo. Na voljo je z enim oziroma dvema vgrajenima motorjema tako v bencinski kot v dizelski verziji. Na voljo je kar 14 različnih barv trupa, ki jim je možno prilagoditi barvno ustrezno notranjost plovila.

Tehnični podatki:

• Dolžina trupa: 9,46 m
• Dolžina čez vse: 9,50 m
• Širina: 2,88
• Teža plovila: 3,50 t
• Max št. oseb: 10
• CE kategorija: C
• Rezervoar vode: 135 l
• Rezervoar goriva: 400 l

Motorji:

• 1x MERCRUISER 8.2 HO 430 HP BRAVO 3 DTS
• 1x MERCRUISER TDI 4.2 370 HP BRAVO 3 DTS
• 2x MERCRUISER TDI 3.0 230 HP BRAVO 3 DTS
• 2x VOLVO D3 220HP DPS

AQUILIA a new italian jewel from I.C.YACHT on Vimeo.

Prejšnji mesec je zaplula kontejnerska ladja z največjo kapaciteto kontejnerjev na svetu. O njej smo pisali v članku Splovljena največja kontejnerska ladja na svetu. Ladja že obratuje in nanjo so v torek naložili rekordno količino kontejnerjev.

Ladja HMM Algeciras je bila splovljena konec meseca aprila. Njena kapaciteta je 23.964 TEU (TUE = število kontejnerjev standardne dolžine 20 čevljev). V pristanišču Yantian so jo naložili z 19.621 enotami TEU, kar je rekordna količina kontejnerjev v zgodovini ladijskih prevozov. Z vsem tem tovorom je ladja izplula iz pristanišča v torek in odplula proti ciljnemu pristanišču v Rotterdamu.

Dosedanji rekord, ki je znašal 19.574 TEU, je pripadal ladji MSC Gulsun, ki je na krovu nosila 19.574 TEU enot kontejnerjev. Lanskega avgusta je ta tovor prepeljala iz pristanišča Tanjung Pelepas v Maleziji.

Vir: HMM

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Na otoku Lanzarote sem spoznal Pipota. Pipo je star 35 let, doma iz Alicanteja, vendar se je preselil na Kanarske otoke, kjer je za njega raj. Kupil si je malo barčico, ki je že s prejšnjim lastnikom objadrala Atlantik vse do Cape Towna in nazaj do Kanarskih otokov. Prejšnji lastnik je bil Norvežan in je s tisto majhno plastično lupinico jadral sam. Barka je bila dolga 8 metrov in prepeljati jo je bilo treba s Teneriffa nazaj na Lanzarote, kjer bi bila spet dom Pipotu, saj je dobil službo na tem otoku.

Prosil me je, če bi mu jo lahko pomagal prepeljati, češ da ni dovolj izkušen, da bi jo pripeljal sam in za povrh na barki ne dela notranji motor, ima pa dva zunanja motorja, za katera pa ni prepričan, ali sploh delujeta. Moja barka je čakala na dvigalo v marini Areciffe in ker kaj bolj pametnega nisem imel početi, sem mu bil seveda pripravljen pomagati. Kupila sva letalski karti in v soboto sva imela let. Dogovorila sva se, da se dobro spočijeva, zato sem se odpravil spat precej zgodaj in ker je bil v marini vsak petek velik koncert, sem noč prespal v mestu pri prijateljici, on pa na prijateljevi barki v marini, vendar od njegovega počitka ni bilo kaj prida, saj se je odpravil spat precej pozno ali zgodaj kakšno uro pred odhodom. Trkal sem mu po barki in ga skušal prebuditi, vendar brez uspeha. Tri ure kasneje je le prilezel iz kabine in seveda sva na letališče odhitela v naglici.

Ko sva prispela v pristanišče, kjer je imel privezano barko, se mi je pristanišče zdelo zelo znano, saj sem pred leti na terasi te marine pil kavo zadnji dan, preden sem imel let za Slovenijo.

Ko sem videl njegovo barko, sem vse skupaj po tihem obžaloval, obenem pa sem se dogodivščine tudi veselil. Na barki je imel dva pomožna motorja, eden je bil ameriški, znamke Mercury, drugi pa legendarni Tomos 4. Oba motorja je imel montirana na deski zadnje ograje, tako da je bilo vse skupaj videti precej smešno. Balkan in Amerika – odlična kombinacija. Tomosa sem razstavil in sestavil nazaj. Prižgal je le za minuto, nato pa ugasnil in kakorkoli sem se trudil, mi ni uspelo, saj je v uplinjaču manjkal manjši del, ki ga ni bilo moč najti nikjer. Kasneje mi je Pipo pojasnil, da je njegova soseda poskušala popraviti motor in ga popolnoma razstavila in sestavila nazaj, vendar, kot kaže, medtem tudi izgubila ta del. Slika je postala jasna in motor je bil na ograji samo še za okras.

Šla sva v pisarno in prosila, da naju marinero s čolničem odvleče iz marine. Tisti dan je še pihal veter z juga in jadranje v kanalu med Tenerrifom in Las Palmasom bi bilo s tem vetrom precej lažje.

Marinero je kmalu potrkal na barko in čas je bil, da odveževa vrvi in se odšlepava iz marine. Ujela sva rahel vetrič, ki pa je po dveh urah popolnoma popustil. Poskušala sva usposobiti še Američana, vendar kot je bil Pipo nespreten, se je peta motorja zataknila in potrebno je bilo kopanje sredi kanala v Atlantiku. Nekaj časa se gledava, češ kdo bo skočil v vodo, on pravi, da so v Atlantiku morski psi, jaz pa mu odgovorim:

»Tudi kiti so in ali si prebral, pred tednom dni je na severni strani otoka naplavilo gromozansko hobotnico. Glava hobotnice je bila večja kot kabina kamiona, lovke pa daljše kot cel kamion, je pisalo v novicah.«

Pipo seveda ni hotel v vodo.

Pa mu pravim: »Misliš, da si kaj bolj varen na tej barki kot v vodi? V primeru, da si te poželi taka hobotnica? Poleg tega je pa barka še rumene barve in zato še bolj mamljiva.«

Kakorkoli – skočim v vodo, odtaknem peto motorja in si spotoma še ogledam podvodni del barke, ki me je zelo navdušil, saj ni bil skoraj nič zaraščen. Motor nama v prvo uspe vžgati, nato pa ugasne. Pipo potegne še enkrat vžigalno vrv, ki mu ostane v roki, motor pa deluje. Sedaj je samo vprašanje, kdaj bo ugasnil in ko bo ugasnil, ga ne bo več mogoče prižgati, saj na barki ni orodja, s katerim bi lahko vsaj za silo popravil vrv.

Motor je ugasnil čez 30 sekund, midva pa sva se samo spogledala in nasmejala. Hjahhhh Američani! Ostala sva brez motorja, brez vetra, v popolni bonaci in nisva mogla narediti nič drugega kot opazovati, kako naju tok nosi nazaj proti jugu, od koder sva prišla. Nisva imela kaj drugega, kot da sva opazovala sončni zahod, si medtem kuhala večerjo in odprla staro steklenico vina, ki sva jo našla zabrskano med starimi filtri motorja in drugo kramo v njegovi barki. Čez noč naju je prišel obiskat kit, ki je sopihal okoli barke. Zjutraj so naju prišli pozdravit še delfini. Vetra še od nikoder, ura pa je že poldne. Omenil sem mu, da če bi včeraj prej vstal, bi bila sedaj že na severu otoka, kjer bi ujela veter in bi sedaj lahko jadrala že proti Lanzaroteju. No, kar je, je in treba se bo soočiti s tem.

Po radio postaji se je začel vrteti rdeči alarm za kanal med otokoma. Ponavljali so force 9, veter s S SV. Samo čakala sva in opazovala, kako so se oblaki zbirali okoli otoka, najprej je začelo deževati, ob sončnem zahodu pa je zapihalo. Na barki ni imel nobenih navtičnih kart, imel je samo telefon, na katerem je imel Navionics, vendar ni imel polnilca za telefon, baterijo pa je spraznil že včeraj za instagram. Zato sva si pomagala z googlovimi mapami, ki pa ne kažejo prav veliko. Veter je zapihal in jadrala sva v veter s tistimi preperelimi jadri, ki sem jih natrimal, kakor se je le dalo, da je barka le plula v orco. Začeli so se valovi in iz minute v minuto so postajali večji. Barka pa je brez problemov plula čez njih s hitrostjo med 3 in 6 vozlov. Jaz na krmilu, Pipo na vinču in ko sva obračala smer, je bila potrebna popolna usklajenost in hitro menjanje strani jader v pravem času, ko barka doseže vrh vala in nato hiter obrat.

»Uno, dos, tres ... ahora (sedaj) Pipo!« in barka se obrne, jadra zaplapolajo na drugo stan, priteg na vinč in bum gremo dalje v drugo smer. Obračala sva na vsake pol ure, medtem pa je Pipo počival v kabini in na vsake toliko časa skočil do vrat, češ kaj je to, saj se je barka včasih, ko so prišli trije zaporedni valovi, močno stresla. V Španiji jim pravijo 3 Marije in to z razlogom, še posebej na tako majhni barki. Rdeči alarm se stalno ponavlja po VHF-postaji in ob treh ponoči javijo, da je v kanalu prišlo do trčenja tovorne in ribiške ladje. Ribiška ladja je potonila, na palubi pa je bilo 12 ribičev, ki jih iščejo po morju.

Glavno jadro je bilo že toliko natrgano, da od njega ni bilo prav več veliko, zato sem odvil še malo genove. Kmalu za tem se je sistem za navijanje polomil in odvila se je cela genova. Barka se je polegla in takoj za tem sem spustil vrv iz vinča, pustil krmilo Pipotu in mu rekel, naj ne pluje z glavnim ostro proti vetru, saj si nisem hotel premočiti moje obleke. Vendar je bila ta želja zaman. Visoki valovi so se podirali čez premec, jaz pa se oklepam z nogo okoli ograje in z obema rokama skušam popraviti navijalni sistem. Pravijo ena roka zase, ena za barko. To v tistem trenutku ni bilo mogoče. Obe roki sem imel za barko, ki ni bila niti moja. Vendar – bila je od prijatelja in to je bilo edino, kar je imel v življenju.

Pipo mi vpije: »Walter, to je nemogoče popraviti!«

»Nič ni nemogoče, verjemi mi!«

Po desetih minutah kopanja, tuširanja in premetavanja na premcu barke, kjer so me valovi dobro presolili, mi je le uspelo popraviti navijalni sistem in se splazil nazaj v kokpit. Jadrava dalje, Pipotu naročim, naj javi na kanal 16 najino pozicijo in najino situacijo: ni motorja, veter, jadra itd. Nadaljujeva pot, jaz spet na krmilu, Pipo na vinču. V krmilu je nastajalo vse več praznega prostora, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo jeklena žica popustila in krmilo bo tam le še za to, da nekaj visi in nič drugega. Postalo nama je jasno, da ta barka ne bo videla Lanzaroteja in da bova morala nekako pristati v prvem pristanišču.

Uro in pol pred sončnim zahodom sva le prijadrala na S otoka pred mesto San Andreas, kjer je Pipo poznal ljudi v marini. Nisva mogla vpluti v pristanišče, saj kakor koli sva se približala vhodu, je vetra zmanjkalo in tok naju je znova odnesel nazaj. Pipo je vrgel sidro, zelo jezen, z vso verigo in to 40 m globoko. Jaz ga opazujem in si mislim: oh ti Španci ...

»Veš Pipo, več verige boš spustil, težje jo bo dvigniti!«

»Ja, ja Walter,« mi je žalostno odgovoril. Ko je sonce vzšlo, nama je prišel na pomoč marinero s svojim gliserjem, da naju potegne do pomola v marini. Vendar je bilo treba sedaj potegniti na palubo verigo in sidro. Pipo je znova rekel: »To je nemogoče!« Jaz pa sem mu znova razložil, da ni nič nemogoče in sva vse skupaj s skupnimi močmi le potegnila na palubo.

Parkirala sva barko v marini. Pipo je šel v pisarno, jaz pa v prvo kavarno, kjer sem rezerviral dve letalski karti na let nazaj na Lanzarote. Ko sva privezala barko, sem si upal dvigniti plastike na priponah in si ogledal pripone, ki jih prej sploh nisem hotel preveriti, saj sem si rekel – bolje, da ne vidim. In ko sem videl back stay, kako je že poln rje in se aluminijasti del komaj še drži, mi je postalo kar slabo, obenem pa sem bil najbolj srečen, da sem tu. Lahko bi izgubila jambor, nato verjetno še krmilo, in bila bi tam na razburkanem morju kot plastenka, ki bi jo morje neusmiljeno premetavalo. In ko pade jambor, po navadi naredi še kakšno luknjo v barko, dokler ne porežeš vseh pripon in odvržeš jambor v vodo. Seveda orodja za rezanje ali ščipanje pripon na tej barki ni bilo, zato sva bila na koncu oba srečna, da sva tam, kjer sva.

Rezervirala sva letalsko karto še isti dan in vse skupaj je šlo precej hitro in srečno. Ko sva pristala v marini, nisva imela denarja za avtobus, imela sva sicer bančno kartico, ampak bankomata nikoder. Sam sem ga iskal 3 ure in se obupan vrnil v marino. Pipo me je s prtljago že čakal na avtobusni postaji in ko sem mu povedal, da nisem našel bankomata, sva prosila za 4 evre v pekarni, kjer nama je prijazna Španka brez problema pomagala in nama za na pot dala še dve plastenki vode. Peljala sva se do glavnega mesta, presedla po tem na avtobus do letališča, kamor sva prišla pol ure pred poletom. Najbolj zanimivo pri letalih na tem otočju je, da niso preveč natančni pri pregledu sicer prepovedanih stvari na letalih. Ko sem bil že na barki, sem segel z roko v žep in v njem našel moj nož, ki ga imam vedno v žepu jadralne jakne Luxury Marina za primer, da bi moral prerezati vrv ali katero koli stvar. Na pregledu pred vstopom na letalo ga niso odkrili. Na poti nazaj pa sva imela rezervno jadro, prepojeno z bencinom, ki se je Pipotu med premetavanjem po valovih polil po celi kabini in seveda tudi po jadru. Pred vkrcanjem so naju poklicali na pregled in rekli, naj odpreva jadro, da preverijo, kaj ima tak vonj, češ da je vonj sumljiv po eksplozivu. Midva sva se temu pošteno nasmejala in poskušala odvozlati tisti vozel na vreči jadra, vendar so se policisti premislili, ko so videli, kako močno je zavozlan, in preprosto vrgli prtljago v letalo.

Vrnila sva se na Lanzarote in nazaj v marino. Kot zanimivo: kaj se je zgodilo tej jadrnici kasneje, ko sem jaz svojo barko barval v Rubiconu, je Pipota in njegovo barko privlekla obalna policija. Med otokoma Teneriffe in Lanzarote mu je namreč odpovedalo krmilo, ker se je strgala jeklena žica – prav tista, na katero sem ga opozoril, pa me ni poslušal. No, vse se je le končalo srečno in sedaj ima svojo barko zasidrano pred Playa Blanco na Lanzaroteju.

Knjiga: 10 m svobode  Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Montana Roja–Los Cristianos, 186. dan

Zvečer se je veter unesel. Z 20 je šel na 15 vozlov, čez noč še manj. Pustil sem prižgane instrumente in celo noč veter ni presegel dvajsetice.

Je pa malo poguncavalo. Montana Roja je okrogel hrib in val se upogne mimo rta v zaliv. Veter pa malo z leve, malo z desne okrog hriba. Jaz sem spal dobro, Lili je spala nekaj manj. Zjutraj piha okrog, najprej pod 10, sonca ni. Čudna rumeno-oranžna meglica je nad morjem, vidljivost je slaba. Vidimo obalo in vznožja hribov, potem pa le še meglico. Občasno se kaka gora sramežljivo prikaže skozi oblak. Potem nekaj bolj zapiha in odločim se, da dvignem sidro. Lili še spi. Takoj ko prižgem motor, je zunaj in mi pomaga z motorjem, da lažje izvlečem sidro.

Odkar imava Rocna Vulkan uporabljam nekaj več verige – min. 1:4, pa še kak m za povrh. Sidro dobro drži, najboljše pa je, da ni na njem za eno samokolnico peska ali blata. Ker nima loka, se med dvigom lepo očisti.

Lepo piha. Ker piha v krmo in je nekaj vala, razvijem le genovo. Hitrosti so 6 in več, nato celo 7 vozlov. Ko vetrnice na obali ostajajo daleč za nami, pa tudi veter popušča. Navidezni veter pade pod 10, potem pod 8, potem pod 6 in na 4. In hitrost pod 2 vozla. Takrat je žal jadranja konec. Pri 4 ali 5 vozlih vetra v krmo in oceanskem valu jaz ne znam narediti kaj bolj pametnega, kot zviti jadro in prižgati motor. Na motor gre počasi. Očitno je dosti nasprotnega toka. Log se mi ne vrti, tako da ne vem natančno koliko. A pri 2000 obratih, ko bi morali imeti 6 vozlov hitrosti, jih imamo slabe 4.

Danes nimava dolge poti. Le okrog rta do Los Cristianosa greva. Na sidru pred plažo je hecno to, da so barke obrnjene vsaka v svojo stran. Tepeta se tok in veter. Občasno se malo guncamo, a ne preveč. Ravno toliko, da se odločiva ostati tu.

Spustim čoln in grem v mesto. Lili ostane na barki. Los Cristianos je novo turistično mesto. Ljudi je vse polno tako na plaži kot na trgih in v lokalih. Živahen utrip masovnega turizma. Sicer nič zanimivega. Kmalu imam mesta dovolj in se vrnem na barko. Še na sladoled ali na pivo nisem šel, bom raje spil pivo na Heronu v dobri družbi. Od izleta mi je bilo še najbolj všeč veslanje tja in nazaj. Malo rekreacije ne škodi.

Danes je bila kratka pot. Preplula sva 12 milj. Motor ima 5726 ur (eno novo).

Tenerife: Los Cristianos–Gomera: San Sebastian, 187. dan

Ponoči je bilo vetra malo. Pihljalo je z obale in hrup z neke terase se je slišal bolj, kot bi bilo meni pogodu. Glasba je bila primerna instant turistom. Val pa seveda ni ponehal in je udarjal v trup. Spali nismo najboljše, a je šlo.

Zjutraj je bilo vetra res malo. Le 5 vozlov. To se je povsem ujemalo z vremensko napovedjo, kjer so zapisali, da bo pihalo do 5 vozlov iz raznih smeri. Pričakoval sem, da bova motorirala celo pot, a je takrat pihalo točno z juga, midva pa sva morala na zahod.

Bok! Ker imava le 20 milj, imava čas in lahko jadrava tudi počasi. Čisto dobro nama je šlo. Počasi, kake 4 vozle z vsemi jadri. Navideznega vetra je bilo med 5 in slabih 10 vozlov. Po dveh urah pa je veter crknil in zapel je motor. Ko sem že mislil, da je bilo to vse, kar se vetra tiče za danes, je zapihalo s severa. Spet je šlo nekaj časa prav lepo, a se je veter krivil in pihal vedno bolj z zahoda. Točno od tam, kamor sva morala.

V začetku sva orcala in je kar šlo, a se je val povečal tako, da je barko preveč zaustavljal. Poleg tega je veter spreminjal smer hitreje, kot sva lahko popravljala smer in jadra. Okrepil se je na 20 in več vozlov max., 15-sekundno povprečje je bilo 27 vozlov. V takem se ni več dalo orcati ostro v veter. Dobro je zalivalo čez palubo in špricalo po sprayhoodu. Po kaki uri mučenja sva prižgala motor, da sva lahko vozila bolj v smeri. Prednja jadra so bila zvita, glavno je na drugi krajšavi stabiliziralo barko.

A tudi na motor je šlo zelo počasi. Le okrog 3 vozle sva imela pri 2000 obratih najinega 75-konjskega turbodizla. Res je, da v pilotu piše, da tu vmes lahko dobro zapiha, ampak da imava pri napovedi 0 do 5 vozlov midva 25, je pa malo prehuda. Le kako bo tukajle čez nekaj dni, ko napovedujejo 30 vozlov? Videti je, da bova prikovana v marini kar kak teden, če že jutri ne greva nazaj. Bova že počakala. Saj baje je otok zanimiv. Bolj divji in nekaj let za časom. Vhod v marino je tudi tu skozi luko. Od port kontrol moraš dobiti dovoljenje, da greš skozi. Kadar tam ven pelje križarka ali obrača trajekt, ni prostora še za nekaj jadrnic.

Za valobranom je tudi mestna plaža. Ograjena je z nizom boj, takoj zraven pa je z bojami označen ozek kanal za nas, ta male, da ne bi rinili preveč po sredini. Prostora je namreč malo, komercialnega prometa pa veliko. Hitri trajekt (35 vozlov) vozi non stop. Marinica je mala, a je videti simpatična. Skrita je povsem na koncu bazena komercialne luke, zatlačena pod visoke skale. Pontoni (razen za najmanjše čolne) imajo prste (fingerje) za privez. Le-ti so kratki – ne dosegajo niti polovice dolžine Herona.

Tudi sicer je prostora bore malo. Očitno je bila marina zgrajena za precej manjša plovila. Prav vesel sem bil, da ob času mojega pristanka ni skoraj nič pihalo, saj bi sicer brez bow-trusterja tule tenko piskal. Prvi vtis San Sebastiana je pozitiven, bomo videli, kaj nam prikaže La Gomera v prihodnjih dneh.

Danes sva preplula 22 milj s povprečno hitrostjo le 4,2 vozla. Motor ima 5730 ur (4 nove).

Gomera: San Sebastian, 188. dan

Najprej dva popravka: Lili me je nadrla, da nismo vozili le 4 vozle z vsemi jadri pri 10 vozlih vetra (ni se mi zdelo, da se tako razume iz včerajšnjega dnevnika). Seveda ne. Pri 10 vozlih je šlo hitreje – najvišja izmerjena hitrost je bila 7,8 vozla.

A veter je nihal in v začetku, ko je bil le 5 ali 6 vozlov, je šlo 4 vozle le po valu navzdol. Na oceanu je treba jadra nastaviti drugače kot na zaprtih morjih. Zaradi večjega vala in swela jadra potrebujejo več moči, da dvignejo barko po valu navzgor, pa tudi, da prebijejo vetrne valove. Zato je potrebno malo več trebuha. Zaradi tega je tudi nemogoče z našo barko voziti 45 stopinj v veter (to bi bilo pribl. 30 navideznega). Kaj takega je možno le na gladki vodi. Tu pa lahko vozim približno 60 stopinj v veter (navidezni veter je takrat kakih 40 stopinj).

Tudi zato je orcanje in cikcakanje na odprtem morju tako težavno. Pred dnevi sem govoril z jadralcem, ki je šel na pot proti Karibom in imel na krovu članico posadke, ki ji je bilo zelo slabo. Po enem dnevu so se obrnili, saj so se bali medicinskih zapletov. Za vrnitev so potrebovali dobre 3 dni. Se pravi trikrat toliko kot z vetrom. Pa so precej motorirali in motor-sailali. Po vrnitvi so bili vsi izmučeni. Nabijanje v val je problematično tako za ljudi kot za opremo.

Drugi popravek se nanaša na komentar k sliki stolpa: 'Kar neki stolp v parku' sploh ni kar neki stolp, ampak je najstarejša vojaška zgradba na Kanarskih otokih. Datira v leto 1477. Verjetno je najpomembnejši zgodovinski vojaški objekt na celih Kanarskih otokih. Očitno je predobro ohranjen in lepo obnovljen in sem mislil, da je nov.

No, zdaj pa na današnji dan:
Zibali se ponoči nismo. To pa ni bil zadostni pogoj za dobro in dolgo spanje. Karnevalski nastop kakih 100 m od marine, ki je bil že v začetku glasen, se je sprevrgel v težak žur do jutranjih ur. Bobnarji so kar tekmovali, kdo bo bolj razbijal po bobnih, Mix pult pa je dokazoval, da je bila investicija v močnejše ojačevalce uspešna.

Proti jutru je končno zavladala tišina. Za nekaj ur. Še pred svitom sta prvi desni in drugi levi sosed začela ogrevati motorje svojih gliserjev za lov na velike ribe. Potem so (ne v tišini) nakrcali opremo in ljudi in se odpeljali. Pristanek trajekta sploh ni bil moteč faktor pri vsem kažinu okoli nas. Vseeno sva ujela dovolj spanja, da sva imela lep in miren dan. Tu je topleje. Ponoči se ne ohladi tako zelo (hribi so nižji), zato je takoj zjutraj že toplo. Popoldan sta se prav prilegla gin tonik z ledom in hladno pivce. Kdo ve, mogoče greva kmalu še na plažo.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Prišel je težko pričakovani trenutek, ko je Republika Hrvaška objavila postopno popuščanje ukrepov, stekel je medkrajevni promet, spet obstaja možnost potovanja v Republiko Hrvaško. Vemo, da vas mnoge zanima, če sedaj že lahko pridete na svoje plovilo.

Dne 11. maja je bila preklicana začasna prepoved odhoda s kraja prebivališča in stalnega bivanja v RH. V praksi to pomeni, da državljani RH ne potrebujejo več e-dovolilnic za potovanje v drugo mesto ali občino. 

Glede na trenutno objavljene informacije smejo tuji državljani vstopati v Hrvaško, če z dokumenti dokažejo, da so lastniki nepremičnin ali plovil v Hrvaški. Glede na to, da ni točno definirano, katere dokumente potrebujete, priporočamo, da imate za plovilo s seboj kopijo veljavne pogodbe o privezu in veljavni račun za privez, v pomoč pa vam je lahko tudi mobilna aplikacija Marina Punat.

Ob prihodu v Hrvaško vas bodo na meji evidentirali v tako imenovani NBMIS (National Border Management Information System) ter vpisali kraj/naslov nepremičnine oziroma lokacijo, kjer se nahaja plovilo, kontaktno telefonsko številko ter čas bivanja oziroma predvideni čas, do kdaj boste ostali v Hrvaški.

V kolikor odhajate na pot, priporočamo, da se v svoji matični državi informirate o navodilih in ukrepih, ki jih je potrebno upoštevati ob vrnitvi iz Hrvaške.

Vsi tisti, ki boste prišli v Hrvaško, morate obvezno upoštevati predpisane epidemiološke ukrepe, ki jih lahko preberete na tej povezavi, zato vas prosimo, da jih upoštevate.

Ukrepi so zelo podobni tistim, ki veljajo tudi v vaši Sloveniji.

V marini ves čas skrbimo za vaše plovilo in smo pripravljeni na vaš prihod, saj smo sprejeli vse predpisane ukrepe preprečevanja in zaščite za COVID-19.

Recepcija marine je odprta od 8. do 16. ure, enako tudi recepcija jahtnega servisa. Navtična trgovina dela od 8. do 18. ure.

Bistro & picerijo »9 bofora« odpiramo v petek, 14. maja, odprta bo vsak dan od 7.30 do 23.00.