Novice

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Otok Uere, Nova Kaledonija

Driiiiiiinnnn ….. prebudi me budilka na telefonu, ura pa je komaj 4 in 30 minut. Vstanem, pospravim posteljo, se umijem, uredim, skuham kavo in jo spijem, le vremenske karte ne morem pogledati še enkrat, ker nimam interneta.

Ura je 5:10 zjutraj, jaz dvigujem sidro, malo naprej ga dviguje tudi Norvežan. Zapuščava otok Raja, Ile des Pins. Norvežan pravi, da se bo sem še vrnil, ker ostaja tukaj do maja, jaz vem, da tukaj ne bom več sidral. Žal, mene čakajo drugi plani in druge poti.

Zaliv je zelo zaščiten, sidrišče je veliko in prijetno, ni globoke vode, saj je globina nekje med 5 in 6 metrov. Voda je čista, na obali je zvečer mir in ni vetra. Rajsko sidrišče. Dvomim, da na Novi Kaledoniji obstaja še eno takšno. Plujeva na motor, zjutraj tukaj ni vetra, a ga že ob pozni sedmi uri začutiva, a še vedno ne dovolj za jadranje. Šele nekaj čez osmo razprem jadra in jadram ob vetru devetih in desetih vozlov in vsake pol ure pogledam na merilnik vetra in veter raste. Sicer imava valove v krmo in to nama še dodatno pospeši plovbo. 

Srečam se s potniško ladjo, ki pluje le 100 metrov stran od mene. Ni velika, a tudi mala ni, verjetno prevaža precej gostov, ki si želijo ogledati tukajšnje otoke. Od 8:30 do 9:30 dvakrat zagrabi riba, potegne vabo na silo, nato pa spusti. Pametne so te novodobne ribe! Naslednjič riba prime in me skoraj potegne z barke, nekaj velikega se je ujelo in res zataknilo. Začnem vleči, palica se upogne, zavora na roli ne deluje in laks se še kar odvija. Zdaj ga je zunaj že vsaj 250 metrov, riba ne odneha. Zavoro pritegnem na silo do konca, zategnem in …. Se poslovim od ribe in vabe. Le riba ima po novem piercing v ustih. Pa je šla ena dražjih vab. Za ta denar bi lahko kupil kar lep kos tune. To je šport, preživetje in tudi relaksacija. Torej ne smem obupati, zato namestim novo vabo, tokrat zadnjo. Zadnjo od boljših. Tistih nekaj drugih še imam dovolj, kakor tudi nekaj ribiškega pribora in trnkov, ki so namenjeni ribičem, domorodcem na oddaljenih otokih. To pa je bil tudi zadnji ugriz ribe v tem dnevu, kajti nova rumenkasta vaba ni privabila niti trave, ki plava na gladini. In kaj bo za večerjo? Tuna, 100-odstotno, če ne sveža, pa iz konzerve.

Ko po dobri polovici poti prideva v kanal, kjer je tok zelo močan, se pojavi tudi močnejši veter. Jadram samo z genovo in sem že hiter, čeprav nimam več najbolj čistega podvodnega dela barke. Pogovarjava se, kam bi še zavila in sidrala, a veter je vedno lepši in boljši. Pa še v pravo smer piha, kar zna biti redkost. Zato kar vlečeva in vlečeva, dokler ne prideva 20 milj do Noumee, ko piha že 20 vozlov, nato 22, 23 …, sunki do 28 vozlov. Bavaria leti kot sneta sekira …, 7,4 vozla na trenutke, v povprečju pa 6,5 do 7 vozlov. Kolega ima večjo barko, boljšo, večja jadra in mi uide za dve in pol milje po AIS. Oba s kolegom sva se strinjala, ko sva se po radiu pogovarjala, da je Noumea vetrno mesto. Tu po moje nikoli ne piha pod 17 vozli. Vsaj čez dan ne, se pa zato ponoči lepo umiri na lepih 12 ali malo več vozlov. 

Zadnjih sedem milj so bili kar veliki valovi in barko je precej zibalo, na koncu sem ob vstopu v zaliv mislil, da mi je odpovedal motor, saj barka ni šla nikamor, ker je bil tok močan vsaj dva vozla, če ne več. Tukaj mi začne delati tudi internet, sicer bolj 2 G, le včasih se prižge 3 G. Kje so časi, ko je letelo po ekranu s hitrostjo LTE 4G.

Po natanko 12 urah in 67,8 preplute milje sem sidral v meni že znanem zalivu ob otoku Uere, ki se nahaja 5 NM južneje do vstopa v Port Moselle. Kolega je bil dobre pol ure pred mano in to prednost je pridobil samo v zadnjem delu 15 milj. Rekel je, da je danes letel 10,1 vozla. Tukaj sta v zalivu dva katamarana, a sta oba blizu obale. Jaz sidram za njima, a sem bolj na sredi zaliva, zato kar precej čutim veter. Še sreča, da nimam večjih valov. Utrujen sem, naredim si testenine s tuno. Okoli 23. ure zvečer se veter res malo umiri, a ne toliko, kot je napoved. Še vedno piha 17 vozlov in pred polnočjo že zelo utrujen odidem v posteljo.

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V času karantene veljajo v večini sveta številne prepovedi tudi za uporabo plovil. Nekatere dejavnosti, kot je ribolov, pa so v ZDA dovoljene.

V četrtek dopoldne so štirje nadobudni ribiči splovili svoje plovilo na drči v bližini kraja St. Petersburg (Tampa, Florida) in se odpravili na ribolov. Že okrog 10.00 ure po lokalnem času se je njihovo 5 m dolgo plovilo prevrnilo iz neznanega razloga. Morski tok jih je nesel proti mostu Sunshine Skyway Bridge. K sreči jih je opazil bližnji ribič in jim priskočil na pomoč. Četverico je vzel na krov svojega plovila in počakal, da je do njih priplulo plovilo Obalne straže. Ti so štiri nesrečne ribiče odpeljali nazaj do drče, kjer so plovilo splovili. Vsi so nesrečo preživeli brez fizičnih poškodb.

Foto: obalna straža USCG Station St. Petersburg

Zaplulo je najhitrejše serijsko izdelano plovilo namenjeno rekreativni uporabi. Outerlimits SC46 lahko po vodni gladini pluje s hitrostni več kot 300 km/h.

Plovilo Outerlimits SC 46 je bilo predstavljeno na Miami Boat Showu, enem izmed zadnjih svetovnih navtičnih salonov pred karanteno. SC 46 je izjemno hiter katamaran, ki je popolnoma drugačen od drugih plovil na trgu in je najbolj podoben hitrim tekmovalnim katamaranom, ki tekmujejo v pokalu Powerboat. Plovilo v dolžino meri 46 čevljev oziroma 14 m v širino pa 11,1 oziroma 3,66 m.

Kljub temu da smo v zadenem času navajeni, da plovila poganjajo po štirje, pet ali šest zunajkrmnih motorjev, so tu vgrajena zgolj dva. To sta dva osemvaljna Mercury Racing s turbino, ki motorju pomaga razviti osupljivih 1550 KM. Plovilo je v celoti izdelano iz karbonskih vlaken. Za izdelavo je uporabljena vakuumska tehnika, ki zagotavlja največjo strukturno trdnost plovil in najmanjšo težo. Kljub svoji dolžini in širini katamaran tehta zgolj 5400 kg. Razmerje teže in moči je izjemno ugodno. Vsak konjiček v motorju poganja zgolj 1,75 kg teže.

Motorja pa sta posebna še v nečem. Običajno so tovarniške garancije za nakup motorjev eno leto ali celo več. Za motorja, ki sta vgrajena v to plovilo, garancija znaša 10 ur. Ja, pravilno ste prebrali ne 1 leto ne en mesec, temveč zgolj 10 ur delovanja motorja.

Plovilo je na Miami Boat Showu testiral Maurizio Bulleri. Za krmilom je bil večkratni zmagovalec hitrostnih dirk s plovili, Steve Curtis. Glede na njegove izkušnje in motorizacijo plovila bi plovilo lahko plulo s hitrostjo 165 vozlov oziroma 305 km/h. V spodnjem videu si lahko ogledate, kako hitro jim je uspelo pluti pred Miamijem.

.

Hrvaška je nabavila šest dronov, s katerimi bodo nadzirali ribolov v teritorialnih vodah.

Investicija v šest dronov je znašala slabih 10 mio EUR. Droni so sposobni preleteti 150 km, v zraku pa so lahko vse do 6 ur.

Novi droni so tehnično izjemno izpopolnjeni. Slika se v realnem času prenaša v nadzorni center v Zagrebu, kjer lahko stanje na morju spremljajo pooblaščeni inšpektorji. Drone upravlja vojska iz nadzornega centra na Biokovu. Navodila, kam morajo droni leteti, prejemajo od inšpektorjev iz Zagreba. Na morju sta ves čas pripravljena dva gumenjaka, ki sta primerno opremljena za izvajanje akcij na terenu.

S pomočjo dronov se bodo lahko inšpektorji ukvarjali le s tistimi, za katere bodo imeli indice, da so izvajali ribolov, ki ni v skladu s predpisi. Na ta način bodo bolj učinkoviti, tisti, ki bodo ribarili po predpisih, pa ne bodo nadlegovani s strani kontrolnih organov.

Hrvaška namerava z evropskim denarjem nabaviti še dva drona, ki bosta namenjena uporabi Obalne straže, in štiri, ki bodo namenjeni carini.

Foto: Aeronautics LTD

Na včerajšnji seji Vlade Republike Hrvaške je predsednik vlade Andrej Plenković predstavil tri faze popuščanja varnostih ukrepov na Hrvaškem. Po njegovih napovedih se obeta predhodna sprostitev opravljanja večine dejavnosti, ki je bila do sedaj napovedana za datum po 18. maju 2020.

Na Hrvaškem so se odločili, da bodo varnostne ukrepe sproščali prej, kot je bilo prvotno predvideno. Popuščanje bo potekalo v skladu z upoštevanjem fizičnega distanciranja. Zagon gospodarskih panog bo potekal v treh fazah.

Prva faza s pričetkom 27. april 2020

Prva faza se bo začela že v ponedeljek. Omogočili bodo delo vseh trgovin, ki se ne nahajajo v trgovskih centrih. Omogočeno bo opravljanje vseh dejavnosti, ki se lahko izvajajo brez bližnjega fizičnega kontakta. Sem sodijo krojači, izdelava ključev in med drugim tudi turistične agencije. Znova bodo vozili mestni in primestni avtobusi, odprle se bodo knjižnice, galerije in knjigarne. Omogočen bo trening športnikom.

Druga faza s pričetkom 4.5.2020

Če se bo prva faza izkazala za uspešno, bo v drugi fazi začelo normalno obratovati zdravstvo. Delati bodo lahko začela podjetja, kjer prihaja do bližnjega fizičnega kontakta. Sem sodijo frizerji, kozmetični saloni, pedikerji in podobno.

Tretja faza s pričetkom 11.5.2020

V tretji fazi bo omogočeno srečevanje do deset ljudi na enem mestu, omogočeno bo obratovanje trgovskih centrov. Seveda bo treba upoštevati epidemiološke ukrepe. Znova bodo vzpostavljene domače letalske linije, gostinci bodo hrano lahko postregli le na terasah in odprtih mestih, obratovati bodo začeli gostinski objekti z namestitvami in znova se bodo odprli nacionalni parki in naravni parki.

Kdaj pričetek turizma

V nadaljevanju seje je predsednik vlade povedal tudi, da bodo v sodelovanju z EU in sosednjimi državami našli dogovor, kdaj bi lahko odprli meje. Seveda bodo upoštevali epidemiološko ogroženost posamezne države. Zavedajo se, da je turizem izjemno pomembna gospodarska dejavnost Hrvaške, ne želijo pa si ogroziti trenutno dobre epidemiološke slike. Rešitve bodo poiskali že v prihodnjih tednih. Odpiranje mej bo moralo biti varno. Predloge bodo v kratkem predstavili v Evropskem svetu.

Če bodo dogovori uspešni, lahko kmalu pričakujemo prve informacije o odpiranju mej in začetku letošnje navtične sezone.

V sredo, 29.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Kdaj bom potreboval cenitev ali izvedensko mnenje za plovilo?

Pričnemo točno ob 20.00

Pretekle delavnice tega tedna: 

Ali se moram pri plovbi ozirati tudi na morske tokove?

Katerim stroškom se ne moremo izogniti med plovbo po Hrvaških vodah?

Kako poskrbeti za plovilo na privezu v primeru prihoda slabega vremena?

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del

Večerne navtične delavnice 4. del

Otoki Silba, Olib in Premuda so trije izjemno priljubljeni otoki severnega dela Zadarskega akvatorija, ki so že desetletja priljubljeni pri navtičnih turistih. Spadajo med tiste otoke, ki po krivici ne veljajo za obvezno destinacijo ob obisku hrvaškega morja. Če bi rekli, da v poletni sezoni niso obiskani, bi se seveda zlagali. A tudi na vrhuncu sezone otoki niso prenatrpani. Vedno je možno najti privez, sidrišče ali gostilno.

Izbira izhodišča

V neposredni bližini te otočne skupine ni čarterskih baz. Najbližja je marina Cres, kjer je plovil relativno malo. Večje baze so v Puli, marina Punat na otoku Krk, ter marine v zadarski regiji. Razdalje otokov do vseh baz so med 30 in 45 nmi, zato bomo opisali vse tri možnosti glede na izhodišče, ki ga boste izbrali za najem plovila.

Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)

1. dan: Izhodiščna marina – Unije, 20–25 nmi plovbe, 4 ure

Če ste plovilo najeli v eni izmed južnoistrskih marin (Pula, Pomer, Veruda), bo treba prvi dan plovbe prečkati Kvarner. Ker boste lahko izpluli šele v popoldanskem času, bodo najbližje možnosti za prenočevaje v prvi noči na drugi strani Kvarnerja, na otokih Susak ali Unije. Pred izplutjem najprej preverite vremensko napoved. Če je v Kvarnerju napovedana burja, ki bo pihala z več kot 20 vozli, je smiselno razmisliti, ali obstaja možnost, da se prečkanje Kvarnerja prestavi za en dan. Kvarner je zelo izpostavljen burji in plovba tedaj ni prijetna. Če nimate izkušene posadke, in vam čas dopušča, se na plovbo odpravite, ko burja pade pod 20 vozlov.

Po uspešnem prečkanju Kvarnerja se lahko zasidrate na otoku Unije ali na otoku Susak. Unije nudijo dve možnosti priveza. V lepem vremenu se lahko zasidrate pred luko Unije, ki je dobro zaščitena tudi, kadar piha jugo. Če bo vreme bolj nestabilno in obstaja možnost nevihte ali burje, potem se lahko zasidrate v sidriščih Maračol ali Podkujni, ki sta dobro zaščitena pred burjo. Za obe sidrišči je podeljena koncesija. Sidranje je treba plačati. Če se odločite za sidranje na lastnem sidru, se lahko varno zasidrate v zalivu Vognišča (vzhodno od zaliva Podkujni), kjer lahko sidrate na lastnem sidru in plačilo sidranja ni potrebno.

Druga možnost za prenočevanje je otok Susak. Na otoku je možen privez na obalo v luki Susak, sidranje v sidrišču Bok s plovkami ali sidranje v zalivu na lastnem sidru v zalivu Porat Susak. V luki Susak je plovilo možno privezati na muring znotraj luke. Globina morja je le 2 m in je primerna za motorna plovila in jadrnice z ugrezom do 2 m. Če ima vaše plovilo ugrez večji od 2 m, se lahko privežete bočno na novozgrajeni pomol. Če bi noč raje preživeli na plovki, je jugozahodno od luke sidrišče Bok. Če je vreme lepo in preko noči niso napovedani vetrovi, lahko varno sidrate na lastnem sidru v zalivu Porat Susak.

2. dan: Unije – Premuda, 15–20 nmi, 3–4 ure plovbe

Če je napovedan maestral, počakajte na izplutje do 11. ure. Dvignite sidro in zaplujte v smeri jugovzhoda. Maestral vas bo ponesel naravnost na otok Premuda. Z otoka Unije je dobrih 20 nmi plovbe, z otoka Susak slabih 15. Če ste prenočevali na otoku Unije, predlagamo postanek na otoku Susak, ki ga lahko izkoristite za kopanje ali obisk edinega otoka na Hrvaškem, ki je sestavljen pretežno iz mivke. Nadaljevanje 2. dan – Prihod na otok Premuda.

Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)

1. dan: Punat otok Krk – Jadriščica otok Cres, 25 nmi, 4 ure plovbe

Če ste plovilo najeli v marini Punat na otoku Krk, vas do otoka Premuda loči 40 nmi plovbe. Pametno jo je opraviti v dveh dneh. Po prevzemu plovila izplujte iz Puntarske drage v smeri juga proti rtu Punta križa na jugozahodni strani otoka Cres. Ta del otoka nudi številne možnosti za sidranje. V zalivu Jadriščica je sidrišče s pontoni. Sidrišče je opremljeno z vodo, elektriko in Wi-Fi-omrežjem. V neposredni bližini je gostilna, do katere vas bodo zapeljali mornarji iz sidrišča s svojim plovilom.

Če raje sidrate na lastnem sidru, lahko izbirate med zalivi v neposredni bližini. Če ni napovedan jugo, lahko sidrate v zalivih Baldarin ali Meli, ki sta zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Če je napovedan jugo, predlagamo sidrišči Pod Sveti Križ ali Ul, ki sta zaščiteni pred jugom.

2. dan: Jadriščica – Premuda, 17 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte v smeri proti jugu. Kurz naravnajte na otok Vele Orjule, kjer se lahko ustavite za kopanje. Ker vas do cilja loči le 10 nmi plovbe, lahko z otoka Vele Orjule zaplujete v smeri jugozahoda, mimo otoka Kozjac in zaplujete v kanal med otokoma Ilovik in Sveti Petar. Ko preplujete kanal, nadaljujte plovbo v smeri juga. Do cilja vas loči le še 6 nmi plovbe. Nadaljevanje – 2. dan – Prihod na otok Premuda.

Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd

1. dan: Izhodiščna marina – Murter, 20–30 nmi, 5 ur plovbe

Od vseh izhodiščnih marin je najbolj oddaljena marina Kornati v Biogradu. Do otoka Premuda je 45 nmi. Marina Dalmacija Sukošan je oddaljena 37 nmi, zadarska marina Tankerkomerc pa je še 5 nmi bliže. Po izplutju iz marine, plujte v smeri severozahoda skozi Pašmanski kanal in nato skozi Zadarski kanal. Plujte vse do severa otoka Sestrunj. Spremenite smer plovbe proti zahodu. Zaplujte med otokoma Tun Mali in Tun Veli, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu in vplujte v Brguljski zaliv na otoku Molat. S plovilom lahko pristanete v luki Molat, sidrate v sidrišču Brgulje ali pa na lastnem sidru v zalivih Podgarbe, Luka Molat.

2. dan: Molat – Premuda, 16 nmi, 2,5–3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro, izplujte iz Brguljskega zaliva v smeri jugozahoda, proti rtu Bonaster. Spremenite smer plovbe proti severozahodu in plujte mimo otokov Molat, Ist in Škarda. Nadaljevanje: 2. dan – Prihod na otok Premuda

2. dan – Prihod na otok Premuda

Ko se boste približevali otoku Premuda, boste na zahodni strani opazili grebene Masarine, ki se dvigajo le dva do tri metre nad morsko gladino. Luko Krijal in sidrišče Masarine ščitijo pred zahodnimi vetrovi. Vplujemo med grebeni in otokom. S plovilom se lahko privežemo na eno izmed plovk. Sidrišče je zaščiteno pred zahodnimi in vzhodnimi vetrovi. V primeru napovedi močnejšega juga, sidranja ne priporočamo. V luki lahko pristanemo bočno, a le za krajši čas, ker v luki pristajata trajekt in katamaran, zato privez v času pristajanja ni možen. V večernem času priporočamo izlet na vrh otoka, kjer je majhno naselje, ali pa celo na drugo stran otoka, kjer je stara luka. Obvezno pa zaplavajte na obalo grebenov Masarine. V srednjem delu grebena je lepa peščena plaža.

V luki so tri gostilne. V vrhuncu sezone priporočamo rezervacijo. Manjše nakupe lahko opravite tudi v trgovini v luki.

Če ne želite sidrati na plovki, temveč na lastnem sidru, lahko sidrate 150 m severno ali južno od sidrišča. Če pa ste ljubitelji osamljenih zalivov, potem zaplujte 1 nmi proti jugovzhodu in se zasidrajte v zalivu Premuda. Zaliv ima tri krake in nudi zaščito pred praktično vsemi vetrovi. V primeru juga sidramo v južnem kraku, v primeru napovedi burje ali tramontane pa v severnem.

3. dan: Premuda – Škarda – Silba, 9 nmi, 1,5 ure plovbe

Izplujte v dopoldanskem času. Ker bo današnja plovba kratka, je časa dovolj. Plujte v smeri jugovzhoda ob otoku Premuda. Ko dosežete južni rt Lopata, zaplujte skozi Premudska vrata med otokoma Premuda in Škarda. Plovbo nadaljujte v isti smeri. Zaplujte do zaliva Trate na severu otoka in se zasidrajte. Omamno turkizna morska voda vas bo očarala. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. Izkoristite dan za kopanje in sončenje.

V popoldanskem času dvignite sidro in zaplujte v smeri severovzhoda. Plujte proti Grebenom, trem majhnim otočkom. Med njimi so globine dovolj velike, da je plovba varna. Po le 4 nmi plovbe boste prispeli do otoka Silba. Zaliv Sveti Ante je izjemno priljubljen med navtiki. V njem so nameščene plovke. Če bi raje sidrali na lastnem sidru, se lahko zasidrate v zalivu Južni Porat, za katerega v zadnjih letih ni podeljena koncesija. V obeh zalivih koncesionar dvakrat dnevno dostavlja hrano in pijačo iz trgovine. V večernem času lahko na plovilo naročite večerjo iz gostilne na otoku. Iz obeh zalivov vodi proti mestu pešpot. Razdalja je približno 1,5 km in jo boste prehodili v slabe pol ure. Pot je dobro utrjena in enostavno prehodna.

4. dan: Silba–Olib, 10 nmi, 2 uri plovbe

Izplujte z otoka Silba. Plujte proti jugovzhodu. Ob južnem rtu otoka Silba, kjer je nameščena kardinalna oznaka JUG, spremenite smer plovbe proti vzhodu, proti otoku Olib. Če želite preko noči plovilo privezati v luki, potem najprej zaplujte proti južnemu rtu otoka Zubinin. Ko se mu boste približali, se bo pred vami odprl zaliv Južna Slatina. Zaliv je eden izmed zalivov otoka, kjer lahko uživate v turkizni vodi, morsko dno je peščeno, kjer sidro drži dobro. Zaliv je idealen za dnevno kopanje in užitke v vodnih športih. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte v Olibski kanal. Če bi radi noč preživeli na plovki, se lahko zasidrate v zalivu Sv. Nikola, iz katerega vodi pešpot do mesta Olib, če pa bi se radi privezali v luki nadaljujte plovbo skozi kanal. Ob rtu Tale je postavljena kardinalna oznaka ZAHOD. Mimo oznake plujte po zahodni strani, nato pa smer plovbe spremenite proti vzhodu, proti luki Olib. V luki se lahko privežete na enega izmed muringov ali pa bočno na notranjo stran trajektnega pomola. V luki so na voljo voda, elektrika, odvoz smeti, bar in več gostiln. Če ste pripluli prepozno, se lahko pred luko zasidrate na lastnem sidru. Izkrcajte se na obalo in se sprehodite po mestu Olib. Če nameravate večerjati v restavraciji, je pametno rezervirati mizo, ker na otoku ni veliko kapacitet.

5. dan: Olib – Morovnik – Silba, 18 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte proti jugu otoka. Obplujte južni rt Ploče, nato pa zaplujte proti severu, proti zalivu Slatinica. Slatinica je eden izmed tistih zalivov, ki jih moramo obiskati, če priplujemo na otok Olib. Ima izjemno lepo peščeno plažo, svetlo mivko in v severnem delu veliko plitvino, ki bo najbolj navdušila najmlajše člane posadke. Zaliv je v poletnih mesecih zelo obiskan. Ker do njega vodi pešpot iz mesta, ga obiščejo tudi turisti, ki prebivajo na otoku. Če bi raje uživali v manj obljudenem zalivu, je v neposredni bližini, le 1 nmi proti severovzhodu zaliv Slatina. Zaliv ima enako lepo peščeno plažo, na morskem dnu je mivka in sidro drži dobro. V zgodnjih popoldanskih urah izplujte iz zaliva.

Plovbo nadaljujte proti severu otoka, proti rtu Garmina. Ko ga dosežete, spremenite plovbo proti zahodu, proti otoku Morovnik. Majhen otok, katerega najvišja točka ne sega več kot 2 m nad morsko gladino, ni obljuden. Na njem je zgolj svetilnik, ki mu družbo delajo galebi. A na njegovi jugozahodni strani je izjemno lepa laguna, v kateri se morate zasidrati in izkoristiti za popoldansko kopanje. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte proti jugu, proti luki Silba. Če boste dovolj zgodnji, boste lahko našli privez v luki Silba, sidrišču Drage pred luko, na lastnem sidru pa lahko sidrate le v severnem delu zaliva na oddaljenosti 150 m od koncesijskega sidrišča. Obiščite otok in si poglejte njegove zanimivosti. Na otoku je več gostiln. Iz luke so dosegljive vse. Od najbližje, ki je v luki, do najbolj oddaljene, ki je v luki Žalič, na drugi strani otoka, je vsega 1 km.

Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)

6. dan: Silba – Lošinj (Unije), 15 (20) nmi, 2–3 ure plovbe

Čaka nas dvodnevna plovba. Če ste na poti iz marine prenočevali prvo noč na otoku Susak, se ob vračanju lahko odločite za Unije ali Lošinj. Na otoku Lošinj lahko sidrate na lastnem sidru v zalivih: Plijeski, Sunfami ali Artatore, na plovki v zalivih Balvanida, Krivica, Englez ali Zabodarski, ali pa zaplujete v luko Mali Lošinj ali marino Mali Lošinj. V poletnih mesecih je v slednjih dveh težko dobiti privez. Pripluti morate v zgodnjih popoldanskih urah.

7. dan: Lošinj (Unije) – Pula, 30 nmi, 6 ur plovbe

Zadnji dan plovbe izplujte z vašega priveza in se vrnite proti svoji izhodiščni marini. Ne pozabite na postanek na bencinski črpalki pred marino, da boste lahko naslednji dan v jutranjih urah predali plovilo.

Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)

6. dan: Silba–Veli Lošinj–Cres, 18 nmi, 3 ure plovbe

Izplujte v dopoldanskem času. Vzdolž vzhodne obale otoka Silba plujte proti severu otoka, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu. Plujte med otokoma Lošinj in Vele Orjule. Če vam čas dovoljuje, lahko opravite postanek za osvežitev na otoku Male Orjule ali Vele Orjule. Nato nadaljujte plovbo vzdolž otoka Lošinj do luke Veli Lošinj. Kljub temu da se imenuje Veli Lošinj, ima zelo majhno luko. V njej lahko pristanemo bočno na utrjeni obali pod cerkvijo. Preko dneva je tudi v sezoni možno najti prost privez. Izkoristite čas za sprehod po mestu. V popoldanskem času izplujte proti južni strani otoka Cres. Sidrate lahko v zalivih na južni strani. Možnosti so enake, kot so bile pri plovbi proti jugu.

7. dan: Cres – Rab – Punat (Krk), 27 nmi, 4–5 ur plovbe

V dopoldanskem času zapustite sidrišče. Zaplujte mimo otoka Trstenik proti zahodnemu delu otoka Rab. Po slabih 2 urah plovbe boste pripluli do zalivov Sv. Mara, Planka ali Krištofor, kjer se lahko ustavite za dnevno kopanje. Ker vas do cilja loči le še 17 nmi plovbe, lahko iz sidrišča izplujete šele v popoldanskem času. Plujte proti luki Krk, kjer je bencinska črpalka. Do marine Punat vas ločita le še 2 nmi plovbe. Ko plujete proti Krku, bodite pozorni na otok Kormat, ki se dviguje le dober meter nad vodno gladino.

Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd

6. dan: Silba – Dugi otok, 18 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času izplujte s priveza proti jugu. Ko priplujete do južnega rta Arat, spremenite smer plovbe in plujte mimo otočka Križica. Nato zaplujte skozi Škardska vrata med otokoma Škarda in Ist. Zaplujte na odprto morje in grebene in otoke na zahodni strani otokov Ist in Molat pustite na svoji levi. Izkoristite maestral, ki vas bo ponesel proti otoku Vele Lagane, kjer je na globini 5–6 m potopljena ladja WK Michele. V neposredni bližini se lahko zasidrate, vzamete potapljaško masko in se podate na raziskovanje potopljene razbitine. Če se je v vas prebudil raziskovalni duh, nadaljujte plovbo proti jugovzhodu in zaplujte v zaliv Lučica na severu Dugega otoka, kjer sta potopljeni še dve ladji. Tu se lahko privežete na eno izmed plovk. Za zaliv je izdana koncesija in je prenočevanje treba plačati. Ponovno namestite masko, zagrabite podvodni fotoaparat in zaplavajte do severa zaliva. Na globini 2–3 m sta razbitini dveh ladij WK Lučica. Po ogledu razbitine lahko ostanete zasidrani v zalivu ali pa zaplujete v izjemno lep zaliv Pantera, ki je 2 nmi severno. V njem sta dve koncesijski sidrišči Pantera in Slatine – Pantera ter marina Veli Rat. Če bi raje prenočevali na lastnem sidru, pa lahko sidrate v zalivu Lovka ali pa v zalivu Čuna. Izkoristite preostanek dneva za kopanje in neverjeten sončni zahod.

7. dan: Dugi otok – izhodiščna marina, 20 nmi–30 nmi, 4–6 ure plovbe

Zadnji dan bo treba prepluti nekaj milj. Če ste plovilo prevzeli v marini Zadar, boste morali prepluti 20 nmi, če pa ste ga najeli v marini Kornati v Biogradu, bo treba prepluti 30 nmi. Če je napovedan maestral, vas bo ta ponesel proti cilju. V dopoldanskem času izplujte z Dugega otoka in zaplujte skozi prehod Velo Žaplo med otokoma Mal in Veli Tun. Nadaljujte v smeri proti severovzhodu in zaplujte v Zadarski kanal. Spremenite smer plovbe proti jugovzhodu in izkoristite maestral, da vas ponese do izhodiščne marine.

Razdalje in ure plovbe po dnevih

Videoposnetki zalivov in luk na otokih Silba, Olib in Premuda

Opozorilo!

Če ste plovilo najeli v marini v Puli, boste morali prepluti Kvarner. Pred plovbo preverite vremensko napoved. Če je napovedana močna burja v Kvarnerju, bo plovba izjemno zahtevna, če ne celo nevarna. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje Kvarnerja, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.

Če ste plovilo najeli v marini Punat, boste morali prepluti severni Kvarnerič, med otokoma Krk in Rab. Ta predel je poznan po pogosti močni burji, ki se pospeši skozi Senjska vrata (ožina med otokoma Krk in Prvič) in ustvarja visoke valove. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje severnega Kvarneriča, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Tenerife: Marina Santa Cruz, 176. dan

Marinero v marini je bil zelo prijeten, skrben in se je očitno spoznal na štrike in vreme. Tega ne pričakujem vedno. Včasih so tako nerodni, da misliš, da prvič pomagajo vezati barko. Še vozla nekateri ne znajo narediti. Ta pa je svetoval, kje naj ojačimo špring in kakšen veter lahko pričakujemo v kratkem. Celo povprašal naju je, kakšne razmere sva imela zunaj, da primerja to, kar prebere v vremenski napovedi s tem, kaj mu povedo jadralci, ki prijadrajo od zunaj. Ker je bila recepcija takrat že zaprta, je uredil najnujnejše formalnosti (zapisal nekaj podatkov o barki in nama dal začasno kartico, ki odklepa ponton in WC-je).

Spala sva dobro. Že zjutraj pa je začelo pihati, in sicer kar konkretno z jugozahoda. Med pitjem kavice sva prižgala instrument in večino časa videvala med 20 in 25 vozlov vetra, sunki pa so bili čez 30. Dobro, da sva že v marini in ne kje zunaj. V marini se naredi nekaj mrtvega morja, saj je narejena na koncu bazena komercialne luke, in bazen se zaključuje z navpičnim zidom. Tako se val, ki se naredi v bazenu, odbija od stene. Za našo barko na pontonu ena (bolj daleč stran od zidu) to ne predstavlja neprijetnega zibanja. Nekatere manjše barke (bližje zida) je pa bolj zategovalo.

Cel dan je bila v zraku zelo čudna svetloba in izredno slaba vidljivost. Videlo se je po moji oceni manj kot miljo daleč. Že ladje v luki, ki so bile manj kot pol milje daleč, so bile le še silhuete. Svetloba je bila občasno bledo siva, občasno pa oranžna.

V zraku je bilo čutiti prah ali pesek, ki je silil v oči. Upam, da to ni stalnica Santa Cruza. Prvi vtisi o mestu, kamor sva po urejanju formalnosti v marini šla na sprehod in po kruh, so pozitivni. Mesto deluje urejeno in pomembno. Arhitektura tega, kar sva videla, presega Las Palmas na celi črti. Čez dan narediva nekaj mini projektov na barki. Med drugim zamenjava še zadnji polomljen kolešček v bumu.

Lotil sem se tudi razdiranja Dremla (v resnici ni Dremel, ampak Mannesman, nemška firma – ni pa kak poceni Kitajec). Zadevica je lepo narejena, sestavljena z vijaki, ni kar za silo skupaj stisnjena plastika, ki drži, dokler ne razpade. To se da odpreti, servisirati in spet normalno sestaviti. In to večkrat. Očistil sem notranjost. Dosti je bilo prahu. Očistil sem kolektor, predvsem zareze med kolektorskimi lamelami. Če se tam vmes naberejo opilki, ki so prevodni, zadeva ne more delati.

Tiskanina za regulacijo obratov je enostavna in je videti v redu. Dva spoja sta mi bila sumljive kakovosti in sem ju znova zalotal, Drsni upor je lepo zvezno spreminjal upornost, torej ni bil zapacan, vsi elementi pa so bili na zunaj videti brezhibni. Kondenzatorja na žalost nisem mogel izmeriti, saj moj univerzalni instrument nima merjenja kapacitivnosti. Stari analogni je to imel, a je žal preminul že pred leti.

Ko sem vse sestavil, je delalo malo bolje kot prej, a orodje nima tiste prave moči. Malo sem se še igral s krtačkami in zdaj dela 'skoraj' v redu. Bolje ne znam popraviti. Če bo še nagajal, bo treba kaj ukreniti.

Za jutri sva (upam) rezervirala avto. Upam zato, ker sem uporabil en trik, za katerega ne vem, ali bo deloval. V okolici marine sta dva Rent-a-car ja, in nekaj po mestu v bližini. A vse je dosti dražje kot na letališču. Na letališču se da rezervirati preko neta in nudijo celo brezplačno dostavo v hotel. Izberem to opcijo. Rezervacija uspe, le nikjer me ni aplikacija vprašala za naslov hotela. Pa jih pokličem:
'Ja, ni problema, vi samo povejte, v katerem hotelu ste, bova uredila.'
'Marina Santa Cruz,' pravim.
'Hmm, ne najdem tega hotela.'
'Ni hotel, je marina.'
'Aha, potem pa ne bo šlo, ker rabimo hotel z recepcijo, ki dela 24/7 itd. itd.'
'V redu, a lahko potem dam naslov najbližjega hotela takoj čez cesto in tam prevzamem avto?'
'Žal ne. Imamo pa mi takoj ob marini svojo poslovalnico.'
'Ja, vem. Ali lahko prevzamem avto tam?'
'Ja, seveda.'
'In kaj moram narediti?'
'Nič, le prikažete se tam jutri ob 10. uri, z veljavno vozniško in potnim listom. Avto vas bo čakal.'

Načeloma bi to moralo delovati. Skeptičen sem pa zato, ker hoče njihova poslovalnica zraven marine za najmanjši avto takojšnje plačilo 180 evrov za en teden. Preko neta (v isti aplikaciji) pa je cena 170 evrov, če izberem to lokacijo. Ker pa sem izbral lokacijo 'letališče' z opcijo 'brezplačna dostava do hotela', imam ponudbo za 122,12 evra. Me prav zanima, ali bo pilo vodo in ali bova prihranila teh 50 evrov.

Poročam, kako se bo izšlo. Avto sva vzela kar za cel teden, saj je cena za 4 dni skoraj taka, kot za cel teden. Tenerife je velik otok – več kot 80 km je od tu do južnega konca – in veliko je za videti. Pa še vreme je tako, da en teden praktično nima smisla riniti nikamor. Še pred dvema dnevoma sva imela napoved 30 cm valov od vetra in 50 cm swela in 10 vozlov vetra. Zato sva lahko sidrala precej na odprtem.

Za ta teden pa napovedujejo do 30 vozlov vetra in valove celo čez 4 m. Le kdo bi rinil ven v takšnem. Danes sem v recepciji govoril z eno gospo, ki je prišla podaljšat – tudi ona je rekla, da v takem vremenu že ne gredo ven. Če bova šla jutri naokrog z avtom, bodo mogoče celo kakšne slikice.

Tenerife: Marina Santa Cruz, 177. dan

Ko se zjutraj sprehodiva do rent-a-car-a, presenečeno obstaneva: pri našem ponudniku in pri konkurenci je pred poslovalnico dolga vrsta. Potem nama postane jasno: v pristanišču je ogromna Aida2. Eni jim rečejo sardina ship. Na splošno jih jadralci sovražimo, saj tam, kjer se pojavijo, cene v trenutku poletijo v nebo in povsod nastane gneča.
Saj drugače ne more biti. Če v kak mali idiličen kraj naenkrat spustiš 1.000 ali 2.000 turistov, ki imajo malo časa, a dosti denarja, se ravnovesje ponudbe in povpraševanja povsem podre.

Še včeraj je v poslovalnici sameval dežurni uslužbenec in zehal. Danes pa delajo vsi trije šalterji s polno paro, ena mična gospodična skrbi za red in disciplino, še ene trije uslužbenci pa so pri avtomobilih in kažejo ljudem, kje je njihov avto in kako se namesti otroški sedež ...

Sonce žge v tilnik, obračam se kot pujs na ražnju. Ravno zdajle mora sijati na polno, včeraj pa cel dan megla. Kako sem razvajen. Na barki imam vedno na voljo senco, vrste in gnečo sem pa že od nekdaj sovražil. Na srečo so tule učinkoviti in sva v 20 minutah na vrsti. Rezervacija je uspela! Avto je tu.

S trikom rezervacije na drugi lokaciji in brezplačne dostave sva prihranila 50 evrov. Celo parkirava lahko na njihovem parkingu. S tem prihraniva še za plačljiv parking v marini ali javnem parkirišču zraven. Super. Gremo na pot.

Danes greva raziskat severni del otoka. Ko se otreseva mestnega vrveža Santa Cruza se lep dan lahko začne. Najprej si ogledava veliko umetno plažo. Pričakujem, da bom razočaran, pa nisem. Iz Sahare so pripeljali ogromne količine peska, naredili kilometer in več dolgo plažo in pred njo laguno z dolgim skalnatim valobranom, da mivka ostane tam, ter da kopalcev ne odnesejo oceanski valovi in surf.

Prijetno sem presenečen: urejen in označen izvoz s ceste in veliko parkirišče (pretežno v senci palm) ob celi dolžini plaže, lesene steze do vode za lažji dostop gibalno oviranim, tuši na primerni razdalji, nekaj lokalčkov za pijačo in sladoled, omarice za varno shranjevanje dragocenosti z navodili v šestih jezikih ...

In cena: P, plaža, tuši: zastonj. Senca pod palmami na plaži zastonj. Koškov za smeti je dovolj – tudi za ločene odpadke. Plačaš le zapitek v lokalih in varovano omarico, če jo potrebuješ. Verjetno ležalnike in senčnike (ki pa zasedajo majhen delček plaže). Vse je čisto in urejeno. Tako se dela turizem, da so gostje zadovoljni. Ne pa tako, kot pri naših južnih sosedih, ko te ves čas poskušajo lupiti in jih zanima le tvoj denar. Najraje bi videli, da sploh ne prideš, da le nakažeš evre.

Tudi sicer je ogromno turistične infrastrukture na Kanarskih otokih brezplačne. Imajo urejene plaže, dostikrat z brezplačnimi tuši. Ob cestah so postavljeni razgledni platoji, na primernih mestih prostori za piknike (z zidanimi roštilji, lesenimi klopmi in mizami ter urejenim odvozom odpadkov). Po mestih je ogromno urejenih sprehajalnih površin in parkov, marsikatera znamenitost je brez vstopnine – tudi nekateri muzeji.

Jasno, da so glavne atrakcije plačljive, a skupnost veliko vlaga v to, da se turisti dobro počutijo v njihovem kraju. Denar dobijo preko gostincev, hotelov, rent-a-car podjetij, marin, goriva, trgovin ...

Resda gre v glavnem za masovni turizem, a večinoma se tu počutim dobrodošel in ne nategnjen. Napotiva se v hribe. Ceste so vijugaste in slikovite. Razgledi so osupljivi. Čez prelaz prideva skozi krajši tunel na severno stran. Tu bi bili razgledi še boljši, če bi se kaj videlo. Bili smo namreč v oblaku in marsikje se je oblak kot voda prelival preko grebenov.

Pokrajina je poraščena. Precej je gozda, ponekod drevesa povsem preraščajo cesto in je tako mračno, da sva prižgala luči na avtu. Drugo so vinogradi, polja, pašniki in grmovje. Dežja tu ni veliko, a je dosti zračne vlage, saj se morski zrak dviga in spreminja v oblake. Temperatura je 10 °C nižja kot na drugi strani hriba. Ob morju sva se ustavila za eno pijačo, a sva se odločila, da še nekaj pojeva. Spet sva imela več sreče kot pameti, saj sva zadela pravo gostilno (no, stric google nama je malo namignil). Tako dobro že dolgo nisva jedla.

Še nekaj razglednih cest prevoziva in se sprehodiva po stezah po gozdu, ko hkrati ugotoviva, da imava vtisov za en dan dovolj. Na barko prideva kar dobro utrujena.
Skrajšan opis: Zelo lep dan je bil.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron