Novice

Jadralni klub Kermar organizira šolo jadranja za otroke v neposredni bližini Ljubljane, na Zbiljskem jezeru.

Šola jadranja je primerna za otroke med 6. in 14. letom starosti. Potekala bo na jadrnicah tipa optimist med 24. in 26.6.2020 in 6.-11.7.2020.

ŠOLA JADRANJA NA ZBILJSKEM JEZERU

za otroke stare med 6 in 14 let.
Zbor pri igrišču za odbojko na mivki.

Za jadranje morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji:

• veter,
• voda in
• jadrnica.

Treba se je primerno obleči: 

• majica z dolgimi rokavi
• topla jopica
• nepremočljiva vetrovka  
• dolge hlače
• kapa s šiltom
• obutev, ki se lahko zmoči
• rezervno obleko in obutev

Učili se bomo na jadrnicah optimist.         

Spoznali bomo:

• Zakaj se jadrnica pelje naprej?
• Kako nastavljati jadra?
• Kako sedimo na jadrnici. ?
• Dele jadrnice
• Vozle  (za sestaviti jadro potrebujemo 9 enakih vozlov) 
• Zakaj piha veter?                                   

V soboto ob 14. uri bomo postavili boje in naredili pravo regato. Vsi mladi jadralci bodo prejeli priznanje in povabilo za nadaljnje sodelovanje. Med tečajem se bomo zabavali in se imeli lepo.                                

Rešilne jopiče imamo. Pijačo in jedačo naj imajo otroci s seboj.

Cena šest dnevnega tečaja je odvisna od števila prijav:

1. Do 5 otrok 150,00€ 
2. 6-10 otrok 120,00€  

Plačilo po prijavi. Število mest je omejeno na 10 otrok.

Obrazec za PRIJAVE na tej povezavi

Dodatne informacije:

• Boštjan Rupnik  031 299 849
• E-mail    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ko nam je kateri od športov res pri srcu in želimo zanj izkoristiti čim več prostega časa, se nam prej ali slej tudi zgodi, da smo pri tem omejeni na temperaturne razmere.

Včasih nismo imeli na razpolago toliko različnih oblik neoprena, kot jih poznamo danes, zato na našo izbiro vpliva precej različnih dejavnikov, ki jih moramo pri nakupu upoštevati.

Kaj je dobro vedeti … ?

V tem besedilu se največkrat uporablja beseda neopren v različnih uporabah kot so:

• Neopren je poseben material, iz katerega je narejeno neoprensko oblačilo, ki nas ščiti pred zunanjimi temperaturami.
• Neoprenska oblačila se delijo med več razdelkov; hlače, majica, pajkice, obleka, čevlji ..
• Neoprenska obleka; kratka (shorty) ali dolga.

Zakaj je neopren obleka koristna?

• Ker nas greje! neopren je poseben material, ki je zgrajen iz tisočih malih zračnih celic , ki ustvarjajo nekakšno izolacijsko pregrado, ki preprečuje prehodnost toplote in mraza in s tem omogoča, da se znotraj materiala toplota zadržuje.
• Ker nas greje tudi potemo, ko se zmočimo
• Ker nas ščiti pred padci, udarci ob kamne, skale, deske
• Ker nas ščiti pred UV žarki

Ne potrebujemo ga le pozimi, ampak tudi poleti npr. ko veter piha zelo močno ali npr. ko je temperatura zraka sicer topla, a je temperatura vode (morja, jezera, reke) hladna.

Glavne lastnosti pri neopren obleki!

• Neoprenska obleka mora biti oprijeta in udobna. Neopren se mora popolnoma prilagoditi naši postavi, kar pomeni, da se prijetno oprijema na naše telo na vseh delih. Če temu ni tako, voda na netesnih delih nenehno vstopa v neopren, splakuje kožo in neopren nas ne more več greti. Neoprijet neopren ne daje občutka udobnosti, ki je zelo pomemben.
• Neoprenska obleka mora biti topla. Obleka mora biti čimbolj termoizolacijska. Toplota resnično da neoprenu drugo dimenzijo. Neopreni iz boljšega materiala, nam ponujajo možnost, da lahko v vodi zdržimo dlje časa.

Kakšna debelina neoprena je primerna za katere razmere?

Debelina neoprena določa toploto in elastičnost neoprena. Debelejši neopren nas seveda bolj greje, je pa ravno zaradi debeline manj elastičen.

Največji izziv je izbrati neopren s pravim razmerjem med elastičnostjo in toploto, tako da nas bo neopren dovolj grel, ampak hkrati zagotavljal maksimalno fleksibilnost pri izvajanju izbrane vodne aktivnosti.

Kakšno neoprensko oblačilo izbrati v kakšnih okoliščinah?

Ker se večina vodnih športov dogaja na morju ali jezerih, so priporočene debeline neoprena tako določijo glede na temperaturo vode, in sicer:

• 4-11 stopinj celzija: 5/4mm
• 8-17 stopinj celzija: 4/3mm
• 12-20 stopinj celzija: 3/2mm
• 18 – 25 stopinj celzija: kratek neopren

Neoprenskega oblačila ne kupujemo vsak dan in tudi ne uporabljamo vsak dan. Marsikdo se prav zato odloči za cenejšo opcijo, ampak na koncu ni vredno in tega se boste verjetno zavedali že ob prvem stiku z vodo, ko je prepozno.

Naš nasvet je, da obiščete specializirano trgovino, preizkusite čim več različnih modelov in se pozanimajte o tehnologiji.

Lahko pa si predhodno že ogledate modele preko spleta in / ali že opravite nakup svojega neoprena za hladnejše dni.

Ogled neoprenov na zalogi na tej povezavi.

Informacije preko telefona: 0386(0)2 620 26 01 - Sebastjan

Begunjska ladjedelnica ima novega uradnega zastopnika za prodajo plovil v Sloveniji. Z letošnjim letom je to postalo podjetje Alfa Charter d.o.o.

V kolikor se zanimate za nakup nove jadrnice Elan, se lahko od letos naprej obrnete na novega zastopnika Alfa Charter d.o.o., Cesta solinarjev 6, Portorož (marina Portorož). Za vsa vprašanja so na voljo na telefonski številki 031 844 253 ali elektronski pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Veseli bodo tudi vašega obiska v marini Portorož, kjer se nahaja tudi njihova baza čarter plovil.  

Ta konec tedna je Klub jadralcev na deski BUM Koper ob podpori Mestne občine Koper v Centru vodnih športov v Žusterni organiziral državno prvenstvo v jadranju na deski za razrede Formula Windsurfing, D2 in Foil – slednji je od letos uvrščen tudi v uradni program na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.

Tekmovanja se je udeležilo 45 jadralcev na deski iz desetih jadralnih klubov, med njimi pa so bili najuspešnejši tekmovalci domačega kluba KJD BUM Koper, saj so kar trije njihovi predstavniki osvojili naslove državnih prvakov: Simon Sedmak je bil najhitrejši v razredu Formula Windsurfing, Jan Kosmina v razredu Foil med moškimi in Lina Eržen v kategoriji Foil med ženskami. Naslov državnega prvaka v razredu D2 je osvojil Janko Pristušek iz Športnega društva ZOO Station Velenje. Regatni odbor se je odlično izkazal in dobro izkoristil vetrovne pogoje, tako da so jadralci uspešno odpeljali kar 21 plovov.

V soboto je pred obalo Izole potekala regata za velike jadrnice Idrija CUP. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje po obdobju zatišja zaradi koronavirusa. Organiziral ga je Navtični klub Merkur Idrija, ki letos praznuje 20 let delovanja. Na regati, ki šteje za Pokal slovenske obale OPEN in Pokal Slovenije ORC, je sodelovalo 33 jadrnic in več kot 150 jadralcev, med njimi je bilo kar osem posadk domačega kluba.

Organizatorji so v sončnem vremenu in ob pihanju blagega jugozahodnika izvedli tri tehnične plove po sistemu palice (W/L).

V razredu ORC A so se najbolje uvrstili člani ekipe One more time s krmarjem Željkom Perovićem. V razredu ORC B so se zmage veselili člani ekipe Aria s krmarjem Markom Potiskom, v razredu ORC C pa je zmagala ekipa Nika s krmarjem Damijanom Miljavcem za krmilom.

Najhitreje je s poljem opravila ekipa Cleansport one s krmarjem Juretom Orlom, ki je slavila zmago tudi v razredu OPEN A. V razredu OPEN B je zmagala ekipa Agapea one s krmarjem Hinkom Goliasom, v razredu OPEN C pa ekipa Piccolo diavolo rosso s krmarjem Goranom Brovčem.

Regate se je udeležilo tudi večje število monotipnih plovil, kjer je v razredu Fareast 28 slavila ekipa Lepa s krmarjem Miho Kavčičem; v razredu E210 je zmagala ekipa Ravbarca 3 s krmarjem Matejem Naratom, v razredu Seascape 18 pa ekipa Pikica II s krmarjem Titom Plevnikom.

Pokale, ki so jih izdelali kar člani kluba, je najboljšim ekipam podelil idrijski župan Tomaž Vencelj, za kulinarično piko na i pa so organizatorji postregli še z idrijskimi žlikrofi.

Vir: JZS.si; Tekst in foto: Vojko Petrič, Idrija Cup

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Nedelja je in časa je več kot dovolj. Slovenija ima z vsakim dnem več pravil in več prepovedi. Če jih bomo upoštevali bomo ostali zdravi, vsaj tako pravi vlada. Nisem iz medicinske stroke, zato se tudi ne bom vtikal v virus, a je poguben ali ne? Tudi borzni posrednik in doktor ekonomije nisem, zato ne vem, ali je virus umeščen med ljudi zaradi zloma Kitajske, ali svetovne borze. Morda je vse skupaj zato, da so lahko kitajski mogotci zaradi padca delnic že pokupili nazaj svoje kitajske delnice in postajajo nazaj 100% lastniki svojih podjetij. Kdo ve? Marsikaj berem na tem internetu in poleg informacij je ogromno dezinformacij.

Vem le to, da je moja prva letalska karta za povratek, ker bi moral leteti iz Dunaja v Urumqi in  Guangzhou (oba Kitajska) do Sydneya, stornirana. Ker je višja sila, vračila denarja ni in ga verjetno nikoli ne bo. Zato pohitim in kupim novo karto, z drugimi vmesnimi postanki, kjer še ni krize. A zdaj že Slovenija zapira letališča, država ima corona virus, druge države pa vse bolj in bolj zapirajo meje in potnikom iz držav, kjer je več virusa, prepovedujejo vstop ali zahtevajo 14-dnevno karanteno na stroške obiskovalca. Slovenija je v Avstraliji in v Novi Kaledoniji na črni listi, torej je država z velikim rizikom. Moj povratek je še v zraku, verjetno tudi letalska karta, ki naj bi bila koriščena v času prepovedi letenja, a občutek imam da je za njo vedno manj upanja. Ostane mi le, da sem strpen in da čakam. Slišal sem, da gredo stvari naprej šele v tretje. Nova Kaledonija se hvali, da so še vedno 100%  varna država pred corono. In kaj če bo pri nas enkrat bolje, tam pa se šele začne pekel?

In kot da ne bi bilo že tega dovolj, je že danes Novo Kaledonijo prešel tropski cikolon  Gretel. Ker mu tu že napovedujejo tretjo stopnjo moči, je že dobil ime. Upam le, da ne bo kaj hujšega, saj je tu napovedan veter  okoli 45 vozlov, s sunki do 65 vozlov. Ker prihaja z vzhodne strani Avstralije in bo prizadel zahodno stran Nove Kaledonije, upam, da bo šel dovolj daleč od Noumee in bo tako Indigo ostal cel na stojalu suhe marine.

Blog pišem od tu naprej zvečer in do sedaj sem dobil že nekaj novih informacij. Malo prej mi je Norvežan poslal sporočilo, da je v zalivu noro. Morje menda vre, izmerjen je sunek vetra 72 vozlov, pod 60 vozlov se veter ne spušča. Klici »mayday« po VHF radiu se vrstijo v Angleščini, Francoščini,… trga barke z boj – ker imajo preparele vrvi, sidra na sidriščih popuščajo in plovila gredo po svoje, tudi na kopno. Plovila v marini so še najmanj varna, saj je morje tako nemirno, da trga privezne vrvi, jambori in pripone udarjajo skupaj, kakor tudi trupi od plovil. Letošnje računalniško predvidevanje o ciklonih je bilo za Novo Kaledonijo 100% varno, a kot vidimo, je to že drugi ciklon v dveh mesecih! Le kaj še bo? Komaj čakam naslednji dan, morda dva, da izvem, kako je z Indigom. Bova še nadaljevala skupno pot ali ne? Občutil je že Mario na Karibih, zdaj še Gretel na zadnjem otoku pred Avstralijo…

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife – Marina Lanzarote, 206. dan

Napoved o močnem vetru se je uresničila. Cel dan nam žvižga okrog jambora. Res dobro, da sva se vezala s premcem v veter.

Šel sem malo na sprehod, vendar sem bil hitro nazaj. Veter dviguje pesek in na splošno hoja ni prijetna. Vetra je ves čas čez 20 in večkrat čez 30 vozlov – to je 6 do 7 Beaufortov. Največ sem ga danes izmeril 36 vozlov (67 kmh).

Danes ne bi rad delal pasaže proti vetru. Še Olsen (super moderni in hitri trajekt) je vozil počasneje in spremenil običajno ruto. Med Las Palmasom na Gran Canarii in Arrecifom na Lanzaroteju po navadi vozi po ravni črti – se pravi severozahodno od Fuerteventure. Danes pa je šel naokrog – se pravi pod Fuerteventuro. Na ta način je vsaj del poti imel manjše valove in posledično manj bruhanja na krovu. Ravno sem ga videl, ko je prihajal. Presenečen sem bil, ker je vkrcal pilota. Ne vem, ali so to kakšni predpisi ali je to zaradi vremena, ampak ta kapitan vozi v to isto luko dvakrat na dan. Le zakaj rabi pilota.

Mora pa biti tale pilot kar akrobat. Medtem ko se je prekrcaval, so valovi zalivali njegovo pilotino in voda je brizgala nekaj metrov višje, kot je bila streha pilotine. Ni lahka tale služba, če so zunaj 4- do 5-metrski valovi.

Danes sem malo brkljal po barki. Sestavil sem električni adapter s 30 A na 10 A in se lotil vgradnje še zadnjega vinča. Tega sem se do danes otepal, ker bi moral narediti precej zakomplicirano polico zanj (in seveda dovolj trdno) na mestu, kjer je trenutno star, pokvarjen chart-ploter.

Danes pa sem še enkrat meril in ugotovil, da ga pravzaprav lahko postavim tudi naprej od glavnega vinča, le precej stran mora biti, da ne ovira poteka vrvi in odpiranja pokrova skladišča za splav. Na tem mestu je paluba narejena v sendvič konstrukciji (plastika-balsa-plastika). Balsa je premehka, da bi kar montiral vinč, zato sem izvrtal večje luknje (10 mm za 6 mm vijake) in s posebnim orodjem za kopanje balse (odlomljen imbus ključ vpet v vrtalnik) izkopal vso balso še dober cm naokrog. To votlino pod luknjo in samo luknjo sem nato napolnil z zgoščenim epoksijem.

Ko se strdi, samo še zvrtam notri 6 mm luknje in montiram vinč. Na ta način bo epoksi povsod okrog vijaka in bo naredil most med spodnjo in zgornjo plastiko. S tem bom dobil dovolj trdno in vodotesno osnovo za montažo. Jutri, ko bo epoksi trd, pa naprej.

Lanzarote: Arrecife – Marina Lanzarote, 207. dan

Veter je malo popustil. Še včeraj je pihalo okrog 30 vozlov, danes pa okrog 20. Temu primerno se je zmanjšal tudi val od vetra. 

Če je zygrib še včeraj napovedoval do 5 m visoke valove, so ti danes do 4 m. Od tega swell le 1,5 m in od vetra 2,5 m. To velja za okolico Kanarskih otokov. Tule v Arrecifu swella skoraj ni čutiti in če pogledam na morje, se mi na splošno zdi, da je vala precej manj. A to je lahko lokalna posebnost zaradi konfiguracije terena. V vsakem primeru sem vesel, da sva v varni marini, kjer se skoraj ne premikamo.

Dopoldan sva šla pogledat lokalno tržnico. Ni me prepričala, je zelo majhna, mogoče šest stojnic. Pri večini imam občutek, da so šli v Lidl kupit sadje in zelenjavo in ga tule prodajajo turistom po dvakratni ceni. Ne vem, zakaj bi dal za kg banan na trgu 2,5 evra, če so enake (kanarske), prav lepe v supermarketu bile 1 evro. Tu se pač vidi, da na otoku ni vode. Lokalna ponudba na drugih otokih je bila neskončno boljša. Ribarnica pa je bila zaprta, čeprav bi naj bila odprta še dve uri. Mogoče zaradi vetra ribiči niso šli ven. Kaj pa vem. 

Razstavil in očistil sem tisti vinč, ki ga montiram. Se vidi, da je bil ta najbolj zapostavljen. Prej je bil na kabini namenjen krajšavam glavnega jadra. In, ker je bil ves čas pod streho (pod sprayhoodom) in se je malo uporabljal, sem ga večkrat preskočil pri rednih servisih. A malo čiščenja z nafto in mazanje s specialno mastjo za vinče ter oljem za vinče za občutljive zobke, pa je bil kot nov. Zvrtam luknje in pomerim vijake, ki so seveda prekratki. Jasno, budala. Prej je bil montiran na mestu, kjer ni balse v palubi in je zato paluba tanjša. Tule pa je vmes balsa in so vijaki prekratki. Tako, kot so bili na drugi strani. Saj se sedaj spomnim. A pravih vijakov nisem našel v moji zalogi. Če bi bili osmica, ne bi bil problem, a moj nabor šest-mm vijakov je bolj omejen. Imam samo krajše in enako dolge. Čendlerije so danes popoldan in v nedeljo zaprte, bo pač projekt počakal na ponedeljek.
Proti večeru sem šel na daljši sprehod po industrijskem delu mesta. Kakšno razsulo je to. Nekoč se je tu moralo nekaj dogajati, saj je polno bivših birtij, a dandanes je vse zapuščeno in razpadajoče.

Lanzarote: Arrecife–Marina Lanzarote, 208. dan

Za nami je lepa, sončna nedelja, ko se pri nas ni kaj dosti dogajalo. Malo sva delala po barki, med drugim sem zamenjal ogljeni filter razsoljevalnika, oprala sva eno žehto perila in podobne drobnarije. Sicer pa je nedelja dan za počitek. Predvsem dopoldan je veter še upadel, zdaj zvečer spet malo bolj vleče, a ni nič v primerjavi z vetrom izpred dveh treh dni. 

Marina se je res izkazala s tem, da nič ne zateguje vrvi – swell praktično ne pride noter. Povsem na južnem koncu (vhod je s severa) se globine precej zmanjšajo in ob oseki pogleda ven nekaj kupov kamenja. Tam je pod cesto narejen tudi tunel proti odprtemu morju. Posebnost tunela je v tem, da bi ob oseki po njem lahko peljal z motorjem (ker je na suhem), na pol plime bi se lahko skozi peljal s čolnom, ob plimi pa samo s podmornico, saj je zalit do stropa. Ker sem bil prijetno presenečen nad tem, kako malo swel pride marini do živega, sem malo študiral, zakaj je tako. Prvič je marina na pravi strani otoka, tako da precej swela blokira že otok sam. Zanimiv pa je vhod. Čeprav je valobran kratek, ima marina zanimive posebnosti – poglej skico za lažje razumevanje. Swel se okrog valobrana sicer lomi in zavije notri, a en del ga kmalu ustavita plitvina in zob Isla de Crudes.
Kar ga ostane, se razdeli na dva kraka in del gre v tovorno luko. Del, ki prodre v levi (zahodni) krak, pa ima prosto pot, da se razlije na sever in potuje v vedno plitvejši zaliv. Tam se razlije na obali in se mu energija s tem izniči.Nazaj na jugozahod pa gre res težko že zaradi plitvine na ovinku in ozkega prehodu v bazen pred marino. Tu se sreča s še enim pomolom, ki ga dokončno ubije v nameri, da bi guncal barke. 

Bazen marine je najprej globok, proti jugu pa se postopoma globina zmanjšuje in se morebitna preostala energija porazgubi in se ne more odbijati od sten, ker navpičnih sten ni.
Res, lepo narejeno. Jutri skočim v čendlerijo po tiste vijake, da lahko končno montiram vinč, in po nekaj vrvi. Za navijalec genove bova uporabila debelejšo vrv. Sedaj imava 8 mm, ki je pretanka za prste in je težko pospraviti genovo. Potrebujem tudi debelejše vrvice za 'lazy-line'. To so vrvice, ki držijo vrečo glavnega jadra in poskrbijo, da jadro pade v vrečo in ne zraven. Nabavil sem 4 mm, a sem pri viharju med Sardinijo in Menorko ugotovil, da morajo biti močnejše. Sicer se mi ni strgala ta nova vrcica, strgala se je ena stara, utrujena od sonca in soli, a dalo mi je misliti, saj so tudi tukaj sile lahko zelo velike, če se glavno jadro spet napolni z nekaj sto litri vode. Bom raje dal 6 mm vrvice, ki imajo 800 kg nosilnosti. To bi moralo biti dovolj.

Lanzarote: Arrecife–Marina Lanzarote, 209. dan

Dopoldan sva besno poskušala najti cenejši prevoz iz Benetk v Ljubljano, saj je bila cena za GoOpti trikrat višja od normalne. Ni nama uspelo in sva pač kupila to, kar je bilo. Z nakupom sem čakal do zadnjega, saj sem hotel biti prepričan, da let bo. Jutri zvečer namreč planirava prihod v Slovenijo (preko Benetk!). Nisem vedel, da je treba GoOpti kupiti dovolj vnaprej, če hočeš imeti normalno ceno. Dan pred odhodom so samo še drage variante, so mi povedali, ker morajo dati poseben avto. Nas vsaj ne bo spet devet v avtu. Po vseh teh kolobocijah sva končno šla v čendlerijo po vijake in vrvi. Vse sva dobila in nato zavila v odštekano birtijo zraven ribarnice. Mislim, da sva bila edina turista, drugi so bili lokalci. Nihče od osebja ni govoril nobenega od jezikov, ki jih znava midva, a smo se hitro zmenili. Lokal je poln presenečenj.

Na zunaj je grd, saj je nameščen v delu opuščene industrijske hale, terasa pa je na dvorišču pod bivšim nadstreškom za avtomobile. Ko pa sva prišla notri, sva bila pa prijetno presenečena. Vse čisto in urejeno, stoli na terasi so povsem novi, oblazinjeni in bolj primerni za hotel visoke kategorije kot za delavsko menzo. Punca prinese lepe pogrinjke, vse je na nivoju. Za moje pivo vzame leden kozarec iz zamrzovalne skrinje in dobim res hladno pivo v pravem kozarcu. Lili dobi svoje vino v visokem pecljatem kozarcu, ki spet bolj sodi v top hotel kot v delavsko menzo. Postrežba je bila top, hrana odlična, edino, kar je spominjalo na delavsko menzo, je bila cena. 9,5 evra na osebo za predjed, glavno jed, sladico in pijačo. Verjetno naju bodo še videli.

Popoldan končno zmontiram vinč. Vse je šlo gladko. Videti je, kot da tam mora biti. Končno lahko normalno jadrava z obema prednjima jadroma naenkrat na obeh uzdah. Prej sem za desne uzde moral škotino napeljati na vinč na kabini barke. Zvečer pa šok: Postala sva žrtev koronavirusa. Ne, nisva okužena, a tik pred zdajci so odpovedali najin jutrišnji let v Benetke. Pa ravno zaradi tega sva rinila nazaj na Lanzarote, da lahko barko v miru pustiva v varni marini in poceni odletiva domov. Marina je plačana vnaprej (zaradi popusta), ne verjamem, da se bo tu dalo kaj narediti. Na GoOpti so bili zelo fer in so nama celotno kupnino dali v dobroimetje pri njih. Čisto po črki njihovih pogojev odpoved leta ni krita. Zamuda je zavarovana in bi naju počakali ali poslali po naju nov prevoz, če bi pri odhodu zamudila let, bi nama uredili nov let in po potrebi hotel, a to, da letalski prevoznik odpove let, formalno ni razlog za vračilo kupnine na Optiju. Vseeno so nama dali dobropis. Pametna poteza od njih, saj sva redni stranki.

Kako naprej? Bova videla. Plan je plovba na Madeiro, a za to morava še malo počakati, da se uredi vreme. Od tam pa bodisi v Sredozemlje ali pa na Portugalsko, celo Škotska ni povsem izključena. Bomo videli. Tale korona nama je prekrižala račune in sva trenutno obtičala na Lanzaroteju.

Lanzarote: Arrecife–Marina Lanzarote, 210. dan

Marina se je izkazala. Pripravljeni so nama vrniti plačilo, če odrineva pred koncem plačanega meseca in to brez odbitkov. Seveda izgubiva tistih 20 odstotkov popusta, ki sva ga dobila za celih 30 dni, a to je logično. Tako, da zaradi marine nisva obtičala tukaj in lahko odrineva na Madeiro kadarkoli. Sva pa do nadaljnjega obtičala zaradi vremena. Včeraj ali danes zjutraj bi bilo idealno vremensko okno za prečenje na Madeiro. Madeira se nahaja severozahodno od naju. Včeraj, danes in jutri piha iz 60°, kar pomeni, da bi dva dni in pol, kolikor traja pasaža, če si normalno hiter, imela veter v bok. Valovi so relativno majhni. Val vetra je meter do meter in pol, swella je dober m, jakost vetra pa je normalna, okrog 15 vozlov. A bi morala odpluti najkasneje danes zgodaj zjutraj. Ampak tega sem se domislil šele danes dopoldan, ko je kavica dobro prijela in sem v marini preveril možnosti odpovedi. Kdaj bo naslednja taka priložnost ne vem, a en teden nič ne kaže na njo. Ciklon na severnem Atlantiku mora biti dovolj močan, da premakne azorski anticiklon. To se zgodi velikokrat – a ne vsak teden.

Danes zjutraj sva si komaj opomogla od odpovedi leta in sploh še nisva vsega uredila. Na barki nobene sveže hrane, saj sva hotela domov in sva porabila vse zaloge, da se ne pokvari. Torej: tudi, če bi se tega domislil že včeraj zvečer, bi bilo prepozno. Danes bi morala nabaviti hrano in pijačo, natočiti vodo, urediti vse v marini in še kup drobnarij. Med drugim tudi naštudirati Madeiro – saj niti ne vem, v katero marino naj se napotim in kje so dobre lokacije. Še najtežje pa bi bilo admiralico pripraviti do tega, da sprejme spremembo plana. Ona res ne mara presenečenj in spontanih odločitev. Če ni pripravljena na pasažo (ali karkoli drugega), ne bo nič iz tega. Pa še jaz že kritično potrebujem frizerja. Tako sva si raje namesto panike in hitenja vzela čas za počasen dan.

Obvestila sva prijatelje, da ne prideva, jaz sem se šel ostrič in malo sva spremljala po netu, kakšna panika se dogaja povsod po svetu zaradi tega virusa. Zanimivo je, kako se zaradi plime in oseke (te dni je plime 3 m, ker je skoraj polna luna) spremeni videz lagune, kjer imajo domačini svoje čolne. Ko sem šel k frizerju (pa niti ni bila več polna plima), so čolnički lepo plavali sredi vode. Ko sem se čez kako uro ali dve vračal, pa jih je polovica že čepela na suhem. Ob oseki jih je na suhem velika večina. Voda pa je pod mostom tako tekla iz lagune, da na vesla ne bi mogel notri. Pravi vrtinci so se delali ob stebrih mosta.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron