Novice

V projektu EWOL, kjer so se v preteklem letu veselili odmevne zmage na znameniti Barkolani in nanizali serijo vrhunskih rezultatov na regatah v Sredozemlju, letošnja sezona zaradi situacije s koronavirusom ne gre po načrtu. V večnacionalni jadralni ekipi pod taktirko nekdanjega olimpijca Gašperja Vinčeca so namreč za letošnje leto načrtovali udeležbo na najzahtevnejših regatah v Evropi (Giraglia Rolex Cup, Palermo – Montecarlo, Rolex Middle Sea Race, Maxi Yacht Rolex Cup), a se prek celotnega leta soočali z odpovedmi tekmovanj. Bodisi zaradi državnih/institucionalnih odlokov bodisi zagotavljanja varnosti jadralnim posadkam ali pa zaradi slabe udeležbe zaradi nezmožnosti prihoda tujih ekip. Odpovedi se dogajajo ravno v letu, ko so se na pot iz ZDA in Avstralije v Sredozemlje podale tudi nekatere druge izjemne maksi jadrnice in bi bila konkurenca zares vrhunska, pravzaprav zgodovinska.

Jadralna ekipa EWOL Sailing Team je sicer od začetka epidemije opravila nekaj odličnih treningov v Tržaškem zalivu in se bo v soboto, 5. septembra, pomerila na regati »La Cinquecento«. Gre za 500 navtičnih milj dolgo regato s startom v mestu Caorle, ki sodi v občino Benetke. Regata obkroži hrvaški otok Susak in Tremitsko otočje v Italiji ter se vrne na izhodišče. Motivirana posadka bo poskušala podreti rekord iz leta 2011, ki znaša 53 ur in 31 minut. 

Odločitve glede nastopa na Barkolani in morebitnih drugih regatah v letu 2020 vodstvo projekta EWOL še ni sprejelo. V kolikor bo Barkolana organizirana in nastop potrjen, tako še vedno ostajajo odprte vse možnosti – bodisi nastop z manjšo ali večjo jadrnico Way of Life ali pa kar z obema. V primeru pozitivne odločitve Vinčec sicer napoveduje uresničitev obljube po lanski zmagi, in sicer da bo dal priložnost še večjemu številu mladih perspektivnih jadralcev.   

Foto: Podelitve zmagovalnega pokala na Barkolani 2019

Letošnje leto smo se pri eNavtiki odločili, da se po nekaj letih spet odpravimo v Nacionalni park Kornati in posnamemo čim več videoposnetkov zalivov. Želeli smo jih posneti v sezoni, ko med idiličnimi otoki jadrajo številne jadrnice.

Pred vplutjem smo poklicali v Nacionalni park in napovedali naš prihod. Oglasil se nam je sam ravnatelj parka g. Šime Ježina. Pozdravil je naš prihod in nam odobril kar tridnevno vstopnico za plovilo. Za prijaznost se mu iskreno zahvaljujemo.

V park smo vpluli skozi manj obljuden prehod Vela Proversa, med otokoma Katina in Kornat. Pluli smo po označeni poti in posneli videoposnetek plovbe ter s sonarjem spremljali globino morja. Video bo objavljen na naši strani.

Po preplutju prehoda smo vpluli v Naravni park Telaščica. Meja med parkoma namreč poteka ravno skozi prehod Vela Proversa. Severni del pripada parku Telaščica, južni pa parku Kornati. Pred gostilno Mare na otoku Katina so bila privezana številna plovila. Večinoma motorna. Pred njo so bile nameščene tudi plovke. A samo tri. V prejšnjih letih jih je bilo veliko več. Ko smo srečali rangerje parka, so nam povedali, da so večino plovk odstranili in omogočili več prostora za sidranje.

Iz Vela Proverse smo zapluli v Nacionalni park. Večerno sonce je obsijalo Kornatski arhipelag. Pogledi, zaradi katerih pripluješ. Neokrnjena narava, čisto, sinje modro morje, mir, tišina in redka plovila. Zapluli smo na otok Aba Vela in se zasidrali na vzhodni strani otoka.

Po mirni noči smo se prebudili v prekrasno jutro. Vremenska napoved idealna. Ne za jadralce, temveč za letalce, bonaca. Plan je bil posneti čim več posnetkov iz zraka. V brezvetrju je vzletanje in pristajanje drona manj stresno. Iz zaliva odplujemo na najbolj znane in priljubljene lokacije parka. Večina zalivov je bila praznih. Zaradi napovedi karantene pri vračanju s Hrvaške so številni navtiki zapustili otoke in se vrnili domov. Srečali smo le redke jadrnice. Prevladovala so motorna plovila. Večina privezana na muringe pred gostilnami, redka na plovkah.

V brezvetrju, soncu, a žal le redkimi plovili, ki so plula, so se Kornati pokazali v najlepši luči. Neokrnjena narava brez primere. Ustavili smo se na otoku Levrnaka in Lavsa, v zalivih Modri Bok, Vrulje, Opat in seveda v marini Piškera na otoku Vela Panitula. Tu smo doživeli največje presenečenje. Marina je bila popolnoma prazna. V poznih popoldanskih urah sta pripluli dve plovili, proti večeru verjetno še kakšno. Podobno je bilo tudi na drugih lokacijah. Pred večino gostiln je bilo možno najti privez tudi v poznih večernih urah. Mi smo se odločili, da prenočimo v zalivu Koromačna. Pred gostilno je nameščenih 10 plovk, ki so bile to noč prazne. Na muringu pred gostilno smo bili eno od dveh plovil.

Tudi zadnji dan bivanja na Kornatih nas je nagradilo vreme. Anticiklon, ki se je zadrževal nad Jadranom, je poskrbel za sončno vreme skoraj brez vetra. Izkoristili smo ga za snemanje. Posneti nam je uspelo kar 14 videoposnetkov, ki jih bomo objavili v prihodnjih mesecih.

Naš obisk Kornatov je bil izjemno lepo doživetje. Ker smo jih običajno obiskovali na vrhuncu sezone, ko preko njih pluje izjemno veliko število plovil, smo jih tokrat doživeli v povsem drugi luči. Bolj pristno bi jih težko. Verjetno le, če bi jih obiskali na skrajnem koncu običajne sezone, a takrat ne bi imeli več poletnega vremena.

Vse posnetke, ki so nastali na Kornatih, bomo med letom objavili na naši spletni strani. Spremljajte nas in spoznajte Kornate v najlepši luči.

Več o NP Kornati in nakup cenejših vstopnic na www.np-kornati.hr.

Srebrna se danes vračata iz Italije Rok Verderber in Daniel Cante, ki sta se ta konec tedna na Gardskem jezeru pomerila med 29 posadkami iz šestih držav na regati za razred 29er v organizaciji jadralnega društva Circolo vela Arco.

“Nismo imeli sicer sreče z vremenom, izpeljali samo le dva plova drugi dan regate, sicer bi poskusili še nekaj drugih nastavitev. Prvi plov smo še speljali po normalnih pogojih, medtem ko nas je v drugem že dobila nevihta. Smo pa zadovoljni z dosedanjim delom in vemo, kako nadaljevati,” je vtise s prizorišča po končani regati z nami podelil njun trener Sandi Dekleva.

Rok in Daniel sta regato končala na 2. mestu, zmagala je francoska posadka, v kateri jadrata Raphael Thoisy in Malo Kennish.

Na 5. mestu je Toni Vodišek zaključil letošnje evropsko prvenstvo v razredu formula kite - posamično, na katerem sta med 92 sodelujočimi športniki iz 19 držav skupaj s sestro Marino Vodišek zastopala Slovenijo, ki pa je na koncu osvojila 20. mesto.

Toni Vodišek se po 10 mesecih okrevanja po lanski poškodbi rame vrnil na regatno prizorišče v odlični formi, saj se je vse od prvega dne vrtel v ospredju in se v kvalifikacijskih plovih počasi pomikal od četrtega na tretje mesto z le dvema točkama zaostanka za takrat še drugo uvrščenim Francozom Theom de Ramecourtom, nato pa je zadnji dan oba prehitel še en odličen Francoz, Maxime Nocher, ter si s tem zagotovil mesto v regati za medalje. V polfinalih sta nato tako Toni kot Theo izgubila boj za priložnost potegovanja za medalje. Thea je nadvladal Connor Bainbridge iz Velike Britanije, Toni Vodišek pa ga je izgubil za las, prav v zadnjem plovu, kjer ga je prehitel Francoz Nicolas Parlier, ter tako evropsko prvenstvo zaključil na 5. mestu. Evropski prvak je gladko postal Francoz Axel Mazella, ki je dominiral od prvega dne prvenstva, srebro je osvojil Maxime Nocher, bron pa Britanec Connor Bainbridge.

»To je bilo moje prvo prvenstvo po dolgem času, veliko mi je manjkal trening na morju, kar pa bomo v prihodnje nadoknadili. Zagotovo. Letos sem bil namreč le 30 dni na morju, kar je definitovno premalo, po poškodbi je zmanjkalo časa. Priprave na prvenstvo niso le nekaj tednov, temveč je to proces, ki traja celo leto. Počutim se zelo v redu, tako da mislim da ne bo težav. Pokazal sem, da sem lahko med prvimi, ker sem bil ves čas v ospredju in tudi zmagal nekaj regat,« je povedal Toni Vodišek po končanem prvenstvu.

Trener Rajko Vodišek je dodal: »Z vsem skupaj smo zadovoljni. V polfinalu je bilo regatno polje krajše, zaradi tega so bili tekmovalci bolj skupaj. Pozna se, da Toniju manjkajo tekme, kjer so tekmovalci zelo skupaj. Francozi to trenirajo med seboj doma, pri njih je vsak trening takšna tekma. Ne bo lahko, se pa ne predajamo.«

Med ženskami je od prvega dne dominirala mlada Poljakinja Julia Damasiewicz, ki je postala evropska prvakinja, srebrno medaljo si je v regati za medalje prijadrala Britanka Ellie Aldridge, svojo izgubljeno začetno prednost pa z bronasto medaljo potolažila še ena odlična mlada Poljakinja, Magdalena Woyciechowska. Naša Marina Vodišek je na tem prvenstvu uspešno nabirala izkušnje in se je že prve dni uspela uvrstiti med prvo deseterico do prve boje, do konca prvenstva pa pokazala, da lahko prijadra med tako konkurenčnimi tekmovalkami med prvo polovico tudi do konca plova. Njene nastope je budno spremljal tudi trener Rajko Vodišek, ki se je osredotočil na tiste lastnosti, ki jih bo v prihodnje želel izboljšati s treningom: "Preveč spoštovanja do sotekmovalk - tudi, ko ima sama prednost, jim prepusti prednost. Vidi se tudi odziv na obratih z vetrom pri veliki hitrosti, ko ima tekmovalke blizu ob sebi, tako da smo dobili dober vpogled v to, kaj moramo izboljšati."

Vse oči so bile na tem prvenstvu uprte tudi v opremo, saj so športniki tokrat prvič tekmovali z takšno, ki jo bodo uporabljali na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Serijska oprema je bila zaradi omejitev povezanih s pandemijo koronavirusa šele pred kratkim odobrena in registrirana. Toni je s svojo izbrano opremo zadovoljen, vendar jo je pred tem tekmovanjem lahko uporabljal šele zelo malo časa.

Prihodnji izziv za Tonija in Marino Vodišek bo na sporedu med 15. in 20. septembrom, ko je na vrsti mešano evropsko prvenstvo v razredu formula kite v Avstriji.

Vir: JZS.si; Fotografije: Eureka / Dominik Kalamus

V Vilamouri na Portugalskem se je uspešno zaključilo mladinsko odprto evropsko prvenstvo v razredu laser 4.7, ki je potekalo med 16. in 21. avgustom 2020 in se ga je, ob omejitvah povezanih s potovanji v času pandemije koronavirusa, udeležilo okrog 200 jadralcev iz 22 držav.
 
"Prvenstvo je bilo dolgo in naporno, odpeljali smo namreč kar 11 od 12 načrtovanih plovov. Pogoji za jadranje so bili dobri. Med celotnim prvenstvom smo imeli povprečno 12 vozlov hitrosti vetra in lep, oceanski val," je povedal vodja odprave Jakob Božič po zaključku mladinskega evropskega prvenstva, ki ga je prav gotovo zaznamovala tudi najnižja udeležba doslej, saj so nekatere reprezentance odpovedale udeležbo, med bolj konkurenčnimi na primer turška, iz drugih držav pa so večinoma na prvenstvo poslali le najboljše jadralce, za katere se pričakujejo vrhunski rezultati. Po šestih dneh jadranja je bil končni razplet na lestvici rezultatov za slovensko reprezentanco jadralcev takšen:
 
Alenka Valenčič - 6. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 26. mesto
Lana Vidmar - 46. mesto
Luka Zabukovec - 15. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 36. mesto
Ivan Vakhrushev - 20. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 51. mesto
Benjamin Aganovič - 21. mesto v kategoriji do 16 let, skupno 54. mesto
 
"Naši fantje so se v kvalifikacijah solidno spopadli z nekaj več vetra, tudi 16 vozlov hitrosti, kar jim je, glede na rezultate, tudi bolj ustrezalo. Ob srednje močnem vetru v finalnih plovih, ko so jadrali v zlati skupini, se niso najbolje znašli, predvsem se v tako kvalitetni floti jadralcev niso uspeli otresti učinka napak na startih. Luki Zabukovcu je med zadnjo regato še počil sistem za vang na jamboru, in to le 4 min pred startom, tako da smo mu komaj za silo zakrpali opremo, da je sploh lahko speljal ta plov. Končal je skupno 36. ter 15. v kategoriji do 16 let, kjer pa bo jadral še naslednje leto, saj je rojen leta  2006. Skupaj s trenerjem Matijo Čokom verjameva, da je bil sposoben še boljšega rezultata, a na tem prvenstvu ni imel tiste prave sreče. Ivan Vakhrushev je imel težave predvsem v prvih orcah in zaradi napačnih odločitev v finalni seriji zaključil na 51. mestu, v kategorji do 16 let pa je bil 20. Benjamin Aganovič je izpolnil cilj uvrstitve v zlato skupino, kjer pa je plačal davek zaradi šibkejšega vetra in pomanjkanja izkušenj na velikih tekmovanjih, saj je bil to za njegov prvi nastop na velikem tekmovanju, kot so evropska ali svetovna prvenstva, tako da je zaključil z uvrstitvijo na 54. mestu, v kategoriji do 16 let pa je bil 21. Pri dekletih je Alenka Valenčič z zadnjo regato, ki jo je končala na skupno 5. mestu, popravila vtis prvenstva, saj je neprestano kazala, da je sposobna takšnih rezultatov, pa se ji nikakor ni izšlo. Kljub slabšem jadranju je na koncu osvojila 6. mesto v kategoriji do 16 let ter 26. skupno. Lana Vidmar je odvozila zelo solidno prvenstvo, glede na sposobnosti in pogoje bi morda lahko bila uvrščena še kakšno mesto višje, vendar smo na koncu z njenim rezultatom zadovoljni," nam je ob končnih rezultatih pojasnil Božič.
 
Med fanti je evropski prvak na Portugalskem postal Grk Anastasios Gkaripis, ki se je z doslednostjo uspel prebiti v sam vrh. Srebro je osvojil Poljak Przemyslaw Machowski,  bron pa je pripadel Italijanu, ki je bil hkrati evropski prvak v kategoriji do 16 let, Domenico Lamante. Med dekleti je evropska prvakinja postala Švicarka Anja Von Allmen, srebrno medaljo je osvojila Italijanka Carlotta Rizzardi, bronasto pa Poljakinja Lily May Niezabitowska. Hrvatica Petra Marendić pa je od začetka prevladovala v kategoriji do 16 let, v kateri je postala evropska prvakinja ter na koncu zasedla tudi skupno 6. mesto.
 
"Glede na kvaliteto naših jadralcev, sva skupaj s trenerjem Matijo Čokom pričakovala boljše rezultate, a letos je res eno posebno leto, saj se do tega prvenstva nismo mogli pomeriti z drugimi. Lahko pa rečeva, da smo sedaj vsaj videli, kje so težave in kaj moramo izboljšati. S temi izkušnjami sva tudi prilagodila program dela v prihodnje. Stremeti moramo k treniranju s čim bolj konkurenčnimi tekmeci  in udeležbi na čim bolj konkurenčnih regatah v tujini, kolikor bodo to le dopuščale možnosti glede na omejitve potovanj zaradi pandemije koronavirusa. Za konec lahko rečeva, da so se naši jadralci  maksimalno potrudili skozi celo prvenstvo, prav vsak dan posebej, in prihajajo domov z novim zagonom za treniranje v želji po prihodnjih uspehih," je za konec povedal Božič.
Naša reprezentanca se sedaj vrača domov, kjer pa ne bodo dolgo, saj jih že v začetku septembra čakata državni prvenstvi v razredu laser v Avstriji (Attersee) in na Madžarskem (Balaton). Mladinsko evropsko prvenstvo 2021 v razredu laser 4,7 pa bo od 23. do 31. julija 2020 v nemškem Travemundeju.

Vir: JZS.si; Foto: Jakob Božič

Lastniki jadrnic RC44, skupaj z vodstvom razreda, so sprejeli odločitev, da dokončno odpovejo še preostali dve jesenski regati, ki naj bi se v Portorožu zgodili septembra in novembra. Tako jadralci v letošnji sezoni ostajajo brez enega samega startnega signala, misli pa že pozitivno usmerjajo v prvo regato prihodnje leto, upajmo - v Portorožu.

Razlog za soglasno odločitev je seveda znan, trenutna situacija, povezana s širjenjem Covida-19 je v veliki meri omejila možnost potovanj. To vpliva že na potovanja po Evropi, a v stalnih posadkah je tudi precej jadralcev iz drugih koncev sveta, za katere prihod v Evropo in vrnitev domov predstavlja še dodaten izziv. Odločitev je bila sprejeta tudi v smislu družbene odgovornosti, saj bo pripomogla k zmanjšanju števila nenujnih potovanj in s tem omejitvi širjenja virusa. 

Predsednik razreda RC44 in lastnik ekipe Team Aqua Chris Bake:

“Občutek, da je naša odločitev pravilna, je bil med lastniki soglasen. Seveda smo žalostni, a naša odločitev ni temeljila samo na varnostnih razlogih. Veliko ekip jadra skupaj že tako dolgo, da so že kot družina. Jadrati brez toliko ključnih jadralcev preprosto ne bi bilo enako.”

Bake je dodal, da vsi skupaj komaj čakajo, da se vrnejo na regatno polje, ter da vseh devet lastnikov ostaja predanih razredu tudi v prihodnje. 

Vodja razreda Bertrand Favre:

“Rad bi se zahvalil sponzorjem, lokalnim organizatorjem regat in ostalim deležnikom, ki so letos naredili vse, da so se sproti prilagajali spreminjajočim se okoliščinam. Še posebej pa bi se rad zahvalil Mitji Margonu in njegovi slovenski ekipi GoSAILING, ki so delali dvakrat več; ne le, da so se pripravili na uvodno regato v aprilu (ki je bila prav tako odpovedana, op.a.), marveč so se takoj prilagodili novemu programu in neumorno pripravljali tudi septembrsko regato. Zdaj si vsi skupaj želimo, da sezono 2021 dejansko začnemo v prelepem Portorožu.”

Mitja Margon, gonilna sila GoSAILING:

“Seveda smo si želeli, da bi po odpovedani aprilski regati izpeljali vsaj septembrsko, a glede na trenutno situacijo je bila sprejeta odločitev nedvomno na mestu. Naša pogum in vztrajnost sta kljub vsemu nagrajena, saj bo ta vrhunska zasedba jadralcev v enem najbolj prestižnih razredov otvorila sezono 2021. Ekipa, ki verjame v ta projekt in v Portorož, si to zasluži. Hvala vsem, ki so bili v pripravljenosti. Upajmo, da se bo do spomladi situacija dovolj umirila, da bomo lahko gostili uvodno regato razreda, tako kot smo jo uspešno gostili že pred dvema letoma in bi jo sicer tudi letos.” 

Kolekcija BRABUS X JOBESHADOW

Omenjena linija opreme za vodne športe je rezultat navdušujočega sodelovanja med podjetjem BRABUS in Jobe in ima omejeno ponudbo razpoložljivih produktov: 1 od 777.

Izdelki so resnično izjemnega videza in elegance ter se popolnoma ujemajo s kolekcijo BRABUS Marine. Poleg tega je vsak izdelek iz te kolekcije zasnovan z izjemnimi podrobnostmi, najboljšo tehnologijo in norim videzom.

Omejena razpoložljivost | Naročite zdaj!

Ogled celotne kolekcije na tej povezavi.

V dosedanjem delu avgustu je na Hrvaškem zabeležen rast prihodov s trgov Nemčije, Hrvaške, Slovenije in Poljske!

Po podatkih sistema eVisitor, ki vsebuje turistični promet realiziran v komercialnem in nekomercialnem segmentu ter navtičnem čarterju, je bilo na Hrvaškem v dosedanjem delu avgusta (od 1. do 9. avgusta) realiziranih več kot 1 milijon prihodov in 7,2 milijona nočitev, kar je okoli 70 odstotkov lanskega rezultata v istem obdobju.

Največje število prenočitev je v omenjenem obdobju bilo zabeleženo v Istri (1,7 milijona nočitev), na Kvarnerju (1,4 milijona nočitev), Splitsko-dalmatinski (1,3 milijona nočitev), Zadrski (1,3 milijona nočitev), Šibeniško-kninski (578.000 nočitev), Dubrovniško-neretvanski (392.000 nočitev) in Liško-senjski županiji (271.000 nočitev).

»Po odličnem juliju, v katerem smo dosegli približno 60 odstotkov lanskega rezultata, v avgustu beležimo še boljše turistične trende in trenutno smo na približno 70 odstotkov lanskega rezultata. Trgi, ki so se najboljše odzvali, so teritorialno bližji trgi, ki jim je Hrvaška zlahka dostopna v cestnem prometu, kot so Nemčija, Slovenija, Avstrija, Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska. Svoje promocijske in informacijske kampanje so usmerjene na slednje trge in ves čas potrjujejo, da je Hrvaška varna in dobro pripravljena turistična destinacija. Tudi s povečanjem števila letalskih povezav se je turistični promet v južnih delih Dalmacije okrepil«, je dejal direktor Hrvaške turistične skupnosti, Kristjan Staničić in je dodal, da sta denimo Dubrovnik in London trenutno povezana s 44 leti na teden.

„Izjemno pomembno je, da vsi še naprej ravnamo odgovorno in da se držimo predpisanih epidemioloških ukrepov, saj je to trenutno pogoj za realizacijo turističnega prometa v državi,« je zaključil direktor Staničić.

Doslej je v avgustu zabeleženih največ prihodov turistov iz nemškega trga, približno 225.000, kar je 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nato sledi hrvaški trg s 178.000 prihodi, kar je 18-odstotno povečanje, slovenski trg beleži 133.000 prihodov, kar predstavlja 10-odstotno povečanje. Sledi poljski trg s 109.000 prihodov, kar je 16-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. V dosedanjem delu avgusta je največ prihodov realiziranih v destinacijah Rovinj, Poreč, Medulin, Crikvenica, Umag, Split, Dubrovnik, Zadar, Pula in Novalja.

Dodajmo, da je med zadnjim vikendom (od 7. do 9. avgusta) bilo na Hrvaškem zabeleženih več kot 323.000 prihodov in 2,3 milijona nočitev.

Slovenija

V dosedanjem delu avgusta s strani slovenskih gostov je največ prihodov bilo realiziranih v zasebnih namestitvah (45.024), nato v kampih (38.658) in v hotelih (13.177). Skupno komercialne nastanitve beležijo 107.395 prihodov slovenskih gostov, nekomercialne nastanitve pa 24.532, kar skupaj predstavlja 133.148 prihodov (10 odstotkov več kot v istem obdobju lani). Slovenci so skupaj realizirali 1.216.913 nočitev (komercialne nastanitve: apartmaji 424.502, kampi 291.583, hoteli 64.108; nekomercialne nastanitve: 426.849), kar je 1,2 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. V tem mesecu so s strani slovenskih gostov najbolj obiskane županije bile Istrska, Primorsko-goranska in Zadrska, najbolj obiskane destinacije pa Umag, Mali Lošinj, Novigrad, Medulin in Novalja.

Dosedanji rezultati in podatki potrjujejo, da je Hrvaška percipirana kot varna in kakovostna turistična destinacija. Letos so potovanja malce drugačna, zaradi česar smo izjemno zadovoljni, da nas je do sedaj obiskalo tako veliko število Slovencev.

Na Hrvaškem je v zadnjih 24 urah zabeleženih 45 novih primerov okužbe s novim koronavirusom, skupno je tako sedaj na Hrvaškem aktivnih 585 primerov, ena oseba je umrla. Do danes je skupaj zabeleženih 5.649 okuženih oseb, med katerimi je 158 oseb umrlo, 4.906 pa je ozdravelo. V samoizolaciji je trenutno 2.057 oseb, skupaj pa je testiranih 129.379 oseb, od tega pa 1.247 v zadnjih 24 urah. Vsakodnevno se ažurirani podatki lahko preverijo na državni spletni strani https://www.koronavirus.hr/en.

Trenutno situacijo z ažuriranimi in natančnim številom okuženih oseb  z virusom COVID-19 po regijah znotraj Hrvaške lahko spremljate na naslednji povezavi https://www.croatiacovid19.info/.

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna. Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

Dočakali smo dež, sreda, 05. avgust 2020

In dočakali smo tudi dež v Grčiji, kar vsaj poleti ni ravno pogosto. Težko bi rekli, da je bil to naliv, ali pa da nam je vsaj opralo barko, ampak približno 15 minut pa je zjutraj deževalo. Ko smo zaprli vsa okna, je seveda nehalo. Je pa vsako noč toliko rose, da je zjutraj barka tako mokra, kot da bi pošteno deževalo.

Od predvčerajšnjim smo znova na Meganisiju v zalivu Atherinos, le v drugem stranskem zalivčku kot zadnjič. Tu je zelo prijetno in mirno, kar dokazuje tudi barka, ki je sidrana zraven nas. Ta je bila namreč tu na istem mestu, že pred 14 dnevi, ko smo bili tukaj. Kljub temu bo tri dni verjetno dovolj in bomo šli, če se plani vmes seveda ne spremenijo, jutri pogledat Spartakori, zaliv in vasico na drugi strani Meganisija, kjer za čuda še nismo bili. 

Glede na to, da se kaj drugega zanimivega ne dogaja, še malo pasje kronike. Zoe je postala »ogromen« pes in sploh ni več majhen mladiček. Tudi skoči lahko že, kamor hoče. Življenje na barki se ji verjetno zdi edino običajno. Berry, gospa v letih, se je precej pomladila in shujšala, ker se je prisiljena igrati in divjati z malo zverjo. Na trenutke se sicer obnaša, kot da ji je odveč, vendar ko pade v igro, čisto pozabi, da je gospa v letih. Igra, posebej večerna pred spanjem, pa bi bila po mojem pri tistih, ki niso navajeni igre dveh terierjev, videti bolj kot pasja borba. Zelo divje in renčeče. 

Sobota, 08. avgust 2020

Tudi Meganisi ima svojo napako. Spartakori. S staro vasico na vrhu hriba, samo po sebi, ni nič narobe. Zaliv pod njo pa že sam ni imel ravno sreče, ker je odprt na SZ, nato pa so ga še masovno zasedle flotilje. Del obale, ki je zaščiten pred vsemi vetrovi, je bil že ob 11. uri zjutraj v celoti rezerviran za ne vem katero flotiljo, na delu nasproti, za moj okus veliko preveč odprtem na SZ, se je prostor dalo dobiti, so ga pa kljub temu popoldne razne flotilje zapolnile do zadnjega cm. Popoldne je seveda začelo pihati, tako da so privezi postali zelo premetavajoči in zategujoči in zabava je bila zagotovljena. Ker je prvega pol metra pri obali plitko, se barke vežejo s premcem, ne pa s krmo, kot običajno. Napeljani pa so celo muringi. Skratka privezani smo bili s premcem in valovi (ne posebej veliki) so prihajali od zadaj, tako da je barke zategovalo. Nič posebnega, če tu ne bi nastopila naša lenoba, pozabljivost ali ne vem točno kaj. Levo sprednje oko/vodilo za vrv je bilo že nekaj let razmajano in tudi že nekajkrat na »zimskih« TO DO listah, pa se je vedno nekako »izmuznilo«. In tako kot se po navadi zgodi s stvarmi, ki bi jih človek moral rešiti, pa jih ne, se je v tem premetavanju včeraj to oko/vodilo do konca izpulilo in spet imamo nekaj za popravljati.

Pika na i pa je bila, da tudi z večerjo v gostilni, v vasi na hribu, nismo imeli sreče. To se v Grčiji res redko zgodi.

Zadnje dni se je tudi tu vreme malo skisalo. Dogaja se sicer nič posebnega, razen da je pihalo z juga, eno jutro je 15 minut deževalo in en večer je v daljavi grmelo in se bliskalo, so pa skozi napovedane nevihte in razni grdi oblaki se plazijo mimo. Satelitska slika pa je tudi že tri dni enaka: okrogla oblačna gmota se vrti na mestu: od sredine Jadrana, do juga Italije, do tu in notranjosti Balkana. Koliko časa se še lahko tako vrti, ne vem, napoved pa je bolj ali manj enaka za približno 5 dni naprej. Žal pa tudi prave vročine ni več. Večina je zaradi tega verjetno zadovoljna, mi, ki imamo radi 35 +, pa nismo najbolj.

Ker smo potrebovali trgovino na primerni razdalji od barke (ne npr. 1 km stran), smo bili v dilemi, kam iti danes. V igri so bili Kioni, Sivota in Kalamos. In zmagal je Kalamos, ki mi je zmeraj bolj všeč. Ravno prav veliko mestece, kjer je še nekaj domačinov, ne pa samo vse za turiste in v redu luka. Po malo razpredanja sva prišla do zaključka, da je garancija za »uničenje« nekega kraja to, da dovoliš flotiljam rezervacije. S tem postane vse instant, vsa pristnost, prijetnost in razlogi, da bi kraj obiskal, pa izginejo. Do sedaj je to pravilo veljalo za vse takšne kraje, v katerih smo bili. Upam, da se na Kalamosu to ne bo zgodilo. Za zdaj ni videti, da bi flotilje lahko vnaprej rezervirale celo luko. Jutri (sedaj je že danes) ostanemo še tu. 

Ponedeljek, 10. avgust 2020

Sedaj pa zares proti severu in domu

Tri dni smo bili na Kalamosu, od tega en dan preveč. Zakaj preveč, lahko vidite v spodnjem videu, ki mislim, da ne potrebuje komentarja. Kaj takšnega si nismo mislili, da je možno, niti teoretično, kaj šele, da bi lahko to doživeli in preživeli brez posledic. Na srečo ponoči ni bilo kakega močnega vetra ali nevihte, kot eno noč prej. Očitno sem ni za hoditi na vrhuncu sezone. Menda da George vsak večer tako spakira celo pristanišče. Vsak, ki pride v pristanišče, ga nekam stlači. »Polno je, pojdite drugam« ne obstaja. Sosedi pravijo, da so včasih tudi tri vrste bark!!

Danes smo uradno začeli pot proti severu, jutri gremo predvidoma čez most. Nova informacija glede mosta: most je menda spet na svojem mestu in odpira se spet vsako uro od 6. ure zjutraj dalje (ponoči pa po potrebi). Takšno informacijo smo pravkar dobili po telefonu od Marine Lefkada, zato, upam, da drži.

Zadnje dni sva dejansko cele dneve delala, ker moramo do 1. 9. končat projekt, ki smo ga začeli konec junija in se rahlo mudi. Sploh, ker bomo naslednje dni precej pluli in bo manj časa.

Pristanišče v Kalamosu včeraj zvečer.

George, ki »sidra« prvi katamaran v drugi vrsti. Takšno početje je tu možno pogosto videti.

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega

V sklopu akcije Varna plovba 2020 so na območju vseh osmih luških kapitanij na Hrvaškem izvedli kontrolno akcijo prometa na morju. Kot vsako leto, tudi letos navtiki ne spoštujejo pravil o varnosti plovbe na morju. Najbolj pogost prekršek je glisiranje v pasu 300 m od obale, kjer prihaja do najhujših pomorskih nesreč.

Zaradi tega so akcijo izvedli predvsem v območjih z gostim pomorskim prometom v pasu 300 m od obale.

V enem dnevu so opravili 397 pregledov plovil. Pravila varne plovbe je kršilo 120 posadk, zato so izrekli kazni v višini 203.850 HRK (27.000 EUR). Številnim drugim posadkam, ki so imele le nepopolno opremo plovila ali pomanjkljivo dokumentacijo, so izrekli zgolj opomine.

Namen akcije je bil povečati zavedanje navtikov o pomembnosti upoštevanja pravil plovbe, tehnične ustreznosti plovil in opreme na njih. Z njihovim upoštevanjem se poveča tako varnost navtikov na krovu kakor varnost drugih.

Kljub letošnjemu zmanjšanju pomorskega prometa zaradi koronavirusa se je promet v zadnjih 14 dneh močno povečal in dosegel kar 70 % lanskega. Izvedba akcije je bila zato nujna. Tudi letos je bil najbolj pogost prekršek glisiranje znotraj pasu 300 m od obale, drugi pa neprilagojena hitrost plovbe v območjih, kjer je ta regulirana. Ta prekršek povzroča največjo nevarnost zaradi kopalcev, ki lahko prosto plavajo na območju do 150 m od obale. Ker prekršek ogroža življenja, zanj običajno izrečejo najstrožjo kazen brez opominjanja.

Tema dvema prekrškoma sledi nepopolna dokumentacija na plovilu in nato še preveliko število potnikov vkrcanih na plovilo. Med manj pogostimi prekrški so pomanjkljiva oprema plovil in nepoznavanje predpisov plovbe.