Novice

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna. Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

Dočakali smo dež, sreda, 05. avgust 2020

In dočakali smo tudi dež v Grčiji, kar vsaj poleti ni ravno pogosto. Težko bi rekli, da je bil to naliv, ali pa da nam je vsaj opralo barko, ampak približno 15 minut pa je zjutraj deževalo. Ko smo zaprli vsa okna, je seveda nehalo. Je pa vsako noč toliko rose, da je zjutraj barka tako mokra, kot da bi pošteno deževalo.

Od predvčerajšnjim smo znova na Meganisiju v zalivu Atherinos, le v drugem stranskem zalivčku kot zadnjič. Tu je zelo prijetno in mirno, kar dokazuje tudi barka, ki je sidrana zraven nas. Ta je bila namreč tu na istem mestu, že pred 14 dnevi, ko smo bili tukaj. Kljub temu bo tri dni verjetno dovolj in bomo šli, če se plani vmes seveda ne spremenijo, jutri pogledat Spartakori, zaliv in vasico na drugi strani Meganisija, kjer za čuda še nismo bili. 

Glede na to, da se kaj drugega zanimivega ne dogaja, še malo pasje kronike. Zoe je postala »ogromen« pes in sploh ni več majhen mladiček. Tudi skoči lahko že, kamor hoče. Življenje na barki se ji verjetno zdi edino običajno. Berry, gospa v letih, se je precej pomladila in shujšala, ker se je prisiljena igrati in divjati z malo zverjo. Na trenutke se sicer obnaša, kot da ji je odveč, vendar ko pade v igro, čisto pozabi, da je gospa v letih. Igra, posebej večerna pred spanjem, pa bi bila po mojem pri tistih, ki niso navajeni igre dveh terierjev, videti bolj kot pasja borba. Zelo divje in renčeče. 

Sobota, 08. avgust 2020

Tudi Meganisi ima svojo napako. Spartakori. S staro vasico na vrhu hriba, samo po sebi, ni nič narobe. Zaliv pod njo pa že sam ni imel ravno sreče, ker je odprt na SZ, nato pa so ga še masovno zasedle flotilje. Del obale, ki je zaščiten pred vsemi vetrovi, je bil že ob 11. uri zjutraj v celoti rezerviran za ne vem katero flotiljo, na delu nasproti, za moj okus veliko preveč odprtem na SZ, se je prostor dalo dobiti, so ga pa kljub temu popoldne razne flotilje zapolnile do zadnjega cm. Popoldne je seveda začelo pihati, tako da so privezi postali zelo premetavajoči in zategujoči in zabava je bila zagotovljena. Ker je prvega pol metra pri obali plitko, se barke vežejo s premcem, ne pa s krmo, kot običajno. Napeljani pa so celo muringi. Skratka privezani smo bili s premcem in valovi (ne posebej veliki) so prihajali od zadaj, tako da je barke zategovalo. Nič posebnega, če tu ne bi nastopila naša lenoba, pozabljivost ali ne vem točno kaj. Levo sprednje oko/vodilo za vrv je bilo že nekaj let razmajano in tudi že nekajkrat na »zimskih« TO DO listah, pa se je vedno nekako »izmuznilo«. In tako kot se po navadi zgodi s stvarmi, ki bi jih človek moral rešiti, pa jih ne, se je v tem premetavanju včeraj to oko/vodilo do konca izpulilo in spet imamo nekaj za popravljati.

Pika na i pa je bila, da tudi z večerjo v gostilni, v vasi na hribu, nismo imeli sreče. To se v Grčiji res redko zgodi.

Zadnje dni se je tudi tu vreme malo skisalo. Dogaja se sicer nič posebnega, razen da je pihalo z juga, eno jutro je 15 minut deževalo in en večer je v daljavi grmelo in se bliskalo, so pa skozi napovedane nevihte in razni grdi oblaki se plazijo mimo. Satelitska slika pa je tudi že tri dni enaka: okrogla oblačna gmota se vrti na mestu: od sredine Jadrana, do juga Italije, do tu in notranjosti Balkana. Koliko časa se še lahko tako vrti, ne vem, napoved pa je bolj ali manj enaka za približno 5 dni naprej. Žal pa tudi prave vročine ni več. Večina je zaradi tega verjetno zadovoljna, mi, ki imamo radi 35 +, pa nismo najbolj.

Ker smo potrebovali trgovino na primerni razdalji od barke (ne npr. 1 km stran), smo bili v dilemi, kam iti danes. V igri so bili Kioni, Sivota in Kalamos. In zmagal je Kalamos, ki mi je zmeraj bolj všeč. Ravno prav veliko mestece, kjer je še nekaj domačinov, ne pa samo vse za turiste in v redu luka. Po malo razpredanja sva prišla do zaključka, da je garancija za »uničenje« nekega kraja to, da dovoliš flotiljam rezervacije. S tem postane vse instant, vsa pristnost, prijetnost in razlogi, da bi kraj obiskal, pa izginejo. Do sedaj je to pravilo veljalo za vse takšne kraje, v katerih smo bili. Upam, da se na Kalamosu to ne bo zgodilo. Za zdaj ni videti, da bi flotilje lahko vnaprej rezervirale celo luko. Jutri (sedaj je že danes) ostanemo še tu. 

Ponedeljek, 10. avgust 2020

Sedaj pa zares proti severu in domu

Tri dni smo bili na Kalamosu, od tega en dan preveč. Zakaj preveč, lahko vidite v spodnjem videu, ki mislim, da ne potrebuje komentarja. Kaj takšnega si nismo mislili, da je možno, niti teoretično, kaj šele, da bi lahko to doživeli in preživeli brez posledic. Na srečo ponoči ni bilo kakega močnega vetra ali nevihte, kot eno noč prej. Očitno sem ni za hoditi na vrhuncu sezone. Menda da George vsak večer tako spakira celo pristanišče. Vsak, ki pride v pristanišče, ga nekam stlači. »Polno je, pojdite drugam« ne obstaja. Sosedi pravijo, da so včasih tudi tri vrste bark!!

Danes smo uradno začeli pot proti severu, jutri gremo predvidoma čez most. Nova informacija glede mosta: most je menda spet na svojem mestu in odpira se spet vsako uro od 6. ure zjutraj dalje (ponoči pa po potrebi). Takšno informacijo smo pravkar dobili po telefonu od Marine Lefkada, zato, upam, da drži.

Zadnje dni sva dejansko cele dneve delala, ker moramo do 1. 9. končat projekt, ki smo ga začeli konec junija in se rahlo mudi. Sploh, ker bomo naslednje dni precej pluli in bo manj časa.

Pristanišče v Kalamosu včeraj zvečer.

George, ki »sidra« prvi katamaran v drugi vrsti. Takšno početje je tu možno pogosto videti.

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega

V sklopu akcije Varna plovba 2020 so na območju vseh osmih luških kapitanij na Hrvaškem izvedli kontrolno akcijo prometa na morju. Kot vsako leto, tudi letos navtiki ne spoštujejo pravil o varnosti plovbe na morju. Najbolj pogost prekršek je glisiranje v pasu 300 m od obale, kjer prihaja do najhujših pomorskih nesreč.

Zaradi tega so akcijo izvedli predvsem v območjih z gostim pomorskim prometom v pasu 300 m od obale.

V enem dnevu so opravili 397 pregledov plovil. Pravila varne plovbe je kršilo 120 posadk, zato so izrekli kazni v višini 203.850 HRK (27.000 EUR). Številnim drugim posadkam, ki so imele le nepopolno opremo plovila ali pomanjkljivo dokumentacijo, so izrekli zgolj opomine.

Namen akcije je bil povečati zavedanje navtikov o pomembnosti upoštevanja pravil plovbe, tehnične ustreznosti plovil in opreme na njih. Z njihovim upoštevanjem se poveča tako varnost navtikov na krovu kakor varnost drugih.

Kljub letošnjemu zmanjšanju pomorskega prometa zaradi koronavirusa se je promet v zadnjih 14 dneh močno povečal in dosegel kar 70 % lanskega. Izvedba akcije je bila zato nujna. Tudi letos je bil najbolj pogost prekršek glisiranje znotraj pasu 300 m od obale, drugi pa neprilagojena hitrost plovbe v območjih, kjer je ta regulirana. Ta prekršek povzroča največjo nevarnost zaradi kopalcev, ki lahko prosto plavajo na območju do 150 m od obale. Ker prekršek ogroža življenja, zanj običajno izrečejo najstrožjo kazen brez opominjanja.

Tema dvema prekrškoma sledi nepopolna dokumentacija na plovilu in nato še preveliko število potnikov vkrcanih na plovilo. Med manj pogostimi prekrški so pomanjkljiva oprema plovil in nepoznavanje predpisov plovbe.

V nedeljo je prišlo do nespametne pomorske nesreče. Vodnik vodnega skuterja je iz neznanega razloga trčil v gliser z visoko hitrostjo in se huje poškodoval. Utrpel je hujše poškodbe noge, iz katere je močno krvavel.

Nesreča se je zgodila v nedeljo v jutranjih urah. Že ob 8.44 so v klicni center prejeli nujni klic o pomorski nezgodi, ki se je zgodila v bližini zaliva Vrulja na otoku Kornat. Očividec, ki je poklical v center, se je sam angažiral in začel reševati poškodovanega vodnika vodnega skuterja. S svojim plovilom je odplul do ponesrečenca, ga vkrcal na svoje plovilo in ga odpeljal do zaliva Opat na otoku Kornat. Iz Tribunja je proti otoku nemudoma izplulo službeno plovilo ter ponesrečenca prevzelo že ob 9.55. Odpeljali so ga v Tribunj, kjer ga je prevzela ekipa nujne medicinske pomoči.

V jutranjih urah se je iz plovila Sealine na otoku Krk začel valiti dim. Že v nekaj minutah so na kraj nesreče prihitele gasilske enote in začele gasiti požar.

Požar je zagorel na motorni jahti Sealine privezani v marini Punat na otoku Krk. Gasilska ekipa marine je na privez prišla že nekaj minut po tem, ko se je iz plovila začel dvigovati gost dim. Zagorelo je v motornem prostoru. V času izbruha požara ni bilo nikogar na plovilu.

Usposobljeni delavci marine Punat so nemudoma začeli gasiti požar s pomola, le nekaj minut kasneje pa je priplulo še specialno plovilo marine za gašenje požarov na vodi. Z usklajeno in dobro organizirano akcijo jim je uspelo požar pogasiti še na privezu. Plovilo so kasneje odvlekli iz marine. Spremljali so jih tudi člani gasilskega društva Krk.

Po dosedanjih informacijah je lastnik plovila že imel podobno nesrečo pred leti. Ko je bilo njegovo plovilo na suhem privezu poleg marine, je na plovilu izvajal različna popravila. Naenkrat je izbruhnil požar, ki se je iz njegovega plovila razširil na sosednja. V požaru je zgorelo sedem plovil. To nedeljo naj bi bil na svojem plovilu in ga poskušal priključiti na električni priključek v marini. Vedno, ko se je priključil na omrežje, se je izključila varnostna varovalka. Po več neuspelih poskusih je zaprl plovilo in zapustil marino.

V petek je prišlo do neverjetne pomorske nesreče. Utonila je potapljačica v popolni potapljaški opremi.

V petek se je skupina potapljačev odpravila na potop na Kornate. S plovilom so se zasidrali na otoku Levernaka. Potop je organiziralo zagrebško podjetje in je imelo vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti.

V poznih popoldanskih urah se je proti otoku približala nevihta. Potapljanje so prekinili in pričeli z vkrcavanjem potapljačev na krov plovila. 35 letna Nemka je uspešno priplavala do plovila. Poizkušala se je povzpeti na plovilo, a ji ni uspelo. V potapljaški opremi je padla nazaj v morje in utonila. Ostali potapljači na krovu plovila ji niso uspeli pomagati. Po opravljeni obdukciji je bilo potrjeno, da je umrla zaradi utopitve.

Slika: otok Levernaka, arhiv eNavtika

V petek je zagorel gliser pred luko Cres. V reševalno akcijo so se nemudoma vključili gasilci.

V petek okrog 12.30 je zagorelo na gliserju pred luko Cres. Nemška državljana, ki sta plula na plovilu sta se rešila s skokom v morje. Mimoidoče plovilo ju je sprejelo na svoj krov in odpeljalo v kamp. Nesrečo sta preživela brez poškodb.

Gasilcem prostovoljnega gasilskega društva Cres je plovilo uspelo pogasiti. Na kraj nesreče je kmalu priplulo plovilo izpostave Luške kapitanije iz mesta Cres. Ob njihovem prihodu se je plovilo zaradi poškodb že potopilo. Ker je potopljeno na globini 52 m ne predstavlja nevarnosti za ostale udeležence v pomorskem prometu.

Gliser je bil dolg 4,5 m in je plul pod nemško zastavo. Imel je vgrajen motor z močjo 95,7 kW. Po pregledu dokumentacije plovila so ugotovili, da je lastnik poravnal vse obveznosti z naslova varnosti plovbe in zaščito pred onesnaženjem morja. Proti lastniku plovila zato ne bodo uvedeni nikakršni prekrškovni postopki. Zakaj je na plovilu zagorelo, še ni jasno.

Kako se preventivno zaščititi pred požaron na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi:

PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi:

Naroči PYRoff!

Slika je simbolična

Platno bo po temeljitem pranju izgubilo svojo lastnost vodonepropustnosti. Zato je po čiščenju potrebno izvesti impregnacijo. Impregnacije ne izvajajte, če platna niste dobro oprali in iz njega odstranili nečistoč in maščob. Kako pravilno očistite ponjavo, da je ne poškodujete, si preberite v članku: Kako očistimo platneno streho – vzdrževanje bimini top, spray hood,…

Za impregnacijo platna potrebujemo impregnacijsko sredstvo. Sredstva so na voljo v sprejih, kot tekočine ali celo kot koncentrati. Pri večjih površinah (5 m2 ali več) bodo količine kot so 250 ml ali 400 ml spreja absolutno premalo. Zato je bolje, da si zagotovite večjo količino sredstva. Mi smo izbrali Yachticon sredstvo za impregnacijo (koncentrat), ki se redči z vodo v razmerju 1:5 (cena za 1l od 25,00 – 50,00 EUR odvisno od trgovine).

Impregnacija po korakih

1. Pripravite sredstvo za impregnacijo, če je koncentrat ga razredčite v priporočenem razmerju.
2. Preverite, da je platno popolnoma suho
3. Če platna niste sušili na plovilu, ga namestite na svoje mesto.
4. Tekoča sredstva za impregnacijo nanesite na platno s pomočjo mehke krpe ali gobice namočene v sredstvo za impregnacijo. Nanos naj bo enakomeren. Količina naj bo dovolj velika, da se bo v platno vpila enakomerno. Če uporabljate sredstvo v spreju, natančno in enakomerno nanesite nanos na platno.
5. Pustite, da se platno dobro posuši.

Ko se platno v celoti posuši, lahko preverite, če ste ga dobro in enakomerno impregnirali. Z gobico namočeno v sredstvo za impregnacijo ponovno potegnite preko površine, ki ste jo impregnirali. Na mestih, kjer je bila impregnacija dobra, se nov nanos ne bo prijel, kjer pa ni bila zadovoljiva, pa se bo sredstvo vpilo v platno.

Ko ste preverili kvalitetno opravljenega dela, pustite platno da se popolnoma posuši.

Prvi vikend v mesecu septembru bo zopet potekal navtični vikend na Ptujskem morju.

Podjetje C&G Navigator iz Ptuja letos že desetič zapored organizira Navtični vikend. Potekal bo od četrtka, 3.9.2020 pa vse do nedelje, 6.9.2020. Med 10.00 in 18.00 si boste lahko ogledali nova plovila za sezono 2021 in jih tudi testirali.

Letošnje leto boste lahko zapluli z:

• MARINELLO 650 CABIN + SUZUKI DF140
• MARINELLO EDEN 18 + SUZUKI DF100
• MARINELLO FISHERMAN 16 + YAMAHA F70
• MARINELLO 19 SPOT CABIN + HONDA BF100
• MARINELLO ELENA 650 + SUZUKI DF140

Zaradi velikega zanimanja za testne vožnje, vas prosimo, da se za termin vožnje že predhodno dogovorite na tel. 051 238 901 (Simon) ali nam pošljite sporočilo.

Dogodek bo izpeljan v skladu s Covid-19 ukrepi, tako bodo vožnje potekale individualno.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 233. dan

Hja, včeraj sem narobe napisal, kdo govori angleško od sosedov Francozov. Sem bil pač v 'kleti' in lepil panele na bojler in nisem dobro dojel, kaj se dogaja zgoraj. V resnici zna angleško ta mala hčerkica, ne ta velika. Šest mesecev so bili na Irskem, pa se je ta mala naučila. Hja, ta mala je zanimiva žverca. Že zdaj malo manipulira s starejšo sestro in starši. Kaj šele bo, ko odraste.

Danes sta sestrici z vedrom ujeli ene dve mali ribici (taki 5 cm veliki) in ju previdno dali v prozorno plastično skledo. In sta imeli svoj akvarij in veliko veselja ob tem. Ribicam sta dali dovolj svežega morja. Že čez pet minut pa je starejša sestra rekla, da jih je dovolj in jih je treba zdaj izpustiti. Mala je bila malo žalostna, a po mojem sta vedeli, da se ribicam ne piše nič dobrega v tisti posodi. Obe sta gledali, ko so ribice odplavale pod barko. Tako zelo od blizu sta gledali, da je moral oče spustiti opozorilo, naj ne padeta v vodo.

Imajo nov Beneteau Oceanis 45, ki se mu na krmi odpre kopalna ploščad (seveda brez ograjice). In od tam do padca je le majhen korak, če si star pet let in gledaš za ribico. Sicer pa sestrici dosti 'kuhata'. Najpopularnejša jed je 'kapučino'. Danes sem ga bil tudi jaz deležen. V posodo daš vodo in tekočino za pomivat posodo, mešaš in stepaš, (malo poliješ) in že lahko ponudiš odličen 'kapučino' z veliko pene.

No, vidite. Tako nič se tukaj ne dogaja, da je glavni dogodek to, kako se igrata sosedovi hčerkici. Mačka je očitno dobila še enega dobrega skrbnika, ker je postala bolj izbirčna in je očitno sita.

Danes, ko sem nesel smeti, se je izstrelila iz kontejnerja kot raketa. Odličen odriv in vse točke za slog. Spet sem bil v trgovini. Danes je bilo treba celo malo počakati za vstop, ker je bilo več ljudi. Skrbijo, da notri ni gneče in smo lahko vsi oddaljeni eden od drugega 2 m. Prijetno je kupovati, ko ni nobene gneče niti med policami niti na blagajni. Preskrbovalne verige so tu očitno zasnovane za otok poln turistov. Sedaj, ko turistov praktično ni več, je povsod vsega dovolj in nikjer nobene gneče.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 234. dan

Topleje je, kot prejšnje dni. Ko tole pišem, je ura devet zvečer, pa sem še v kratkih hlačah in barke še nisva zaprla. Pustimo to, da je admiralica že v debelem flisu, to je druga zgodba.

Tudi veter je manj nasilen. Sicer nisem meril hitrosti, a nič ne žvižga med štraji. Vremenarji pravijo, da je bilo čez dan med 10 in 15 vozlov in valov je komaj za kak meter. Tole bi bilo idealno vreme za sidranje pri Graciozi, ali lepo enodnevno jadranje za zabavo. A žal ni nič od tega. Čepimo v marini in čakamo, da panika mine. Je pa vremenska slika te dni kar zanimiva.

Azorski anticiklon se je spustil zelo zelo nizko na 22° severne širine in je torej celih 10 stopinj južneje od nas. Po navadi pa je blizu Azorov (od tod ime), se pravi okrog 35 do 40° severne širine. Navzdol so ga potisnili trije cikloni, ki so dokaj nizko nad severnim Atlantikom. To je precej spremenilo sliko običajnih vetrov na Atlantiku. Recimo, da ne bi bilo korone in bi lahko jadrali:

• Za pot s Kanarskih otokov na Karibe bi moral iti zelo zelo južno, še precej južneje od Zelenortskih otokov, da bi ujel pasatne vetrove, sicer bi se ujel v brezvetrje.
• Za pot s Karibov proti Evropi, ki po navadi zahteva dosti orce in pot najprej zelo na sever, preden se lahko obrneš na vzhod, pa bi jadral z vetrom v krmo s Karibov direktno proti Gibraltarju.

A zadeva ne bo trajala dolgo. Že čez nekaj dni bodo razmere drugačne, kar bi bilo treba seveda upoštevati pri planiranju poti. Ravno zaradi vremena in vetrov pravijo, da je urnik eden izmed največjih sovražnikov jadralcev. Če moraš na pasažo po urniku, lahko naletiš na izredno neugodno vreme, če pa lahko počakaš na ugoden veter, je praviloma udobneje in hitreje. To smo na lastni koži preizkusili pred leti, ko smo za prečenje Atlantika imeli na barki prijatelje z omejenim številom dni dopusta in letalsko vozovnico za vrnitev v Evropo. Ker nismo več mogli čakati, smo dobili zvrhano porcijo neviht in premočnega vetra in neugodne valove. To zimo pa sva se po Kanarskih otokih potepala glede na vreme in sva imela večino pasaž med otoki dokaj ugoden veter. No, ja, glede na razmere seveda. Kljub vsemu sva bila tukaj pozimi, ko so vetrovi močnejši in valovi višji.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 235. dan

Lepa sončna nedelja je bila. Mačkica je pred kakšnim dnevom, dvema, preselila svoje mladiče. Prej je ves čas hodila na sosednji pomol na neko starejšo leseno barko, kjer ni bilo nikogar, zadnje čase pa se zadržuje na parkirišču marine, zraven WC-ja.

Tam je parkiran en kombi, v katerem očitno nekdo živi. In tudi hrani muco. Pravi, da ni edini in da jo hrani pol marine. Zato pa poje le še po nekaj 'vljudnostnih' keksov. Danes zjutraj, ko sem šel na WC, sem videl mladiče. Prilezli so iz avta, ki je parkiran zraven kombija. Očitno je gnezdo prestavila bližje vira hrane.

Tisti avto je last rent-a-car agencije, a ker so nenujne dejavnosti zaprte, avto seveda ves čas zapuščen stoji na parkirišču. In ker je to Fiat, mački ni bilo težko zlesti noter.

Se še spomnite tistega prastarega štosa, kako so testirali avtomobile? Pri Mercedesu so dali mačko v avto in zapeljali avto skozi pralno stezo. Če je bila mačka na koncu suha, je avto dovolj dobro tesnil. Pri Fiatu so poskus začeli enako. Če je bila mačka na koncu še v avtu, je ta dovolj dobro tesnil.

No, resnici na ljubo mačka ni imela mladičev v kabini avta, ampak v motorju. Jaz sem videl dva, baje so štirje ali pet. Sicer se ni kaj dosti dogajalo. Oprala sva (khm, Lili je oprala) en stroj perila, jaz sem le priključil marinsko vodo na stroj in še prej natočil vodo v rezervoar Herona. Sedaj pereva tako, da vode za pranje ne jemljeva iz Heronovih vodnih rezervoarjev, ampak na stroj kar direktno nataknem vodno cev s pomola. Na ta način se izognem večkratnemu pretakanju ene in iste vode in nepotrebnemu obremenjevanju ladijske črpalke za vodo. Pregledal sem še akumulatorje in dolil destilirano vodo.

Akumulatorji na Heronu so dokaj novi (iz aprila 2017) in so dobri. Domača slovenska proizvodnja (TAB MOTION Floded TUBULAR). Gre za klasične (svinčeve s kislino) akumulatorje, ki pa imajo tubularno zasnovane plošče. Se pravi plošče niso ravne, ampak so v obliki valjev. Zaradi tega prenesejo precej globlja praznjenja in tudi večje tokove. Še vedno pa so to akumulatorji, ki jim je treba dolivati destilirano vodo. Za dolivanje vode pa imam posebne nalivalne čepe, ki precej olajšajo dolivanje. Čepi so povezani s cevkami in imajo ventile, ki spuščajo vodo v celice, ko pa je celica polna, se ventil zapre. Na ta način nalivam vodo le v eno cevko in ta se enakomerno razporedi po vseh dvanajstih celicah. Enostavno, čisto, hitro. Sistem mi ne pokuri veliko vode, a vsaj enkrat na mesec je dobro pogledati in po potrebi doliti.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 236. dan

Topleje je. Kako je zgodaj zjutraj, ne veva, saj dolgo spiva, ker zvečer dolgo visiva na netu in kaj bereva. Ampak že ob 'jutranji' kavici je bilo dovolj toplo za majico in kratke hlač, čez dan pa je bilo skoraj vroče.
Pospravil sem stranske zaščite v kokpitu in bimini. S tem je bil sprayhood povsem odkrit.

Priključil sem vodo in sprayhood dobro opral. Kar konkretna količina peska se je cedila z njega. Danes je moral biti čist, saj je čas za novo impregnacijo. Ob zadnjem dežju sem opazil, da rahlo pušča vodo in se odločil, da ga na novo impregniram. Imava še nekaj impregnacijske tekočine, ki sva jo kupila pred leti, brez tega bi nama trda predla, saj se ne da prav ničesar kupiti. Kot bi bil sredi pasaže ali na neobljudenem otoku. Kar imaš na barki, imaš, če česa nimaš, pač nimaš in ne moreš kupiti.
V močnem soncu je bil sprayhood hitro suh in sem se lahko lotil impregnacije. Postopek je izredno enostaven.

1) Opereš in posušiš blago, ki ga želiš impregnirati, saj nočeš impregnirati peska, ki bo odpadel v dežju.
2) Impregnacijsko tekočino pretreseš, da ni kakšne usedline in jo naneseš na blago. Ne smeš varčevati, sicer bo zamakalo. Lahko brizgaš (mi ne moremo, ker nimamo ličarske pištole) ali pa nanašaš s čopičem ali kako drugače. Jaz to delam z gobico in gre odlično.
3) Sušiš najmanj 48 ur. No, tule na Lanzaroteju se bo lahko sušil do onemoglosti. Ni nevarnosti, da ga prehitro zmoči dež.
Že ob nanosu sem videl, da na nekaterih predelih blago dobro odbija tekočino, drugod pa jo posesa kakor pivnik. Tam sem bil še posebej radodaren pri nanosu.
V soncu in vetru je bil nanos suh v nekaj minutah.

Impregnacija tudi nekoliko osveži videz blaga in ga naredi malo bolj čvrstega na otip. Videti novejše. Zvečer sva nazaj postavila bimini in stranske zaščite. S tem imava manj vetra v kokpitu in več zasebnosti, pa še sonce nama ne sije v glavo. Sama impregnacija traja le nekaj minut, a vse priprave (da izkoplješ tekočino izpod postelje v prednji kabini, da odmakneš bum, bimini in bočne zaščite, da napelješ vodo in opereš in posušiš površino in da potem vse pospraviš nazaj, pa se to spremeni v skoraj celodnevni projekt.

Še posebej, če zraven šteješ še čas sušenja po pranju.

Če morda komu niso poznani pojmi:
- sprayhood je polkrožna kupola z okni nad vhodom v barko, ki zadrži morski pršec in deloma varuje potnike v kokpitu in vhod v barko;
- bimini je streha nad kokpitom;
- kokpit je zunanji del barke, kjer se posadka in krmar zadržujeta med jadranjem. Kokpit je na Heronu med kopalno ploščadjo, ki je čisto zadaj, in med vhodom v notranjost barke.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Covid-19 je res vsiljivec, ki se je kot pravi virus zažrl tudi v moje jadranje in v moj projekt jadranja okoli sveta. In kot je vsem že znano, vsaj začasno ne morem nazaj na Novo Kaledonijo. Zato se bom letošnje poletje večino časa zadrževal na Jadranskem morju, kjer bom skippiral in se zadrževal na jadrnicah raznih čarterjev. Prav tako bom plul in upravljal barke za zasebne družbe, družine in poslovne partnerje, raznih podjetij oz. po željah naročnikov.

Če ste ljubitelji morja in jadranja, ima moj prijatelj za vas tri jadrnice Beneteau 38,1 s tremi kabinami in prostornim salonom. Vse tri še dišijo po novem in so opremljene tudi z najnovejšo dodatno opremo in tudi z vso opremo za bivanje v njej. Lahko jih najamete za 3 do 14 dni, brez skipperja ali s skipperjem (moja malenkost). Barke se nahajajo v marini Biograd, ki je čudovito izhodišče za jadranje med otoki srednjega Jadrana. Nekaj terminov je še prostih!

Za dodatne informacije mi pišite na elektronsko pošto: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević