Novice

Hrvaška Civilna zaščita je z današnjim dnem podaljšala začasne ukrepe pri prehajanju državnih meja.

Odlok o omejevanju prehodov preko meje Republike Hrvaške je pričel veljati s 1.12.2020 in je veljal 14 dni. Z včerajšnjim dnem so omejitve podaljšali vse do 15.1.2021.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

• delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
• učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
• pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
• osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
• potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 15. decembra 2020 do 15. januarja 2021.

V četrtek, 17. decembra, bo pred Aucklandom na Novi Zelandiji potekalo prvo tekmovanje na jadrnicah AC75, jadralnih monotrupnih bolidih, ki bodo drveli nad vodno gladino.

Prada Christmas Race bo potekala med 17. in 20. decembrom. To bo prva priložnost, na kateri bodo nastopile nove jadrnice AC75 in se pomerile med seboj.

V četrtek, 17. decembra, ob 15.00 po lokalnem času se bo začela prva dirka regate. Prve tri dni bodo odpluli po štiri dirke po sistemu Round Robin. Vsaka ekipa bo z vsakim nasprotnikom odplula po dve dirki. Četrti dan regate (20. decembra) bodo potekali izločitveni dvoboji. V finalni krog bo napredoval zmagovalec posamezne dirke, poraženca pa se bosta pomerila za tretje in četrto mesto.

Tekmovanja bodo potekala vsak dan med 15. in 18. uro po lokalnem času oziroma 3. in 6. uro po našem času.

V petek je v cilj ARC-a na Santa Luciji uspešno priplula tudi prav posebna tekmovalka. 23-letna Natasha Labert je tetrapleginja, ki jadra že vse od svojega devetega leta starosti, kljub temu da je bila rojena s cerebralno paralizo.

Njen katamaran Nautitech Open 46, Blown Away, je njen oče predelal tako, da ga je mogoče v celoti upravljati s pomočjo tehnologije Sip-N-Puff. Gre za neke vrste joystick, voden s pomočjo vdihovanja in izdihovanja zraka. Na ta način lahko oseba s tetraplegijo kontrolira premikanje in klikanje miške ter na ta način upravlja računalnikom in, v njenem primeru, tudi plovilo.

Njen oče je izdelal posebej prilagojen sistem upravljanja plovila, v katerega je vgradil tehnologijo sip-n-puf, ki Natashi omogoča kompletno upravljanje krmila in jader.

Ekipa je za prečkanje Atlantika, dolgo 2808 milj, potrebovala 18 dni, 21 ur in 3 minute.

Njeno prečkanje Atlantika je imelo tudi dobrodelno noto, saj so na ta način zbirali donacije za kar tri dobrodelne organizacije.

Besedilo: Nataša Kolega: Foto: ARC

Vodilna trojica pritisnila na plin (posodobljeno 14.12.2020 ob 10.00)

Dalin, Ruyant in Bestevean drvijo po Južnem oceanu. Plujejo za sistemom nizkega zračnega pritiska z ugodnim jugozahodnikom, ki jim omogoča plovbo z visokimi hitrosti. Vsi trije so prepluli preko 440 nmi v zadnjih 24 urah. Najhitrejši je bil zopet Bestaven, ki je preplul 447 nmi in zaostanek za Dalinom zmanjšal na vsega 73 nmi. Zasledovala skupina v kateri plujejo Le Cam, Seguin, Detreux, Burton, Herrmann in nekateri drugi, zaostaja med 300 in 400 nmi.

Svojega navdušenje ni mogel skrivati Benjamin Detreux, ki letos prvič pluje na regati. Zemljepisno dolžino rta Leeuwin je prečkal kot četrti jadralec:

»Neverjetno je. Zelo sem vesel, da sem prečkal zemljepisno dolžino rta Leeuwin in da sem na tem mestu. Aktiven sem ves čas. Trimam jadra in pregledujem vremenske karte. Poizkušal sem se spočiti, a mi ni uspelo. Ves čas sem pri stvari. Ko sem plul nekoliko počasneje sem bil zaskrbljen. Vodilna trojica se bo oddaljila. Prešlo nas bo področje visokega pritiska. V tej družbi moramo ves čas jadrati hitro. Ni časa za zabušavanje.«

Detreux pluje skupaj z Le Camom in Seguinom. Po 36 dneh plovbe je med njimi zgolj 20 nmi razlike.

34 dni regate, razlike pa vse manjše

Regata Vendee Globe se je pričela pred 35 dnevi. Jadralci so prepluli 13.000 nmi oziroma polovico poti, razlike med njimi pa so vse manjše.

Po 35 dneh plovbe je še vedno v vodstvu Charle Dalin na jadrnici Apivia. A njegovo vodstvo je ogroženo. Njegova prednost, ki je znašala že preko 200 nmi se je na južnem Indijskem oceanu, kljub nizkim temperaturam dodobra stopila. Yannick Bestaven na jadrnici Maitre Coq IV, ki je ponoči jadral najbolje, se mu je približal na vsega 68 nmi. Trenutno pluje na tretjem mestu za Dalinom in Ruyantom na drugem, a pokazal je, da prvo mesto na regati še ni odločeno. Tudi Ruyant je jadral odlično. V zadnjih 24 urah je preplul 397, kar je le 5 nmi manj kot Bestaven, a 12 več kot Dalin. Oba sta se mu močno približala in ne popuščata.

Charlie Dalin se približuje rtu Leeuwin, jugozahodnemu rtu Avstralije. Do tam ga loči le še 50 nmi. Preko noči je večinoma plul z visoko hitrostjo okrog 20 vozlov in poizkuša obdržati prednost pred Bestavenom in Ruyantom. Oba jadralce plujeta pravzaprav vzporedno. Luči ju le 20 nmi razdalje. Ruyant se zaveda, da plovbe z vetrom v desni bok zanj predstavlja težavo. Odrezati je moral večji del levega hidrokrila. Njegova hitrost plovbe je zato dva vozla počasnejša, kot bi bila s celim hidrokrilom. Bestaven je ob plovbi mimo rta Dobrega upanja za Dalinom zaostajal 340 nmi. Sedaj, po preplutem južnem Indijskem oceanu, ko se približujejo rtu Leeuwin pa njegov zaostanek znaša le še 68 nmi. Očitno mu plovba po divjih južnim morjih ustreza. Ne smemo pozabiti, da je Bestaven eden izmed treh jadralcev, ki so se podali v akcijo reševanja Kevina Escoffierja in bo na koncu nagrajen s kompenzacijo v minutah, ki lahko pri tako majhnih razlikah pomeni veliko spremembo.

Boris Herman je upočasnil. Še vedno ima težave z jadrom J2 ja jadrnici  Seaexplorer-Yacht Club de Monaco. Dolgo časa je odlašal s popravilom, ki mu je očitno uspelo, saj je proti jutru spet zajadral s polno hitrostjo.

Šesta žrtev Južnega oceana je Fabrice Amedeo (12.12.2020 ob 10.00)

Fabrice Amedeo je bil prisiljen da odstopi. Na krovu njegove jadrnice Newrest Art et Fenetres se je okvaril računalniški sistem. Brez njega plovbe ne mora varno nadaljevati.

"To je težka odločitev", je dejal in bil prisiljen prvič odstopiti na veliki regati.

Težave z računalniškim sistemom so se pričele že v torek. Oba računalnika na krovu sta prenehala delovati. Le GPS sistem mu je omogočal zaznavati pozicijo.

"Naša plovila, ki glisirajo so v visokih valovih zelo obremenjena. Jadral sem na enak način kot je bilo vedno v moji navadi, kot dober jadralec, ki ima občutek za svojo varnost in varnost plovila. Do napake je prišlo, ko sem plul na 21. mestu v vetru, ki je pihal s hitrostjo 25 do 35 vozlov. Morje je bilo močno vzvalovano. Odločitev sem sprejel s težkim srcem.", je povedal Amadeo s plovbe proti Cape Townu, kjer bo končal regato. Trenutno ga do pristanišča loči še 80 nmi. V Cape Townu ga pričakujejo proti večeru.

Male zmage Jeremia Beyoua

Jeremie Beyou je moral zaradi okvare nekaj dni po štartu regate nazaj v izhodiščno  pristanišče Les Sables d'Olonne. Po uspešnem popravilu plovila se je vrnil v regato in to več kot uspešno Svoj zaostanek za zadnjim jadralcem je uspel ne le nadomestiti, temveč je predzadnjega prehitel in sedaj pluje na predzadnjem mestu. Za naslednjim zasledovalcem ga ločita  le še dve navtični milji.

"Včeraj sem imel zelo dober dan. Končno mi je uspelo, da sem se vrnil v floto. Izjemno lepo je, ko vidiš druge jadralce okrog sebe. Preko VHF postaje sem govoril s Sebastienom Destremauem. Zelo lepo je z nekom govoriti v živo. Moj cilj je bil, da pred rtom Dobrega upanja ujamem sotekmovalce. Prvi cilj sem dosegel. Zame je to zelo pomembno. Uporabil sem vse možnosti, da sem plovilo spravil do tu. To so male zmage, ki se jih moram veseliti. V 24 dneh sem priplul do rta Dobrega upanja. To je veliko.

Vreme nam ne prizanaša. Upam, da bo naslednji del nekoliko lažji. Seb je 3 nmi pred menoj, vendar ga ne vidim. Morje je preveč vzvalovano. Tudi jaz bom kmalu zaplul z vetrom. Plula bova na isti ruti. Veter piha s hitrostmi med 13 in 29 vozli. Celo noč je bilo tako. Morje je močno vzvalovano. Težko je najti prave nastavitve jadrnice. Približuje se nam fronta, veter se bo obrnil proti severu tokom dneva. Vse je sivo."

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Yannick Bestaven / Maitre Coq IV

Med prvimi državami ki se odpirajo za navtični turizem in seveda tudi za druge oblike turizma so Britanski Deviški otoki. Svoje meje so odprli s 1. decembrom 2020.

Britanski Deviški otoki so odprli svoje meje za turiste. Seveda je to pozitivna novica a pogoji za bivanje na otokih so prej kot prijazni do obiskovalcev.

Za vstop na otočje je pripravljen poseben protokol, ki je izjemno zapleten in bo verjetno odvrnil večino potovanja željnih.

Vsi navtiki (in seveda ostali turisti), ki bi radi pripluli na otok se morajo vsaj en teden pred prihodom najaviti preko spletne strani vlade, kjer oddajo svoje podatke. Priložiti je potrebno negativen test, ki ni star več kot pet dni. Druga obvezna priloga je potovalno zavarovanje, ki ima celovito medicinsko zavarovanje. Vsaj 48 ur pred prihodom je potrebno zaprositi za BVI potovalni certifikat. Ob prihodu bodo vsi turisti napoteni v tako imenovani Center dobrodošlice (Welcome Center), kjer bo potrebno opraviti dodatno testiranje. Vsi turisti bodo prejeli zapestnico z vgrajenim sistemom za sledenje. Prav tako bodo prejeli datum za ponovno testiranje, ki ga morajo opraviti čez štiri dni. Ta čas, do ponovnega testiranja morajo, ostati na svojem plovilu, ki je privezano v marini ali pristanišču, ostali turisti pa v svojem hotelu. Če bo test pokazal negativen rezultat, se bodo lahko po otočju prosto gibali seveda z upoštevanjem varnostnih mer.

Vsi ki bodo pozitivni, bodo morali na svojem plovilu počakati v karanteni minimalno 10 dni. Za prevoze od mesta testiranja do svoje lokacije bodo morali uporabiti poseben prevoz. Navtiki in ostali turisti, ki bodo pozitivni, otočja ne bodo smeli zapustiti prej kot v 14 dneh, po preteku karantene. Bivanje na lokaciji si bodo morali plačati sami. Otrokom do petega leta starosti ni potrebno opravljati testa.

Oba testa, prvi ob prihodu, drugi čez štiri dni, uporabo mobilne sledilne aplikacije in sledilne zapestnice bo moral plačati vsak navtik oziroma turist zase. Stroški dveh testiranj, sledilne zapestnice, aplikacije in ostalih povezanih stroškov znaša 175 USD na osebo.

Ste še željni potovanja? Je to nova realnost, ki si jo želimo?

Bi si upali s tovarniško jadrnico sami obpluti svet? Prijavite se na Global Solo Challenge.

Trenutno poteka regate Vendee Globe, ki velja za eno izmed najtežjih solo regat na svetu. Namenjena je profesionalcem z odličnimi tehničnimi ekipami in ogromnimi finančnimi sredstvi. A za običajne smrtnike udeležba na regati ni mogoča. Če pa bi se radi udeležili takega izziva, potem bo med leti 2023 in 2024 potekala nova regata, ki bo namenjena tistim, ki bi se radi udeležili takšnega podviga.

Najboljše stvari so tri

Samostojno jadranje

Za večino jadralcev na svetu samostojna plovba okoli sveta pomeni ultimativen jadralski in življenjski dosežek. Je edinstvena življenjska izkušnja, v kateri se boste dokazali sami sebi in svetu okoli vas.

Plovba okoli sveta

Sanje večine jadralcev, ki se spogledujejo z odprtimi morji, je plovba okoli sveta. Obpluti svet je ultimativen izziv. Je drugačen od plovbe preko oceana. Je zahtevnejši, dolgotrajnejši in seveda nevarnejši.

Tovarniška plovila

Za udeležbo na regati okrog sveta bi pričakovali draga regatna plovila. A Global Solo Challenge je drugačna regata. Vsi udeleženci lahko plujejo le na plovilih, ki so bila izdelana tovarniško in je bilo v seriji izdelanih vsaj 20 plovil.

Prvi v cilju ne bo nujno zmagovalec

Ker se bodo regate udeležila različna plovila, ki po plovnih lastnostih niso enakovredna, bodo glede na svoje lastnosti razdeljena v razrede.

Kakšna plovila lahko plujejo

• Plovila morajo biti zgrajena pred letom 2005
• Dolžina plovila: 35 - 45 čevljev
• Minimalna teža plovila: 5500 kg
• IRC: 0,940 in 1,050
• Minimalno razmerje (teža/dolžina): 150-250

Tekmovalci bodo lahko med regato zapluli v pristanišče. V primeru okvare na plovilu bodo jadralci lahko zapluli v pristanišče in plovilo popravili. Na obali bodo morali ostati 96 ur, kot kazen za postanek, nato pa bodo plovbo lahko nadaljevali.

Vse informacije o regati so na voljo na: https://globalsolochallenge.com/

Dobrodošli na krov nove jadrnice Elan GT6 s Theom iz škotskega podjetja Great Harbour Yacht Scotland, ki je zastopnik za plovila Elan.

Theo vam bo v videopredstavitvi pokazal vse zanimive lastnosti nove 49 čevljev (15,2 m) dolge jadrnice Elan GT6. Novost je zastavonoša begunjske ladjedelnice, ki je nominirana za evropsko plovilo leta 2021 ter nagrado Yacht of the Year 2021 po izboru British Yachting Awards.

Ta izjemno stilska jahta je rezultat sodelovanja med studiem F. A. Porsche in Humphreys Yacht Design, Elanovega dolgoletnega oblikovalskega biroja. Močna jadrnica z izjemnimi plovnimi lastnostmi je izdelana, da traja. Izjemno hitra z izjemno uravnoteženim osnovnim jadrovjem zagotavlja ogromno zabave za krmarja in posadko, tako med jadranjem kot na sidru.

Ta izjemna jadrnica je ena izmed prvih, ki je bila izdelana in dostavljena v Združeno kraljestvo. Ima tri kabine, dve kopalnici in veliko dodatne opreme. Oglejte si video in če vam je jadrnica všeč, dvignite palec.

Več o jadrnici Elan GT6

• Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6
• Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6
• Elan predstavil novo jadrnico GT6 v videu

Manuel Cousin ima počeno krmilo (posodobljeno 11.12.2020 ob 13.00)

Manuel Cousin, ki pluje na jadrnici Groupe Setin ja včeraj pozno zvečer opazil razpoko na njegovem desnem krmilu. O težavi je nemudoma obvestil svojo kopensko ekipo.

Manuel Cousin, ki trenutno pluje na jugovzhodno od rta Dobrega upanja na 20. mestu, je včeraj zvečer opazil, da je desno krmilo razpokano. Ker ima srečo in pluje v zmernih vetrovih, je nemudoma pričel s popravilo. Krmilo je vzel iz ohišja. Poizkušal ga bo popraviti in nadaljevati z regato.

»Vremenski pogoji zadnjih nekaj dni so bili izjemno zahtevni. Ko sem opravljal redni pregled plovila, sem opazil razpoke na vrhu krmila. K sreči imam solidne vremenske razmere. S popravilom sem pričel takoj. Težava ima tudi pozitivno stran. Res je, da sem izgubil nekaj mest, a še vedno sem v regati. Zame je to najpomembneje.«, je zapisal Manuel Cousin.  

Zasledovalna skupina se naglo približuje vodilni dvojici (posodobljeno 11.12.2020 ob 9.00)

Skupina jadralce, ki jadra za vodilnima Dalinom in Ruyantom je močno zmanjšala zaostanek, Odlične vetrovne razmere so jim omogočile plovbo s hitrostjo med 19 in 22 vozli. Vodila jadralca sta padla v področje šibkejših in nestabilnih vetrov, ki so jima ponoči omogočali plovbo zgolj z 10 do 12 vozli.

Charle Dalin na Apivi pluje 165 nmi pred Rhuyantom. Yannick Bestaven na jadrnici Maitre CoqIV ima le še 200 nmi zaostanka za vodilni. Sledijo mu še Luis Burton, Jan Le Cam in  Benjamin Detreux, ki vsi zaostajajo manj kot 300 nmi. Jadralci plujejo že 32 dni. Prepluli so že skoraj polovico poti razlike pa so izjemno majhne. V le eni samo noči ugodnih vetrovnih razmer se lahko razlike spremenijo tudi za 200 nmi.

Izjemno dobro pluje tudi Jeremie Beyou. Zaradi  tehnične okvare na jadrnici Charal se je moral vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne. Ko je ponovno krenil na pot okoli sveta, je za takrat zadnjim jadralcem zaostajal že več ko t 1000 nmi. Danes za Arijem Huuselo na 27, mestu zaostaja le še 15 nmi.

Thomas Ruyant pluje le z enim hidrokrilom. Pri plovbi z vetrom v desni bok mu vedno primanjkuje moči. Kljub temu se bori po svojih najboljših močeh. Zjutraj se strnil svoje vtise nočne plovbe:

»Dobro sem. Zadnja velika ovira je za menoj. Pogoji za plovbo so dobri. Je veliko bolje kot včeraj. Lotim se lahko popravil, nekaj lahko pojem in se celo naspim. Danes ponoči sem uspel večino časa spati. Danes je nad nami modro nebo, vetrovi pa so nekoliko bolj nestabilni. Premikamo se enakomerno a počasneje. Sem zadovoljen. Takšne pogoje smo že pogrešali. Charlie Dalin je blizu. Manjka mi nekaj moči pri plovbi z vetrom v desni bok. A kaj morem, tako pač je. Ne gre slabo.«

Iz ene nevihte v drugo na jugu Indijskega oceana (10.12.2020 ob 10.00)

Charlie Dalin, ki je včeraj ponoči plul skozi nevihto, si je danes nekoliko odpočil. Plul je z nekoliko nižjo hitrostjo, sedaj pa se spet pripravlja na nekoliko bolj zahtevno plovbo pri višjih hitrostih, ki ga čaka danes ponoči. Tako kot on, je tudi večina ostalih jadralcev pospešila. V vodilni skupini, ki pluje približno 400  nmi za vodilnim so povprečne hitrosti plovbe znašale med 15 in 20 vozli. Med najhitrejšimi je bil Armel Tripon, ki je plul s hitrostjo 20 vozlov, Sebastien Destremau pa je imel povprečno hitrost 16,4 vozla.

Vsi jadralci že jadrajo na Južnem oceanu. Vodilna skupina je v sredini južnega Indijskega oceana, druga skupina je dobro zaplula v Indijski ocean, zadnja, najpočasnejša skupina pa pluje še v južnem Atlantiku.

Vodilni Charlie Dalin se je ob 5:01 uri oglasil preko satelitskega telefona:

»Še vedno sem utrujen. Sem izčrpan a sem si oddahnil. Usoda je hotela, da sem izgubil svoje vremenske novice le dve uri preden se je pričela nevihta. Nisem mogel vedeti, s kakšnimi silami se bom spopadel. To je lahko dobra ali pa slabo. Vetrovi so se vrtinčili. Jadrnica je bila obremenjena do meje. Na trenutke nisem več vedel, kaj narediti, da bi zmanjšal hitrost plovbe.«

Zaradi slabega vremena je moral pospraviti svoja hidrokrila, namestiti viharna jadra in trdno držati krmilo. Ko se je najhujši del končal je napisal sporočilo svojemu partnerju, vodji projekta, Antoine Carrazu:

»Velika nevihta je mimo. Zelo sem vesel, da se prečkal to oviro. Kasneje je veter padel. Bolo ga je manj kot sem pričakoval. Preveril sem celotno plovilo, njegovo strukturo. Vse je bilo vredno in mirno sem lahko zaspal. Porabil sem veliko energije. Moram se spočiti. Misliti moram tudi nase.«

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Vincent Curutchet / Alea / Disobey / Apivia; © Jean-Marie Liot

Čeprav se sliši še tako neresnično, pa je žal res. Izginila je naftna ploščad hrvaškega podjetja INA, ki je bila postavljena v severnem Jadranu.

Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki je v večernih urah 5. decembra prejel informacijo, da je prišlo do prekinitve daljinskega nadzora in kontakta z naftno ploščadjo Ivana D, ki je stacionirana v severnem Jadranu zunaj teritorialnih voda Republike Hrvaške.

Predstavnik INE je povedal, da so vrtine na naftnih ploščadih Ivana D, Ivana A in Annamaria A pravočasno zaprli in ni nevarnosti za puščanje plina. Objekt Ivana D je sicer daljinsko nadzorovan in nima posadke. Zaradi izginotja ploščadi niso ogrožene posadke na drugih povezanih eksploatacijskih objektih.

Na lokacijo se je odpravilo službeno plovilo Obalne straže Republike Hrvaške. Na lokaciji, kjer bi morala biti ploščad, žal niso našli ničesar. Kaj natančno se je zgodilo, še ni jasno. Več informacij bo na voljo, ko se bodo vremenske razmere umirile in bo možno ugotoviti, kaj se je zgodilo.

V INI zatrjujejo, da nesreča nima naravovarstvenih posledic, saj je avtomatski sistem pravočasno izključil ploščad.

Posodobitev 16.12.2020

Po informacijah INE, je naftno ploščad Ivana D porušil močan jugo. Nosilni stebri ploščadi so se skrivili in ploščad je potonila na morsko dno. Varnostni ventili so se zaprli in zaenkrat ni nevarnosti za ekološko katastrofo. Plovni promet ni ogrožen. Ploščad je potopljena na globini 50 m.

Foto: Marin Tironi/PIXSELL