Novice

Elanova novost, revolucionarna zastavonoša ladjedelnice, 49 čevljev dolga jadrnica Elan GT6 je nominirana za najbolj prestižno nagrado v navtični industriji, Evropsko plovilo leta v kategoriji Družinske potovalne jadrnice.

Jadrnica je oblikovana za enostavno rokovanje že dvočlanske posadke. Ponaša se z izjemnimi jadralskimi lastnostmi preko širokega spektra različnih vetrov in različnih stanj morja. Za krmilom zagotavlja občutek izjemne vodljivosti. Optimirana je za hitro jadranje na srednje dolgih odprtomorskih rutah. Trup, ki ga je narisal Humpreys Yacht Design, je kombinacija regatnih sposobnosti in možnosti, da na krov sprejme ves potreben tovor. Kot že samo ime pove, je GT6 pravi Grand Tourer.

Jadrnico, ki ima nad vodno linijo elegantno silhueto in ikoničen videz, ki bo pritegnil številne poglede, je oblikoval Studio F. A. Porsche. Ključne lastnosti jadrnice so nedvomno ergonomsko oblikovan kokpit nove generacije, podesti v obliki krila in ravna platforma premca.

Tudi oblikovanje pod krovom je izvedel Studio F. A. Porsche. Prinaša povsem novo raven udobja in luksuza na krovu, pri čemer ohranja praktičnost družinske potovalne jadrnice. Jadrnica je v celoti izdelana iz najkakovostnejših materialov. Raven obdelave je primer vrhunskih sposobnosti Elanovih mojstrov.

»Zelo smo zadovoljni, da je naša inovativna jadrnica nominirana za naziv Evropsko plovilo leta,« je povedal vodja ladjedelnice Marko Škrbin ter dodal: »Elan GT6 je izjemna kombinacija stila, hitrosti, udobja in enostavnega upravljanja, zaradi česar je idealna za sproščujoče družinsko jadranje z visoko hitrostjo.

Notranjost jadrnice Elan GT6     Zunanjost jadrnice Elan GT6

Konec meseca septembra se bodo na slovenski obali podrobno predstavile navtične blagovne znamke Beneteau, Suzuki, Prince in Brig. Plovila ne bodo zgolj na ogled. Vsa bo možno tudi preizkusiti.

Navtični center As-Boats d.o., v sodelovanju s podjetjema Beneteau in Suzuki Marine, prireja navtični testni vikend. Prireditev, ki je ne smete zamuditi, se bo odvijala od 25. do 27. septembra 2020, v marini Bernardin v Portorožu. Predstavljena bodo plovila Beneteau iz serije Antares in Flyer, plovila Prince ter gumenjaki serije Eagle ladjedelnice Brig.

Preizkusiti bo možno:

• Beneteau Antares 11 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 300
• Beneteau Antares 9 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 200
• Beneteau Antares 8 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 250
• Beneteau Flyer 7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 200
• Prince 565 SunDeck z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 115
• Prince 475 Open z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 60
• Brig Eagle z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 300 in
• Brig Eagle 6.7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 175

Podjetje As-Boats d.o.o. vas vabi, da jih obiščete in izkoristite možnost ogleda in preizkusa plovil. Vsa testna plovila pa bodo po prireditvi na prodaj po posebej ugodnih cenah.

Vzemite svoj koledar in si rezervirajte petek, soboto ali nedeljo (25.9 - 25.9.2020) za ogled in preizkus plovil.

Zagotovite si testni termin

Ker bodo plovila na voljo za testiranje letri dni, si rezervirajte svoj termin pri organizatorju As-Boats d.o.o. Na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. sporočite katero plovilo bi radi testirali in termin v katerem bi radi opravili testno plovbo.

Dodatne informacije: +386 (0)2 608 41 41

Za vse navtične navdušence bi v naslednjih dneh bil ponovno dober razlog za skok v štajerski del Slovenije na obisk Moto - Nautike v Miklavžu pri Mariboru. Konec poletja se nevzdržno približuje, pri Moto-Nautiki v nasprotju s tradicijo – pohiteli s prvimi posezonskimi popusti.

Kaj so nam torej pripravili za letos?

S pestrim naborom navtične opreme ponujajo rešitve za popolnoma vse potrebe. Pravi naslov za vse navtike, odvisnike od adrenalina ali preprosto - za ljubitelje vodnih športov.  Navsezadnje, vsi si želimo najti vse, kar potrebujemo - na enem mestu!

VODNE TUBE, WAKEBOARDI in VODNE SMUČI in OSTALA DODATNA OPREMA

Pestra paleta več kot 200 različnih tub - za enega potnika, dva, tri ali več, wakeboardov, kneeboardov, vodnih smuči, vrvi za tube in smučanje. Seveda v skladu z varnostjo imajo v asortimanu več kot 300 rešilnih jopičev vseh velikosti, barv in materialov.

Prvič do zdaj so pri JOBE predstavili koncept "MIX and MATCH", kar pomeni, da so barvno in stilsko uskladili artikle iz različnih področij. Tako lahko kombinirate vodno tubo, smučke, wake ali jopič in se pri tem barvno uskladite z svojo družino ali svojimi prijatelji.

SPLETNI NAKUP NA TEJ POVEZAVI

SUPAJ TUDI V JESEN

Osnovno pravilo pri izbiri prave deske je, da težji, kot ste, večji volumen in širino deske boste potrebovali za bolj stabilno vožnjo. Vendar pa dodatna širina ni vedno boljša, saj širša deska slabše drsi po vodi, manjše osebe pa na njej tudi težje pravilno veslajo. Prav tako boste pri deski s prevelikim volumnom prenašali okoli dodatno težo.

Načeloma so daljše od 3 metrov, lahko tudi več kot 4 metre, z oblazinjenim zgornjim delom in konkavnim trupom, navadno imajo na spodnji strani repa enega ali tri smernike za usmerjanje. Med seboj se razlikujejo po dolžini, volumnu in namenu uporabe, saj jih lahko vozimo na mirnih vodah, na manjših ali velikih valovih, po ozkih rekah ali širokem oceanu.

SPLETNI NAKUP NA TEJ POVEZAVI

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

VABLJENI TUDI K OGLEDU 360 VIRTUALNEGA SPREHODA PO PRODAJNEM SALONU

Na podlagi predvidevanj zaradi uvedbe karantenskih ukrepov v svetu, je Hrvaška pred pričetkom poletne sezone planirala, da bo letošnja poletna sezona dosegla največ 25% lanskoletne. Po sprostitvi ukrepov in odprtju mej so letos močno presegli predvidevanja.

Po podatkih sistema eVisitor, ki vsebuje turistični promet realiziran v komercialnem in nekomercialnem segmentu ter navtičnem čarterju, je bilo na Hrvaškem v dosedanjem delu avgusta (od 1. do 23. avgusta) realiziranih več kot 2,3 milijona prihodov in 17,6 milijona nočitev, kar je okoli 67 odstotkov lanskega rezultata v istem obdobju.

Največje število prenočitev je v omenjenem obdobju zabeleženih v Istri (4,3 milijona nočitev), na Kvarnerju (3,5 milijona nočitev), Splitsko-dalmatinski (3,4 milijona nočitev), Zadrski (3,2 milijona nočitev), Šibeniško-kninski (1,4 milijona nočitev), Dubrovniško-neretvanski (999.000 nočitev) in Liško-senjski županiji (636.000 nočitev).

"Po odličnem začetku avgusta, v katerem smo dosegli 67 odstotkov lanskega turističnega prometa, je pred nami september, za katerega od naših partnerjev – predvsem iz držav, kjer nismo uvrščeni na t.i. rdeči seznam – imamo zelo dobre napovedi. Turistični promet bo v prihodnje odvisen od epidemiološke slike znotraj zemlje, na nas pa ostaja, da se še naprej obnašamo odgovorno in se pridržujemo predpisanih ukrepov ter zmanjšamo število okuženih, s tem pa povrnemo zaupanje določenih držav, saj se seznami revidirajo vsaka dva tedna. Skupaj s predstavništvi še naprej informiramo tuje medije in tudi pomembne partnerje in agente, zlasti na trgih Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, ki jim tudi posredujemo epidemiološko situacijo po regijah. Ta konec tedna beležimo trend večjega odliva turistov iz Avstrije in Slovenije, medtem ko gostje iz Nemčije v velikem številu nadaljujejo bivanje v hrvaških destinacijah. Čeprav smo v Veliki Britaniji na seznamu tveganih držav, letala z novimi britanskimi turisti dnevno redno pristajajo na letališča Dubrovnik in Split. Prav tako vabimo vse turistične skupnosti, da v skladu s priporočili iz prejšnjega tedna, skupaj s turističnimi subjekti na njihovem območju vsem zainteresiranim turistom zagotovijo testiranje na novi korona virus, s tem pa jim omogočijo čim daljše in nemoteno bivanje  v naši zemlji« je izjavil direktor Hrvaške turistične skupnosti, Kristijan Staničić, pri čemer je dodal, da je za nami najbolj intenziven del turističnega leta, pred nami pa za skupne turistične rezultate tudi zelo pomembna posezona. 

Doslej je v avgustu zabeleženih največ nočitev turistov iz nemškega trga, približno 4,3 milijona, kar je 90 odstotkov lanskega prometa. Nato sledi hrvaški trg s 3,3 milijona nočitev, kar je 100 odstotkov lanskega prometa, slovenski trg beleži 2,6 milijona nočitev, kar je 94 odstotkov lanskega prometa. Sledi poljski trg s 1,8 milijona nočitev, kar je 5-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. V dosedanjem delu avgusta je največ prihodov realizirano v destinacijah Vir, Rovinj, Medulin, Poreč, Crikvenica, Umag, Mali Lošinj, Novalja, Split in Pulj.

Dodajmo, da je med zadnjim vikendom (od 21. do 23. avgusta) bilo na Hrvaškem zabeleženih več kot 200.000 prihodov in 1,8 milijona nočitev.

Od začetka leta 2020 je na Hrvaškem zabeleženih 6,5 milijona prihodov in več kot 44 milijonov nočitev, kar predstavlja 53 odstotkov lanskega prometa v istem obdobju (nočitve).

Slovenija (obdobje od 1. do 23.08.2020)

Slovenski turisti so v dosedanjem delu avgusta največ prihodov realizirali v zasebnih namestitvah 100.751, nato v kampih 73.059 in v hotelih 24.612. Skupno komercialne nastanitve beležijo 198.422 prihodov slovenskih gostov, nekomercialne nastanitve pa 52.238.

Slovenci so skupaj v avgustu realizirali 2.551.719 nočitev (komercialne nastanitve: apartmaji 825.300, kampi 575.342, hoteli 127.579; nekomercialne nastanitve: 999.118), kar je 94 odstotkov lanskega prometa.

Slovenci so v avgustu v največjem številu obiskali Istrsko županijo, sledi Primorsko-goranska in Zadrska, najbolj obiskane destinacije pa so bile Umag, Mali Lošinj, Dobrinj, Novalja in Medulin.

Od začetka leta 2020 je na Hrvaškem zabeležen slab milijon prihodov in več kot 7,4 milijona nočitev, kar predstavlja 83 odstotkov lanskega prometa v istem obdobju (nočitve).

Hrvaški »Mednarodna oznaka za varna potovanja«

Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC), ki predstavlja svetovni sektor zasebnih potovanj in turizma, je maja letos ustvaril posebno oznako za varna potovanja. Slednja popotnikom omogoča prepoznavanje destinacij in podjetij po vsem svetu, ki so sprejele svetovne zdravstvene in higienske standarde.

Institucije držav članic WTTC in združenja v turistični industriji imajo vlogo ambasadorjev varnih potovanj, ki vsem deležnikom v turistični industriji - kot so hoteli, restavracije, letalske družbe, organizatorji potovanj, rent-a-car, prometna podjetja, letališča in podobno zagotavljajo okvir za izvajanje protokolov o varnih potovanjih. Vsi zainteresirani deležniki, ki izpolnjujejo opredeljene protokole o zdravstveni in higienski konvenciji WTTC, se bodo lahko prijavili za pridobitev in uporabo te mednarodne oznake.

"Hrvaška je ponosna, da sodeluje z WTTC v teh težkih časih za vse deležnike v turistični panogi. Kot priljubljena evropska in sredozemska destinacija si prizadevamo, da bi se soočili z vsemi težavami in zagotovili stabilnost in varnost lokalnemu prebivalstvu ter vsem popotnikom, ki so se kljub trenutnim okoliščinam odločili, da obiščejo Hrvaško. V prizadevanjih, da oblikujemo in omogočimo "novo normalno", smo pripravili potrebne varnostne protokole in ukrepe, da bi bilo bivanje turistov v naši državi čim bolj prijetno in varno. Iskreno verjamemo, da bo uskladitev z globalnimi protokoli WTTC naslednji pomemben korak pri zagotavljanju in stabilizaciji ne le trenutne sezone, temveč tudi za trajnostni in pametni razvoj tega zelo pomembnega gospodarskega sektorja tudi v prihodnje, je povedala ministrica za turizem in šport, Nikolina Brnjac.

Poleg Hrvaške so varnostno oznako WTTC v Evropi prejele še Portugalska, Španija, Slovenija, Bolgarija, Črna gora, Ukrajina in Turčija, po svetu pa jih imajo še 22 drugih držav in številna mesta in regije.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Marina Lanzarote, 242. dan

Končno sem prišel do velikonočnega zajtrka. Od krščanskih praznikov praznujem vse, a le v tistem delu, ki spodbujajo, da se kaj dobrega poje. In velika noč mi pomeni jajca, hren, šunko, potico ...
Potico smo letos izpustili, saj tudi nisem kak poseben navdušenec. Šunko mi je včeraj uspelo nabaviti – sicer tako za na pico, a je bila čisto solidna. V hladilniku imava še pol kozarčka hrena. Še iz Slovenije!
Ja, vem. To je odstopanje od standarda – moral bi biti svež hren, a tukaj ga nisem našel. Drugi kraji, drugi običaji.

Po kratkem konzultiranju interneta (koliko minut je že treba ...) trdo skuhava jajčka. Lili naredi jajčno solato po receptu moje mame. No, verjetno je to dokaj standarden recept, a mi smo se ga naučili od mame:
narežeš štiri trdo kuhana jajca, naribaš notri eno jabolko, dodaš nariban hren (midva sva dala kar tistega iz kozarčka, saj svežega nisva imela), dodaš nekaj navadnega olja (ne bučnega ali olivnega), nekaj jabolčnega kisa, posoliš po okusu in zmešaš.

To je meni vedno najbolj velikonočna jed, ki zmaga celo pred potico. Res ne vem, zakaj tega ne jeva še kdaj drugič. Tole sva jedla s sveže popečenim kruhom in šunko. Jaz zraven še malo sira. Za prste obliznit.
Lep dan je bil danes, kaj dosti nismo počeli, saj je vendar praznik. Že lep čas se izogibam pisanju o virusu, tokrat bom pa vseeno napisal nekaj stavkov specifičnih za Kanarske otoke.

Tule policija zadevo jemlje skrajno resno. Včeraj so cel dan letali s helikopterjem nad otokom in so potem končno našli dve Nemki (mater in hčer), kako se sončita v nekem odmaknjenem skritem fjordu, daleč od vsega. Takoj so poslali tja policijsko patruljo in ju oglobili. Zagrožena kazen za to, da si zunaj stanovanja brez odobrenega razloga (nabava hrane ali zdravil) je od 601 do 3.000 evrov. Potem so našli še nekoga, ki je surfal in so seveda oglobili tudi njega, potem pa še nekoga, ki je peljal psa na potrebo predaleč od doma.
Skratka, kot v časih generala Franca. Meni se to zdi pretirano nasilje nad ljudmi, a baje je tako, da so Španci zelo družabna bitja in če malo popustiš, so takoj žurke povsod naokrog in postane zadeva neobvladljiva.
Tu sicer ni omejitve na domačo občino, a ta ni potrebna, ker je hujša splošna omejitev gibanja do najbližje trgovine ali lekarne. Na sprehod greš lahko le, da pelješ psa na potrebo. A največ dvesto metrov od doma. Policija zastrašuje ljudi tudi tako, da se proti večeru (preden zaprejo trgovine) vozijo po mestu s prižganimi modrimi lučmi (brez sirene) in s tem opozarjajo nase in na to, da te bodo zaprli, če te najdejo zunaj po zaprtju trgovin.
Na barkah je še v redu, saj se lahko sprehodimo do stranišča v marini, lahko se sončimo na palubi. Ljudje iz blokov pa sploh ne smejo na sonce. Le eden iz gospodinjstva gre lahko v trgovino. Le kako naj potem dobijo potreben vitamin D, ki krepi imunski sistem in nas delno obvaruje pred okužbo ter poskrbi, da morebitno bolezen lažje premagamo. Kakorkoli, upam, da bo te norije kmalu konec, čeprav trenutno nič ne kaže na to.
Danes je španski predsednik vlade povedal, da ne bo regionalnih izjem pri ukrepih in bomo vsi v zosu, dokler se razmere ne izboljšajo povsod. Na Kanarskih otokih (populacija enaka, kot Slovenija) smo sicer že dva dni brez enega samega smrtnega primera, novih primerov pa je danes 28, včeraj pa jih je bilo 31.

Marina Lanzarote, 243. dan

Groundhog Day (Svižčev dan). Kdor ne pozna tega filma, naj si ga ogleda. Zbudim se in še vedno je včeraj. Dan je dnevu enak, nič se ne dogaja, nič se ne spremeni. Vsaj zdi se tako. Svižčev dan se nam dogaja! Le datum se zamenja. Dogodek dneva je bil, da sem bil v trgovini. Res vznemirljivo. Ali res lahko samo čakamo, da mine še en dan, da se postaramo in počasi uvenimo? In kakšni so obeti za naprej?

Bolj, ko gledam in berem, kaj se dogaja po svetu, bolj se mi zdi, da nihče ne vidi izhoda. Zapovedali so nam cel kup omejevalnih ukrepov, ki se jih držimo. Omejili smo širjenje bolezni. Ampak kaj nam to pomaga? Po uradnih podatkih je okuženih v Sloveniji 0,06 % populacije. Če nadaljujemo s trenutnim trendom (pribl. 30 novih okužb na dan) bo čez eno leto okuženih 0,5 % populacije. Ali hočemo živeti v izolaciji še 200 let, da se populacija prekuži? Torej strategija izolacije očitno ne deluje, saj nima izhodne strategije.

Kaj hočejo z njo doseči? Naj nam povedo, koliko časa predvidevajo, da bo izolacija še potrebna? Seveda nihče tega natanko ne ve, a verjetno je tisti, ki je odredil izolacijo naredil kakšno simulacijo (najslabši, najboljši in najbolj verjeten scenarij). Kaj bo čez tri mesece izolacije drugače, kot je danes? Nič. Povsem isto bo, kot je danes. Ali čez pet mesecev? Cepiva še ne bo, populacija ne bo prekužena in torej nič bolj imuna kot danes.

Kaj hočemo doseči z izolacijo?

Zdravstveni sistem je imel zdaj en mesec, da se organizira in pripravi. Zdaj je čas, da se ukrepi ukinejo in da ga obremenimo. Ja, nekaj ljudi bo umrlo. Ampak tudi, če vztrajamo v ukrepih, bo nekaj ljudi umrlo. Le umirali bodo bolj počasi. Medtem pa bomo počasi umirali tudi vsi drugi. Na prvi pogled je videti kruto, a realnost je takale:
Če nekoga v domu za ostarele, ki bi sicer umrl od korone, uspemo ozdraviti in mu s tem podaljšamo življenje recimo za dve leti, smo kot družba pridobili dve leti človeka. A za to smo 99 ljudem vzeli dva meseca življenja, saj so čakali doma, namesto da bi živeli polno življenje, delali, se zabavali in potovali v daljne kraje. S tem smo izgubili 16 let človeka.

Kot družba moramo misliti kolektivno. Misliti moramo, kaj je najboljše za nas vse, ne le za tisti 1 % ljudi, ki bo zaradi virusa umrl kako leto prej, kot bi sicer. In tudi, če so podatki napačni in je okuženih desetkrat več, kot so uradni podatki, bo v enem letu prekuženih le 5 % prebivalstva. In če je res okuženih desetkrat več, kot so uradni podatki, potem je smrtnost desetkrat manjša, kot je to videti.

Torej: Če uradni podatki držijo, potem ukrepi nimajo smisla, saj ničesar ne rešijo, a uničijo gospodarstvo. Če pa uradni podatki ne držijo in je okuženih veliko več, potem pa ima virus podobno smrtnost kot gripa in ukrepi niso potrebni.

Zakaj le tiščimo glavo v pesek in čakamo. Čakamo na kaj?

P.S.
Obljubim, da se bom jutri lotil kakega projekta na barki, da bo dnevnik spet normalen in vesel. A tole sem moral dati iz sebe.

Marina Lanzarote, 244. dan

Zahodno od Portugalske je ciklon. Nizek tlak. In okrog njega se na severni polobli veter vrti v obratni smeri od urnih kazalcev. Zaradi tega se je veter obrnil tudi pri nas. Namesto tako imenovanih 'portugalskih pasatov', vetrov, ki pihajo s severa proti jugu ob portugalski obali in še naprej dol, piha z juga. Po navadi imamo tukajle na Kanarskih otokih ob stabilnem vremenu severni oziroma severovzhodni veter.

Za tiste, ki niso jadralci: severni veter je tisti, ki piha proti jugu, severni tok pa je tisti, ki teče proti severu. Logično. Pač, pri vetru povemo, od kod prihaja, pri vodi pa, kam teče. Samo toliko, za intermezzo, da vsi razumemo, od kod nam tule piha.Trenutno zaradi ciklona tule veter že cel dan piha z juga. Tako bo še prihodnjih nekaj dni, kar pomeni, da se je danes odprlo idealno vremensko okno za plovbo proti severu: Gibraltarju ali Španiji. Zato sta danes našo marino zapustili dve jadrnici. Za enega Amela s sosednjega pomola ne vemo, kam je šel – izolacija deluje tako dobro, da ne vemo, kaj se dogaja na sosednjem pomolu. Glede na to, da je Amel in da je imel francosko zastavo, je verjetno, da se je odpravil proti Franciji.

Drugi pa je katamaran, za katerega vemo, da gre na Korziko. Na njem je dodatni član posadke – Francoz z barke na našem pomolu. S svoje barke je pospravil vse, kar je lahko in jo dobro zaklenil. Katamaran ima stalni vez na Korziki. Ker so Francozi, jih bodo verjetno pustili pristati na Korziki (Francija) in jim najbrž odredili karanteno. Pred tem pa verjetno ne bodo mogli nikjer pristati. Vsekakor ne bodo mogli na kopno. V najboljšem primeru bodo kje lahko dotočili nekaj goriva. Do Korzike imajo kakšnih 11, 12 dni neprekinjene plovbe, mogoče kak dan manj, če bodo hitri, ali kak dan več, če bodo vetrovi neugodni. Če bi midva hotela odjadrati, bi sicer lahko, a potem bi bil problem, kje bi lahko pristala. Verjetno nikjer prej kot v Sloveniji.Do tam pa imava več kot 2300 navtičnih milj. Časovno to pomeni približno 450 ur. 

Za lažjo predstavo: časovno je to toliko, kot če bi se peljal z avtom iz Ljubljane do Moskve in nazaj DESETKRAT brez postanka. O tem se lahko zamislijo tisti, ki naju sprašujejo, zakaj kar ne odjadrava nazaj. Saj se da. Saj do sem sva tudi prišla. Ni pa prav prijetno biti toliko časa na pasaži. Še posebej zato ne, ker velik del poti poteka relativno blizu obal, skozi ožine in prelive. Treba je paziti na ribiče in na močan ladijski promet, pa na plitvine in tokove, pa na lokalne spremembe vremena. To ni tipična oceanska pasaža. Je veliko bolj naporna. Zato bova raje ostala kar tule. Za zdaj nama ni hudega.

Sanitarije v marini delujejo in so vzdrževane, trgovine v mestu so dobro založene, imava (sicer počasen) internet in praktično neomejeno količino brezplačnih telefonskih pogovorov znotraj EU. Danes sem celo odkril, da je neka čendlerija (navtična trgovina) od včeraj začela s telefonskimi naročili za material. Ta trenutek sicer še ni jasno, ali je prodaja možna samo podjetjem ali velja tudi za fizične osebe, a to bomo že nekako rešili. Potem nimam več izgovorov, da projektov na barki ne zaključim.

Marina Lanzarote, 245. dan

Dopoldan pokličem v tisto čendlerijo, ki je 'odprta'. Nekako se zmenimo. Moja španščina in njihova angleščina sta obe bolj ubogi.

Torej deluje tako:
Po telefonu se zmeniš, kaj rabiš, oni to pripravijo in ti določijo uro, ko prideš robo prevzet. Vrata trgovine so odprta, a je takoj za vrati je rdeča črta, do katere lahko stopiš, za njo pa širok pult, levo in desno pa verižica. Stopim na rdečo črto in vidim prodajalca, kako si nadene rokavice, masko in vizir ter pristopi do pulta. Lepo se zmeniva, kaj potrebujem, pripravi račun in robo, nato me povabi čez rdečo črto in verigo do blagajne, da odtipkam pin. Vrnem se za rdečo črto, izroči mi robo in sva gotova. Malo bolj počasi gre vse skupaj, a deluje.

Potreboval bi Siko 290 (za fuge pri tiku), 298 (za lepljenje tika na podlago) in 291 (za tesnjenje elementov – na primer palubnega okna). 298 niso imeli, najbližji nadomestek je 291.

Tisti del, ki mi pa ni čisto jasen, je pa to, da po novih malo zrahljanih ukrepih, ki veljajo od ponedeljka, nekaj nenujnega gospodarstva lahko deluje. A le, če zagotovijo ustrezno varno delo in distanciranje. Temu so v trgovini zadostili – torej je vse OK. In res ob upoštevanju teh ukrepov (samo ena stranka, maske, rokavice) je možnost okužbe res zmanjšana na minimum. 

Tisto, kar me bolj muči, je to, da še vedno ni nobene spremembe glede izhodov iz stanovanja. V Španiji je namreč ukrep bistveno strožji kot v Sloveniji, saj sploh ne smeš zapustiti stanovanja, razen za točno določene aktivnosti (recimo nakup hrane in zdravil). 

Bal sem se, da je bil sam nakup sicer po predpisih, a moja pot do trgovine in nazaj bi bila pa po mojem razumevanju kršitev, saj ni šlo za nakup hrane ali zdravil.
Da bi se izognil morebitnim dvomom, sem hkrati opravil še nakup nekaj hrane. Tako sem bil 'v prekršku' le za tistih 10 m, kolikor sem se oddaljil od najkrajše poti do moje trgovine z živili. Rezultat je bil, da sva danes jedla sveža pečena jetra! Lili je spet super skuhala.

Je pa tako, da je Špance treba držati na kratko, saj so nagnjeni k druženju in zabavam in bi jim bilo res težko dati le 'priporočila'. Tule v marini se prav pozna, da se večina drži omejitev (tudi ko nihče ne gleda) in ni druženja po barkah, razen Špancev. Če ti ne bi imeli ostre policijske kontrole, ne bi bilo od ukrepov nič. Sicer sem se danes lotil čiščenja prepustov (skoznikov). Umivalniki že prav počasi požirajo. 

V vodo sem spustil čoln in s čolna sem lahko dal roko dovolj globoko v vodo, da sem luknje pod vodno gladino čistil od zunaj. Nekatere so bile že tako zaraščene, da sem komaj ugotovil, kje bi morala biti odprtina. To sem delal s kosom lesa z ostrimi robovi. Z lesom ne morem poškodovati barke, lahko pa strem in odstranim školjke. Prednost je še, da les plava. Dvakrat mi je ušel iz roke, a je priplaval na površje in ni bil izgubljen.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna. Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

Lov na gumonež, sreda, 12. avgust 2020

Včeraj smo prespali v zalivu Varko na kopnem nasproti Lefkade. Zvečer, ko so se vsi dnevni kopalci in čarterji umaknili, verjetno v civilizacijo, kafič na obali pa so zaprli, sta po dolgem času zavladala mir in tišina. Po dnu je pesek, na obali pa plaža iz okroglih kamenčkov, prav lepo. Da ne bi bilo vse tako mirno, pa smo sami poskrbeli za malo zabave. Zvečer je Jure peljal pse na obalo z gumonom. Gumon je povlekel na plažo in privezal na (očitno ne dovolj velik) kamen. Čez nekaj časa pride do nas sosed s svojim gumonom in mi pravi, ali vem, da naš gumon prosto pluje stran od obale. Pihalo je seveda z obale in to niti ne tako malenkostno. Skočim v njegov gumon in me pelje do našega, ki je bil že na dveh tretjinah poti od obale do barke! Presedlam v naš gumon, ki pa je bil do polovice napolnjen z vodo in se peljem do obale. Najprej sem seveda pomislila, da se je tam, kjer smo gumon lepili, odlepil, vendar se hitro pokaže, da tam vse drži. Nič jasno?! Nato se spomnim, da so enkrat vmes bili eni malo večji valovi od neke barke, ki je šla mimo. Očitno so ti valovi, ko so butali v plažo, gumon napolnili z vodo in ga »povlekli« v morje. Gumon je ostal cel, ker ni bilo nobenih skal. Sledilo je praznjenje gumona (Jureta in psov ni bilo na spregled še nekaj časa). Ker je bil zadaj motor, gumona nisem mogla dvigniti, da bi voda odtekla zadaj, zato je prišla v poštev metoda bujol. Tu se je pokazala uporabnost tega, da so plaže žal polne plastike, ki jo prinese morje. Samo obrnila sem se okrog sebe in že našla primerno kanto za praznjenje, ki je trajalo vsaj 10 minut, ker je bilo vode res veliko. Ko sem bila na koncu, se je pojavil Jure, ki mu ni bilo jasno, zakaj sem na obali, v suhih oblačilih (torej nisem priplavala) in zakaj praznim gumon. Sosedom smo se zahvalili s steklenico vina, gumon pa hitro dvignili na varno.

Budilka je zvonila ob 5. uri zjutraj, 6.45 pristanemo na Lefkadi pri črpalki, da še psi opravijo svoje, ob 6.53 smo že v vrsti (v bistvu samo dve barki) za most, ki se odpre ob 7. uri. Motorsailamo proti Paxosu, kjer ob 13. uri dobimo enega od zadnjih mest. Nato so ostala samo še mesta za turistične barke, s katerimi se je možno zvečer privezati, vendar je treba pred ne vem katero uro zjutraj priveze zapustiti.

V Gaiosu opravimo konkreten shopping hrane, hladilnik že zelo dolgo ni bil tako poln. Danes zjutraj natočimo še gorivo iz kamiončka/cisterne, sedaj pa smo na poti v Sivoto, na obali nasproti Krfa. Tu še nismo bili, tako da ne vemo, kako je tam. 

Plovba po Lefkaškem kanalu še pred sončnim vzhodom in Zoe, ki misli, da ne sme ničesar zamuditi. Ker jo je zeblo, se je v brisači skrivala za spryhoodom.

Metuljčkanje iz Kalamosa v Varko, dokler veter ni ugasnil … 

Sami zapleti in spremembe - Nedelja, 16. avgust 2020

Zadnje dni se je preveč dogajalo in ni bilo volje za pisanje bloga, v bistvu je tudi sedaj še ni. Če bi bilo vsaj približno po planih, bi morali biti sedaj v Italiji. Pa nismo. In tokrat nismo mi tisti, ki smo krivi, da so se plani spremenili. Spremenila jih je Italija, ki je odredila, da se morajo vsi, ki pridejo iz Grčije, testirati na koronavirus ali iti v karanteno. Saj, če bi ti omogočili opravljanje testa v luki, takoj ko prideš, tako kot je na letališčih, se ne bi niti pritoževali, ampak to seveda ni tako. Ne samo, da je teste možno opravljati samo v bolnišnicah, ki običajno niso ravno zraven pristanišč, tudi naval ljudi je takšen, da ne prideš ravno hitro na vrsto. Skratka Italija odpade. Okoli nas je množica razjarjenih Italijanov, nekateri se panično vračajo v Italijo, drugi so šele prišli, tretji tu na Ereicoussi bivakirajo, vsi pa so zgroženi nad svojo državo, ker so tak ukrep sprejeli tako na hitro brez kakršnekoli napovedi ali vmesnega časa, pred začetkom veljave.

Skratka še enkrat bo treba iti direktno na Hrvaško, kar pa bo najhujše za Berry, ki na barki noče lulati in kakati in bo spet trpela. Kot po navadi nastrada tisti, ki je najmanj kriv.

Start je planiran jutri, ko naj bi zapihal jugo, prihod v Cavtat pa enkrat v torek.

Še malo kronike za nazaj. V Sivoti oz. pri plaži Bella Vraka je bilo zelo lepo, punce so bile navdušene nad peščeno plažo, ki povezuje otoček s kopnim. Mesto Sivota pa je precej turistično in polno gneče. 

Naslednji dan smo iz Sivote šli v Kalami (to je skrajšana varianta, vmes smo naredili še nekaj ovinkov in neuspelih poskusov, saj je takrat prišlo ven to z Italijo in smo najprej mislili, da bi prečkali Jadran še isti večer). Skratka grozen dan, ko nam ni šlo nič prav.

Naslednji dan smo malo odmislili težave, ker smo se dogovorili za srečanje s posadkama Male in Lare, ki sta ravno pripluli v Grčijo. Srečali smo se na otočku Mathraki, ki je tretji izmed Diapontskih otokov, vendar za razliko od Othonoia in Ereikousse popolnoma neturističen. V luki smo bili samo mi trije. Gostilna pri luki zaprta, druga na vrhu hriba tudi, tretja, ki ima tudi penzion in prost prevoz s »Ko to tamo peva« busom do luke pa na srečo odprta. Punce so bile najbolj navdušene, ko smo se s, po njuno, »school busom« peljali nazaj na barko. Nam pa je tudi malo druženja zelo prijalo, malo manj pa mijauuu drugi dan. 

--- premor med pisanjem ---

Očitno te bloge predolgo pišem in se vmes pogosto kaj spremeni. Tokrat se je spremenilo to, da smo po klicu na pomorski mejni prehod v Dubrovniku, danes zjutraj, ugotovili, da je prihod na Hrvaško iz Črne gore dovoljen brez kakšnih omejitev, kot so karantene in testi. Z nekaj truda smo si nato uspeli na tak način interpretirati tudi uradni odlok, objavljen na internetu. Črnogorski odlok tudi pravi, da iz EU lahko vstopimo v Črno goro. Torej nič drugega kot poskusiti. To nam skrajša pot za približno 40 milj in čas na približno 24 ur, kar je za Berry na meji znosnega. Jutrišnji cilj je torej Bar.

To pa tudi še ni vse. V vmesnem času je preko nekih Italijanov, s katerimi sem se pogovarjala včeraj tu v luki, prišla novica, da lahko pluje tudi v Italijo, da se je treba le nekam prijaviti in da je nato možnost, da te izberejo za testiranje. To je menda izvedela neka Angležinja, ki je tudi namenjena v Italijo. Kasneje še sama preverim informacijo na pristojni zdravstveni instituciji v Pugli in najdem obrazec na internetu. Glede na to, da je bil idealen dan za prečenje v Italijo včeraj, in da je jutri videti kar primerno vreme za prečenje v Črno goro, bomo najverjetneje ostali kar pri Črni gori. Skratka norišnica zaradi te korone. Za drugo kot ukvarjanje s tem, kam se sme in kam ne, ostane bolj malo časa.

Nazaj v Jadranu - Torek, 18. avgust 2020

Za spremembo ta blog ni bil pisan včeraj ponoči med prečkanjem v Jadran, ampak danes. In tudi samo prečkanje je bilo malo bolj naporno in »zanimivo« kot običajno.

Kot že omenjeno, smo včeraj ob približno 6. uri zjutraj startali iz Ericousse proti Baru. Tokrat so se zapleti začeli že na samem startu. Okoli naše verige je bila zavita veriga in sidro od sosedov dve barki naprej. Predvčerajšnjem je precej pihalo in ker jim sidro očitno ni držalo najbolje, njihovim prvim sosedom pa še manj, so vrgli še eno dodatno sidro. Vrgli so ga seveda postrani, proti vetru in tako prekrižali dve drugi sidri. Ker je njihovo sidro obviselo kar na naši verigi in bilo z verigo še ovito okoli naše, je bilo »odvozlavanje« malo bolj nerodno kot po navadi, ampak ker je bilo sidro težko samo pribl. 10 kg, se ga je dalo prijeti v roko in odplesti. Sledil pa je takoj naslednji zaplet. Gumb za dviganje sidra, ki smo ga menjali v Samiju, je še slabši od prejšnjega in se včasih zatika. In se je seveda zataknil ravno pri dviganju zadnjih centimetrov verige in ni hotel spustiti, pri tem pa je šla varovalka. Jure je nato na hitro odklopil gumb in zamenjal varovalko. Sedaj namerava iz starega in novega gumba sestaviti enega, ki bi delal vsaj tako zanesljivo, da pridemo do doma. Še dobro, da imamo dodatne komande za sidro še v kokpitu. V vmesnem času smo že pluli proti Ericoussi in se usmerili proti Vlori. Odhajali smo praktično v gruči, saj je množica Italijanov izkoriščala ugoden veter za prečkanje. Na Jadransko obalo smo šli trije, poleg nas še Blaž s katamaranom proti Korčuli, in Hrvati z motorno barko proti Boki Kotorski.

Prvi del je bil še malo rolajoč zaradi valov od močnega maestrala, ki je pihal prejšnji dan, ko smo se približevali Vlori oz. Otrantskim vratom pa je zapihal napovedani jugo, najprej sramežljivo, v samih vratih in prvi del za njimi pa je pihal z 20–22 vozli. Lep del poti smo prejadrali z vetrom v polkrme, ko pa je padel pod 15 vozlov, smo motorsailali, ker nam je hitrost padla pod 5,5 vozla, kar je ogrožalo naš čim hitrejši prihod v Bar zaradi napovedanih neviht (za Bar so bile napovedane nevihte ob 5. uri zjutraj) in zaradi Berry seveda. Veter se je včeraj popolnoma držal napovedi, kar se tiče smeri in moči. Jugo je pred mrakom praktično ponehal, v drugem delu noči pa je zapihalo z obale – s SV okrog 10 vozlov. Prvi del noči je bilo jasno, v drugem delu pa so se začeli nabirati oblaki z vseh strani in bliskalo se je nad Albanijo. Kako uro kasneje se je začelo bliskati še na Z in SZ, v zelo širokem pasu. Naš radar ima domet 48 milj in nevihta na njem še ni bila vidna. Interneta ob Albaniji in Črni gori seveda nismo imeli, tako da nismo mogli pogledati, če se nam približuje. Ob 4.30 smo vpluli v luko Bar. Ker smo tu že nekajkrat bili, smo vedeli točno, kam moramo, čeprav je bel svetilnik na rtu na vhodu, ki naj bi imel domet 20 milj, komaj mežikal in smo ga videli šele, ko smo bili nekaj metrov od njega. Glede na to, da gre za trgovsko luko in da je bilo to sredi noči, smo celo klicali luško kapitanijo po postaji, vendar se niso oglašali, očitno so spali … Z malo truda smo se privezali na carinski pomol, ki ni v najboljšem stanju, predvsem pa na njem primanjkuje bitev. Nevihta pa se je razblinila, preden je prišla do Bara. Nato smo za dobro uro zaspali, ob 7. uri zjutraj pa uredili vstopne formalnosti, hitreje kot kadar koli do sedaj tu. Celo plačati vinjeto se je dalo na luški kapitaniji in ni bilo treba iti na banko. Nato smo se premaknili v marino in šli končno spat. Ker je bila noč kratka, pa še nevihte so se podile naokrog, sva bila ponoči oba budna, temu primerno sva bila zjutraj kot zombija. Berry je preživela (seveda 24 ur brez lulanja in kakanja) lažje kot zadnjič 30 ur.

Danes je bila najpomembnejša stvar, da smo kupili internet, 1000 GB za 10 evrov, da smo spet povezani s svetom in da nam ne bosta Telekom in A1 spet pošiljala kakih norih računov. Kasneje smo si na radarju na Windiju ogledali nočno nevihto in ugotovili, da je bila ogromna, zato se je tudi bliskalo v tako širokem pasu. Blaž, ki je plul na Korčulo, je poročal, da je šel skozi in da je bila kar konkretna. Malo prej se je pripeljala mimo še ena nevihtica, ki pa se je nekako nad nami razblinila, čeprav je nekaj ur prej dodobra namočila Dubrovnik. Tu je bilo nekaj bliskov relativno blizu in tri kaplje, toliko da barke sploh ni zmočilo do konca. 

Sončni zahod, ki je nakazoval prihod poslabšanja vremena.

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega

V začetku meseca avgusta so štirje jadralci na krovu manjše jadrnice doživeli hujšo nesrečo. Med jadranjem v močnem vetru in visokih valovih so končali med piloti pomola Redondo Beach v Kaliforniji.

K sreči so nesrečo vsi preživeli le z manjšimi telesnimi poškodbami. Ker so bili blizu obale, jim je uspelo samim priplavati na obalo in se rešiti. Manj sreče pa je imela njihova jadrnica. V le nekaj minutah po nesreči so jo valovi v kosih vrgli na obalo.

Letos je bilo državno prvenstvo ORC prvič razdeljeno na dva dela. Prvi del je potekal 20. in 21. junija v Portorožu v okviru regate Skipper cup v organizaciji JK Pocodebon, zaključni del pa zadnji konec tedna avgusta v Izoli kot Pokal VAL Navtike v organizaciji ŠD GoSailing.

V prvem delu prvenstva je bilo razpisanih šest tehničnih plovov, v zaključnem delu pa trije tehnični in en navigacijski plov. V junijskem delu prvenstva v Portorožu je organizator v pretežno rahlih vetrovih izpeljal pet plovov. V bistveno bolj vetrovnem avgustovskem nadaljevanju v Izoli so bili v soboto odjadrani trije tehnični plovi, navigacijski, predviden za nedeljo, pa je bil zaradi nevihtnega vremena najprej preložen na popoldne in nato odpovedan.

Osem od predvidenih desetih plovov je bilo torej uspešno končanih, za končni rezultat pa je štelo sedem najboljših. Taia 2 & White Goose z Goranom Djordjevičem je obranila lanski naziv državnih prvakov. Precej tesno ji je sledila One more time z Željkom Perovičem, nato pa je boj za zmago izgubila s sedmim mestom v sedmem plovu, ko je imela že diskvalifikacijo zaradi prehitrega starta v prvem plovu. Le točko več od One more time je zbrala posadka jadrnice Generali s Samom Žvanom. Oba bi lahko krepko premešala rezultate, če bi bila izvedena še navigacijska regata, saj bi v tem primeru jadrnice lahko odbile dva najslabša rezultata (One more time sedmo mesto in Generali šesto iz petega plova).

Vreme je na koncu odločilo in prvenstvo je bilo končano z osmimi plovi in enim odbitkom. Prvenstva se je udeležilo 17 jadrnic, ki so bile razdeljene v tri razrede po GPH.

Zmagovalci po razredih:

• razred A: Taia 2 & White Goose, Arya 415, krmar: Goran Djordjevič
• razred B: Joy, J-99, krmar: Vladimir Borštner
• Razred C: Palada, Elan Express, krmar: Emil Jerkovič

Rezultati:

Vir: JZS.si; Foto: Val Navtika FB

V sredo se je zgodila tragična pomorska nesreča. Ladja je potonila in s seboj potegnila vse člane posadke, razen enega, in 6000 krav.

V sredo, 2. septembra, se je zgodila tragična pomorska nesreča. Pri japonskem otoku Amami Oshima je potonila ladja za prevoz živine. Japonska obalna straža, ki je prihitela na kraj nesreče, je rešila le enega mornarja.

Ladja za prevoz živine je izplula z Nove Zelandije. Na krovu je bilo skoraj 6.000 glav živine. V sredo, kmalu po polnoči, je ladja sprožila klic v sili. Po zvočnikih so posadko obvestili, naj si namesti reševalne jopiče. Edvardo Sareno si je oblekel reševalni jopič in skočil v morje. Le nekaj trenutkov za tem se je ladja prevrnila in potonila. Japonska obalna straža je na lokacijo nemudoma poslala tri letala in štiri plovila. Kljub takojšnji reakciji so do sedaj edinega preživelega člana posadke, 45-letnega Edvarda Sarena, rešili šele po 24 urah plavanja v Vzhodnem Kitajskem morju. Žal so našli le njega.

Čeprav je na območju nesreče divjal tajfun z vetrovi, ki so presegali hitrost 150 km/h, je reševalna akcija potekala tudi v četrtek. Za zdaj brez uspeha. Rešili so le enega člana posadke. Tajfun se trenutno pomika proti Korejskemu polotoku. Kljub boljšim razmeram za reševanje obstaja zelo majhna verjetnost, da je nesrečo preživel še kateri drug član posadke.

Foto: Japonska obalna straža