Novice

Kdaj pa kdaj se lahko na vodi zgodi, da ljudje potrebujejo pomoč. Ker se navtiki zavedamo, da so lahko težave na morju življenjsko nevarne, smo pripravljeni pomagati. In kdaj ko pomagamo, smo lahko presenečeni, komu smo pomagali. Tako sta dva ribiča plula po lousianskem močvirju (ZDA) in našla moškega, ki se je oklepal vej mangrov, pod katerimi so čakali aligatorji. Več dni se je hranil zgolj s polži. Bil je močno dehidriran. Rešila sta ga s svojim plovilom in ga odpeljala v mesto. Ker je bil v zelo slabem fizičnem stanju, sta ga odpeljala v bolnišnico. Ko sta naslednji dan prišla na obisk, da preverita, ali si je opomogel, ju je čakalo presenečenje. Moški je ležal na postelji z lisicami na rokah ob njem pa dva policista, ki sta ga varovala. Šele tam sta spoznala, da sta rešila zapornika, ki je pred nekaj dnevi pobegnil iz zapora.

Foto: posnetek zaslona

Medtem ko se najhitrejši Yannick Bestaven prepričljivo vzpenja vzdolž vzhodne obale južne Amerike, pa so trije jadralci na samem skrajnem jugu Tihega oceana v veliki nevarnosti.

Jeremie Beyou, ki je zaradi okvare na jadrnici, moral kmalu po štartu regate nazaj v pristanišče Les Sables d'Olonne in ponovno štartal po osmih dneh napreduje. Ko je drugič izplul iz izhodiščnega pristanišča je za zadnjim jadralcem zaostajal že 1000 nmi in za takrat vodilnim Alexom Thomsonom 2700. Celotno regato pluje odlično. Trenutno pluje po skrajnem južnem Tihem oceanu in ogroža naslednjo skupino treh jadralcev. Pred njim plujejo Angležinja Pip Hare na jadrnici Medallia, Arnaud Boisieres na jadrnici La Mie Caline – Artisans Artipole in Alan Roura na La Fabrique. Pred njim imajo le še 100 nmi prednosti. V zadnjih 24 urah je plul hitreje in se jim približal za 20 nmi.

Okvara krmila na Medallia

Včeraj popoldne je Pip Hare sporočila, da mora jadrnico upočasniti. Na levem krmilu je opazila razpoko in morala ga je zamenjati.

»Včeraj v času kosila sem opravila rutinski pregled jadrnice. Opazila sem, da je počeno levo krmilo in da bom morala prenehati tekmovati. Krmilo je počilo v delu med krmno ploščadjo in trupom, blizu spodnjega ležaja. Vsakič, ko je avtopilot premaknil krmilo, se je razpoka povečala. Nisem imela izbire. Morala sem zamenjati krmilo. Če se menjave ne bi lotila takoj, bi se krmilo zlomilo v naslednjih urah. Zaradi težave sem bila zelo razočarana. Prekinit sem morala svojo dirko in se posvetiti popravilu. Poskrbeti moram, da sva z Medallio varne.

Imela sem srečo, da sem razpoko opazila, ko sem imela veter v levi bok zato levo krmilo ni bilo obremenjeno. Takoj sem odklopila povezave na krmilu in plula zgolj z desnim krmilom. S tem sem preprečila, da bi se poškodoval krmilni sistem. Imela sem srečo, da sem napako odkrila pravočasno. V planu sem imela prečiti. Veter je pihal s hitrostjo 30 vozlov. Takrat bi obremenila levo krmilo, ki bi verjetno v trenutku odpadlo. K sreči imam na krovu rezervo«

Ko je uspela zamenjati krmilo, je sporočila svoji tehnični ekipi:

»Vsak delček mojega telesa me boli. Vse členke na prstih imam krvave, kolena so podrgnjena, bolijo me noge. Nisem si predstavljala, da me bo tako bolelo. Vendar, ja, krmilo sem zamenjala in Medallia je zopet v dirki.«

Pip Hare je zaradi težave v zadnjih 24 urah preplula le 140 nmi. Pred Jeremie Beyoujem ima le še 80 nmi prednosti.

Kaj se dogaja na vrhu

Yannick Bestaven ne popušča. Ob vzhodni obali Južne Amerike se vzpenja proti severu. Obplul je že Argentino in trenutno pluje mimo Urugvaja. Padel je v področje brezvetrja in pluje zgolj s hitrostjo 5 vozlov. Zasledovalca Charle Dalin in Thomas Ruyant plujeta v močnejših vetrovih, ki pa žel pihajo s severa. Tudi njuna hitrost približevanja cilju na takšna kot bi si želela. Plujeta prosti vzhodu s hitrostjo 15 vozlov, hitrost približevanja cilju pa je zgolj 8. Bestaven se približuje cilju zgolj z 3 vozli, zato lahko pričakujemo, da se bo njegova prednost v naslednjih 24 urah zmanjšala.

Bestaven je v jutranjem sporočilu zapisal:

»Tu ni vetra. Nastavljam jadra po najboljših močeh, da bi se jadrnica premikala naprej. Nekaj je še mrtvega morja. Plovba ni neprijetna, če jo primerjam s plovbo nekaj dni nazaj. Imam pet vozlov vetra, ki se vrtinči okrog mene. Počasi se plazim proti severu. Čakam, da veter obrne na jugozahodnik, da bom lahko zaplul z vetrom. Ta šibak veter je bil napovedan. Upam, da ne bo trajal predolgo. Koliko časa bo trajal, ne vem. Običajno ne dolgo. Trenutna temperatura zraka je 25 stopinj. Tudi voda ima isto temperaturo. Vroče je, primerno za kopanje. Plujemo v toplih morskih tokovih, ki prihajajo s severa. Temperature zato hitro naraščajo. Vlažnost je visoka in oblačno je. Nad nami je področje nizkega zračnega pritiska.

Dolgo časa nisem videl nobenega plovila. Plujemo daleč od obale. Bolj zapleteno bo postalo, ko se dvignemo prti Braziliji, kjer je veliko ribiških plovil. Upam, da radar dela dobro. Področje vetra bo blizu obale. Verjetno bom videl obalo Cabo Frio. Tam so v morju številne vetrne elektrarne in naftne ploščadi. Plovba bo zahtevna, vendar moram tvegati. Ves čas bom moral biti zelo pozoren.«

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, © Pip Hare / Medallia, posnetek zaslona

Bestaven je vodilni na regati Vendee Globe že 21 dni. Od prevzema vodstva se je njegova prednost počasi a zanesljivo večala, danes ponoči v južnem Atlantiku, pa se je močno oddaljil od zasledovalcev. Našel je idealno pot plovbe skozi področje anticiklona, prvi zaplul iz njega in izkoristil dobre vetrovne razmere. V zadnjih 24 uraj je preplul 3560 nmi, medtem ko je zasledovalec Charlie Dalin preplul zgolj 221 nmi. Njegov trenutni zaostanek znaša že 411 nmi.

Charlie Dalin in Thomas Ruyant sta se odločila za plovbo bliže obali, medtem, ko je zasledovalna ekipa zaplula bolj proti vzhodu. Vodilni v skupini Damien Seguin na jadrnici Groupe APICIL jadra odlično in se je danes zjutraj zavihtel na tretje mesto med Dalina in Ruyanta. Med njimi je le 2 nmi razlike, zato bo do sprememb še prihajalo.

»Do sedaj res nisem naredil nobene napake. Še naprej verjamem v svoje srečne zvezde. Ves čas preverjam sotekmovalce, ki plujejo za mano in jih analiziram. Zelo sem vesel, da se se povzpel na drugo mesto. Ne morem skrivati sreče, da sem napredoval, čeprav je bilo zapleteno. Pred nami so še številne pasti. Odločil sem se za svojo smer plovbe in verjamem vanjo. Sledil bom načrtu vse do konca.«, je povedal Damien Seguin, ko se je za trenutek povzpel na drugo mesto.

Benjamin Detreux splezal na jambor

Benjamin Detreux (OMIA – Water Family) je 28.12. strgal jadro J2. Uspel ga je sneti in zakrpati. Danes ponoči je izkoristil ugodne vremenske razmere, splezal na jambor in ponovno namestil jadro.

Foto: © Benjamin Dutreux / OMIA - Water Family, posnetek zaslona

Solo jadralec je s svojo 10 m dolgo jadrnico jadral po Arafurskem morju med Avstralijo in Papuo Novo Gvinejo. Močan sunek vetra ga je vrgel v morje približno 60 nmi od obale.

Jadralec je plul po odprtem morju Severnega teritorija Avstralije. Pihali so močni vetrovi in morje je bilo močno vzvalovano. Nenaden sunek vetra ga je vrgel v morje. K sreči je imel na sebi varnostni jopič opremljen s PLB – (Personal Locator Beacon) oziroma osebni lokator, ki se je sprožil takoj po padcu v vodo. Jadralec se sam ni mogel vrniti na plovilo, ki je nadaljevalo s plovbo.

Reševalci in reševalni jopič s PLB, ki so rešili solo jadralca

Signal njegovega PLB so prejeli v avstralskem centru za reševanje na morju in o nezgodi obvestili pomorsko policijo iz mesta Darwin. Nesrečni jadralec je bil približno 90 nmi oddaljen od kraja Nhulunbuy v oddaljenem Severnem teritoriju. Vremenske razmere so bile izjemno slabe. Na lokacijo so poslali reševalni helikopter in plovilo. Ko so ga dosegli, je bil že 15 nmi oddaljen od svoje jadrnice. Iz helikopterja so mu vrgli reševalni splav z radijsko postajo, preko katere so lahko usklajevali reševanje. Da so ga rešili, so potrebovali kar pet ur.

Odpeljali so ga v bolnišnico. Bil je izčrpan in dehidriran. K sreči je bilo morje toplo in se ni podhladil.

Po uspešno zaključeni reševalni akciji so v centru za reševanje povedali, da bi se nesreča lahko končala tragično, če jadralec ne bi uporabljal primerne varnostne opreme. Njegove jadrnice jim zaradi slabih vremenskih razmer ni uspelo rešiti. Njeno gibanje bodo spremljali, dokler bo možni in o lokaciji obveščali lastnika.

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Sidrišče pred marino Rubicon se je izpraznilo. Tudi barke, ki so bile na muringu, so lastniki prestavili v marino, kar je pomenilo,  da se moram prestaviti tudi jaz. Novo leto se ni pričelo tako kot so mi ga vsi zaželeli, ampak prav nasprotno. Izgubil sem bančno kartico in v gotovini sem imel le 10 €. No, vseeno bolje kot lani v tem času, ko sem v brodolomu izgubil vse.  Pošiljka, ki so mi jo poslali od doma,  se je izgubila na poti. Potem so jo le našli,  a je še vedno nimam. Kup komplikacij s carino, čeprav smo v EU, ampak vsak po svoje razume brezcarinsko unijo. V pošiljki je tudi moja stara genova, ki mi jo je Rado popravil. Brez jadra pa jadranja ni! Upam, da kmalu dobim težko pričakovani paket, saj v ponedeljek nameravam nadaljevati pot proti  otoku Tenerif.

Prijatel Phyllippe je zapustil otok pred tremi dnevi. Zdaj sem tu ostal sam. Prav lepo sva se ujela s Phyllippom: jaz sem lovil ribe, on pa je kuhal. Odličen kuhar je! Skupaj sva hodila v mesto, kjer sva si kupila najnujnejše stvari,  ki se dobro priležejo ribam.  Običajno sem nalovil brancine, na Silvestrovo pa sem ujel ribo, ki ji tukaj pravijo mero. Dolga je bila nekaj več kot 60 cm in je tehtala nekaj kilogramov. Phyllippe jo je pripravil za novoletno večerjo,  ostalo je je še za nekaj kosil.  Prvega januarja sem se odpravil  na ribolov in iz vode  potegnil skoraj meter dolgo barakudo. Prav hvaležen sem bil morju za ta odličen ulov, saj sem barakudo prodal za 30 €.  Tako se je moje novo leto pričelo z začetnim kapitalom 40 €! Še dobro, da znam loviti, lačen ne bom, sem in tja bom tudi kaj prodal, pa bo šlo.

V tem tednu sem se posvetil  jamboru  in barki, saj je na njej kar naprej potrebno kaj urediti. Sedaj, ko so pripone nameščene in jambor spet stoji na barki, se počutim veliko boljše in počasi bom lahko odkljukal  vse naloge, ki jih beležim v moji delovni knjižici.  Najbolj pa me muči rezervni del za vetrni pilot:  še vedno ni narejen in kot kaže tudi ne bo.  Čakam ga že dva  meseca in sem tako zelo jezen na človeka, ki mi je obljubil, da ga bo izdelal, da me misel na to vedno znova spravi v slabo voljo. Ko pa pomislim kako je, če ti pogori hiša, se spomnim kako je bilo lani meni, ko se mi je potopila jadrnica,  jeza se razblini in mu oprostim.  Odločiti se bom moral ali naj novi rezervni del naročim iz Nemčije, kar bo verjetno trajalo tudi vsaj mesec, glede na to da se je čas potovanja za pošiljke izjemno podaljšal...   Moje prečkanje   Atlantika visi na tanki nitki, ki jo prede čas, ki neusmiljeno beži. Na   Kanarskih otokih
pa je čas zadnja stvar, za katero se  ljudje tu sekirajo!

Zdaj, ko  je barka privezana v marini, sem namestil nazaj viharni flok in glavno jadro, povezal z vhf postajo novo vhf anteno, ki je sedaj na vrhu jambora. Potrebno je bilo napeljati ves kabel po barki in ga speljati na določeno mesto, kar je vedno zabavno. Zamenjal sem tudi vse naftne filtre in se poglobil v čiščenje barke od zunaj in od znotraj.  Nekaj dni pred novim letom pa sem celo uspel očistiti rjavi tank za odpadno vodo iz lijakov, saj je iz odtokov že precej smrdelo. Prav nič prijetno opravilo, pa sem zato toliko bolj vesel, da sem tudi to smrdečo zgodbo končal pred novim letom.

Phyllippe mi je  iz Las Palmasa sporočil, da je tam sidrišče precej bolj zaščiteno in da mu je tam zelo všeč, zlasti še, ker se sedaj lahko na obalo odpravi s pomožnim motorjem, ki sem mu  ga popravil.  Oba pomožna motorja je imel pokvarjena. Enega sem mu popravil, drugega mi je podaril  in z njim še vedno izgubljam živce.  Ravno pravšnje darilo zame – za krepitev živcev.  Zdaj imam vsak dan delo s tem motorjem: Avgusto mi je v ladjedelnici pripravil sod z vodo, kjer se lahko igram z mojim novim nedelujočim motorjem. Ko že mislim, da deluje, znova nekaj odpove.

azmišljam, da ga je verjetno Phyllippe s svojim »orlovim« vidom in sluhom  sam popravljal, pa pri tem izgubil polovico uplinjača. Ne vem – naj ga vržem za staro železo ali pa ga na barki uporabim kot dodatno težo, na kar sem sicer  alergičen. To navado imam še vedno od  Lady Ivane, iz katere je občasno letelo ven čisto vse, česar nisem potreboval. Tudi Orplid je že precej lažji kot je bil takrat, ko sem ga kupil, saj vse skupaj sortiram in stvari, ki jih ne potrebujem, mečem proč ali pa podarim.  Sem pa sedaj v veliki dilemi: stare pripone so še vedno dobre in  ne morem in ne morem jih vreči proč, saj jih hočem imeti za rezervo in jih bom tudi imel! Kam pa naj jih shranim, pa še vedno ne vem. No, bom že našel pravo mesto.

Na tem malem otoku se ne zgodi kaj dosti. Življenje teče mirno in predvsem počasi.  Kalima je prenehala, saj se je veter obrnil in sedaj piha jugo. Čez nekaj dni bo pihal močan zahodnik, kajti na Atlantskem oceanu se znova obeta neko neurje. Stanje s corono je takšno kot lani: nič se ni spremenilo, tudi corone ni na otoku in  življenje poteka povsem normalno, če odštejemo nošenje  mask.

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Algeciras (Gibraltarski zaliv) 1. dan

Noč ni bila najbolj mirna, ponoči smo se začeli bolj pozibavati. Jaz sem vseeno spal v redu, Lili niti ne.

Čez noč je nekaj malega deževalo, ravno toliko, da je opralo sol z barke, jutro pa je oblačno. Nad Gibraltarsko skalo je čisto po angleško najbolj gost oblak.

Narediva nekaj stvari po barki – malo sva dodelala stranico za štedilnikom, kjer se zdaj ne vidi več gole plastike, tudi če kaj pade za štedilnik, ne more več v kakšno špranjo. Stvar je imela tako nizko prioriteto, da je niti na spisku ni bilo, a zdaj, ko je narejeno, sem zadovoljen.

Lili me je ostrigla! Po navadi rabi kar precej prigovarjanja, preden se me usmili. Dobro ji je uspelo. Saj bi lahko šel v La Linei k frizerju, ampak tule sem se lahko strigel brez maske.

V pristanišču pa naju razveseljujejo delfini. Že dopoldan so lovili, proti večeru pa jih je bilo sploh veliko. Cela jata jih je. Ribe naženejo v pristanišče, od koder nimajo več izhoda. Pa še voda je bolj motna, verjetno delfini s svojimi sonarji lahko še vedno lovijo, ribe pa jih ne vidijo tako dobro in težje bežijo. Še bolj od naju pa so bili navdušeni galebi, ki so se drli na ves glas in se prepirali za ostanke rib. Lepo, da lahko po večerji ob kozarčku vina sediš v kokpitu in gledaš delfine.

Jutri greva naprej, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega.

Berem pilota o mediteranski Španiji in se nasmejem poglavju o vremenu:

"Vremenske vzorce zahodnega Mediterana krojijo številni različni vremenski sistemi, zato je vreme v glavnem nepredvidljivo, se hitro spreminja in je pogosto povsem različno v krajih, ki so samo malo narazen. Veter piha v glavnem z zahoda, severozahoda, severa ali vzhoda, a ga večkrat lokalno obrnejo topografske značilnosti. Pogosta so obdobja brezvetrja, ki jim sledi vihar."

V glavnem piše, da po navadi piha od koderkoli, razen z juga. Piha pa lahko bodisi premalo ali pa preveč. Hja, pa še res je.

No, vremenarji so si nekaj bolj enotni glede napovedi za jutri in prihodnjih nekaj dni. Vetra bo manj, kot ga je bilo včeraj in danes. Po datotekah GRIB bova imela 15 do 20 vozlov vetra v krmo, valovi pa se bodo občutno zmanjšali in bodo visoki le še meter do dva (ne več 4), s tem da bodo v upadanju. Po mojih izkušnjah po navadi piha nekaj več, kot napoveduje model. Morda zato, ker je naš vetrni instrument na 20 m višine, model pa velja za 10 m nadmorske višine. Še bolj verjetno pa zato, ker model res napoveduje povprečno moč v vsakem triurnem obdobju, jaz pa nehote gledam takrat, ko piha nekaj močneje.

Če bova jutri v območju GSM-signala bo dnevnik objavljen, če bova predaleč, ga boste lahko brali, ko ujameva signal.

Do kod greva, pa je odvisno od vremena in razpoloženja, želja je priti nekako do Cartagene ali še bolje do Torrevieja. Do tam je 280 NM, kakšna dva dneva in pol, če so razmere ugodne.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Najnovejši pogoji za prehod meje s 5.2.2021 so objavljeni na tej povezavi.

Z včerajšnjim dnem veljajo nova pravila za prehod državne meje s Hrvaško. Pogoji so različni za vstop na Hrvaško in vračanje v Slovenijo.

Vračanje v Slovenijo

Od 2. januarja 2021 velja nov Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Glavne novosti so: pet dodatnih izjem za vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno ali negativnega testa PCR, veljavnost negativnega testa PCR se podaljšuje na 48 ur, na petih mejnih prehodih s Hrvaško bo omogočeno testiranje s hitrim antigenskim testom.

Dodatne izjeme za vstop brez karantene ali negativnega testa PCR

1. Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem, in sicer:
2. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
3. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
4. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
5. športniku v individualnih in kolektivnih športih, ki so dovoljeni v odloku, ki začasno omejuje izvajanje športne dejavnosti, in športnemu sodniku, športnemu delegatu in članu spremljevalnega osebja športnika za namen izvedbe tekmovanj in vadbe, če na meji opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen;
6. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.

Negativni test PCR ne sme biti starejši od 48 ur.

Še vedno velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.

Brez karantene z negativnim hitrim antigenskim testom

Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na petih mejnih prehodih s Hrvaško. Testiranje je brezplačno.

Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:

• Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,
• mejni prehod Obrežje,
• mejni prehod Gruškovje,
• mejni prehod Metlika,
• mejni prehod Središče ob Dravi,
• mejni prehod Jelšane.

Osebi, ki opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen, se dovoli vstop brez napotitve v karanteno na domu.

Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.

Vstop na Hrvaško

Pogoji za vstop na hrvaško so bili določeni s 1. 12.2020 in so veljali do 15.12.2020. S tem datumom so bili ukrepi podaljšani in veljajo vse do 15.1.2021.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

• delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
• učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
• pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
• osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
• potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Dodatna izjema - osebe, ki so prebolele COVID-19.

Dodatna izjema pri vstopu na Hrvaško so osebe, ki so prebolele Covid-19.

Osebe, ki so prebolele COVID-19 v zadnjih treh mesecih, so izjeme pri opravljanju PCR testa in samoizalocaije pri vstopu na Hrvaško.

Za dokaz, da so preboleli COVID-19, morajo potniki, ki vstopajo na Hrvaško imeti pozitiven test (PCR ali antigenski test) ali pozitiven test neutralizacije (NT), ki je bil izdaj v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško. Kot dokaz je enakovredno tudi zdravniško potrdilo, da je potnik prebolel COVID-19.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 1. decembra 2020 do 15. januarja 2021.

Jadrnica Elan GT6 iz Begunjske ladjedelnice je prejela še eno prestižno nagrado. Tokrat je zmagala v kategoriji notranjega oblikovanja.

Zastavonoša slovenske ladjedelnice Elan, novost GT6 je sodelovala v izboru Oceanway China Yachts Award na Kitajskem. V kategoriji Best Interior Design Monohull Sailboat over 40 (Najboljše oblikovanje notranjosti enotrupnih jadrnic velikosti preko 40 čevljev) je jadrnica osvojila prvo mesto.

Za Elan je to prva nagrada na izbori Oceanway Magazine in je potrditev dobrega dela tako Elan R&D ekipe in oblikovalskega studia F. A. Porsche. Oceanway China Yachts Award je namreč najbolj prestižni izbor na Kitajskem za celotno področje navtične industrije.

Podelitve nagrad se je udeležil Elanov predstavnik na Kitajskem, Sunwave Yachting.

Nova Elanova jadrnica je nova generacija potovalnih jadrnic GT in je odlična kombinacija med hitrostjo, močjo, udobjem, luksuzom, enostavnim in natančnim krmiljenjem.

Bestaven se je po prihodu v Atlantik uspel dobro spočiti in ima dovolj energija za vrhunsko jadranje. Uspešno je prečkal področje anticiklona in se hitro vzpenja v Atlantiku. Svojo prednost pred Dalinom je večinoma zadržal. Trenutno je 200 nmi bliže cilju, do katerega ga loči le še 6.000 nmi.

Danes poteka že 59 dan regate. Armel Tripon je kot 13 jadralec zaplul v Atlantik. Preostala flota 14 jadralcev je v Tihem oceanu, zadnji, Sebasiten Destermau, ki ima probleme s sistemom avtomatskega pilota, pa pluje šele proti Tasmaniji. Njegov trenutni zaostanek znaša nekaj manj kot 7000 nmi.

Najtežji trenutki za Herrmanna na jugu Atlantika

Medtem, ko se vodilni Bestaven kopa v soncu in zmernih vetrovih, je Boris Herrmann le 750 nmi za njim v povsem drugačnem vremenu. Zaradi strganega glavnega jadra je bil prisiljen spremeniti svoje plane. Plovbe mimo rta Horn sploh ni opazil Imel je preveč težav, ker so pihali vetrovi s hitrostjo 40-45 vozlov, njemu pa se je strgalo glavno jadro. Kopenska ekipa mu je poslala napotke, kako naj ga popravi. Z delom je bil tako zaposlen, da ni imel časa pogledovati na slavno skalo na jugu Amerike.

Svoje popravilo je komentiral: »Imel sem srečo, da sem lahko popravil glavno jadro. Bilo je zelo naporno, saj je bila poškodovana struktura jadra. Očistiti in posušiti sem moral dve plasti. Delal sem v 45 vozlih vetra. Na krovu je bilo zelo naporno. Ko sem zaplul v Atlantik sem si oddahnil. Tu sije sonce, pihajo šibkejši vetrovi in nebo je modro. In najbolj pomembno, glavno jadro je zopet dvignjeno.

Thomas Ruyant ni zadovoljen s svojo pozicijo

Thomas Ruyant se je odločil za plovbo zahodno od otoka Isla de los Estados in Flaklandsih otokov. Prav tako kot vodilni Bestevan in zasledovalec Dalin, se je moral spopasti s področjem visokega pritiska in šibkih vetrov. Bestaven je že na robu sistema in se bliža močnejšim vzhodnikom, medtem ko je Ruyant na zahodu sistema in se iz njega ne bo izvil še nekaj časa. Kljub dobri nočni plovbi, ko je v zvezdnatem nebu plul s hitrostjo 16 vozlov, danes zjutraj ni bil zadovoljen:

»Pogoji so dobri za jadranje vendar so zelo spremenljivi. Tu je temno in noči so dolge. Občuti se, da plujemo proti severu. Sem na robu anticiklona. Morje je mirno, noči so zvezdnate. Občutek jadranja, kjer se valovi ne križajo, so dobri. Lahko jadram hitro. Včeraj smo se upočasnili. Upam, da se ne bom upočasnil toliko, kolikor sta se Charlie (Dlain) in Yannick (Bestaven), ki plujeta bolj vzhodno. Vremenska napoved se hitro spreminja. Možnih rut je veliko. Izbira prave je težka. Kot bi igral ruleto.«

Foto: © Clement Giraud / Compagnie du Lit – Jilit, posnetek zaslona

Japonski proizvajalec zunajkrmnih motorjev Suzuki je izdelal prvi sistem za čiščenje mikroplastike iz morij s pomočjo zunajkrmnih motorjev.

Mikroplastika je vedno večja okoljevarstvena grožnja svetovnim morjem in oceanom. Nastaja z razgradnjo različnih plastičnih snovi, ki končajo v rekah in morjih. Zaradi izjemne nevarnosti, ki jo povzročajo živim bitjem, se je Suzuki odločil, da s svojimi motorji pripomore k čiščenju morij. Izdelali so sistem za čiščenje morske vode, ki se lahko enostavno vgradi v večino njihovih zunajkrmnih motorjev.

Razvili so poseben sistem za filtriranje mikroplastike, ki se namesti na povratno cev hladilne vode motorja, ki je že opravila proces ohlajevanja motorja. Čiščenje mikroplastike se izvaja ves čas delovanja motorja.

Sistem bo na voljo z letom 2021 kot opcijski del njihovih motorjev, v prihodnosti pa jih nameravajo vgrajevati kot standarden del. Motorji Suzuki postajajo ultimativni ekološki zunajkrmni motorji.

Suzuki se je pridružil tudi kampanji zmanjševanja pakiranja v plastično embalažo. Večino je nameravajo zamenjati s papirnatim pakiranjem, ki je ekološko sprejemljivo. Nadomestne in rezervne dele so začeli pakirati v novo embalažo že junija lani, sedaj pa zbirajo uporabniške izkušnje. Z zamenjavo embalaže bodo zmanjšali uporabo plastike za približno 2,3 tone letno.

Več o motorjih Suzuki pri slovenskem zastopniku As-Boats d.o.o., tel.: +386 2 608 41 41