Novice

Pasati so zapihali in pomešali štrene. Vodilna skupina se hitro vzpenja proti ekvatorju in pozicije na vrhu so se zamenjale. Šibki vetrovi in taktične odločitve so bile ključne. V vodstvo se je zavihtel Charle Dalin. Louis Burton, ki pluje po isti ruti mu sledi z 20 nmi zaostanka. Yannick Bestaven, ki je vodil zadnjih 30 dni je zdrsnil na tretje mesto. Prednost 400 nmi, ki jo je imel na jugu Atlantika, je izgubil. Plovba bliže Brazilski obali je bila napačna odločitev. Vetrovi mu niso omogočali dovolj hitrega napredovanja. Trenutno ima za Dalinom 37 nmi zaostanka. Po isti ruti, kot Dalin pluje tudi Ruyant. Je na četrtem mestu z zaostankom 44 nmi. Z nekoliko stabilnejšimi vzhodnimi vetrovi, ki dosegajo hitrosti  okrog 15 vozlov, so se razlike v prvi deseterici nekoliko povečali. Jean Le Cam, ki je včeraj zaostajal manj kot 100 nmi je v zadnjih 24 urah zaostanek podvojil.

Bestaven je v svojem jutranjem javljanju povedal:

»Pasati so šibki. Pihajo le s hitrostjo 12 do 13 vozlov. Težko pridobivam hitrost. Ves čas moram nastavljati jadra, da lahko napredujem s solidno hitrostjo. Ko pride sunek vetra moram popustit glavno jadro. Hitrost vetra niha med 10 in 18 vozli. Smer pa se spreminja za 50 stopinj. Ves čas moram sem na krovu. Spim le v kratkih intervalih. Težko se spočijem in pripravim za tisti  čas, ko bom lahko jadral hitro. Nisem si pripravil postelje v kokpitu. Spim v jadrnici. Takoj ko zazvoni alarm, se zbudim. Maitre CoQ IV je v dobri formi, Vse deluje, kot je treba. Iščem primerno ruto za plovbo proti Les Sables d'Olonne. Rad bi priplul v 13 do 14 dneh. To je moje dolgoročno planiranje. Trenutno se ukvarjam, kako pluti mimo mesta Racife na brazilski obali. Tam so številna kompleksna področja. Ne želimo se preveč približati obali. Morski tokovi tečejo v nasprotni smeri, vetrovi pa so nestabilni. Tam lahko zgubimo hitrost.

Imam občutek, da nimam sreče. Prvi sem se ustavil v šibkih vetrovih. Kot kaže tudi za najdlje časa. Nisem mogel zapluti dovolj vzhodno, da bi obdržal vodstvo pred zasledovalci. Oni so lažje pospešili v močnejših vetrovih. Nisem uspel doseči njihovih vetrov, zato sem jezen.

Pri prehodu hladne fronte nismo imeli enakih pogojev. Izkazalo se je da je bilo boljše priti od zadaj. Imeli bomo še eno prečkanje. Področje Doldrums bomo verjetno prečkali dokaj hitro. Na severnem Atlantiku pa nas čaka še ena prepreka. V tem zadnjem delu bo še zelo zanimivo. Več nas je, ki lahko zmagamo na regati. Kaj takega se na regati Vendee Globe še ni zgodilo.«

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, posnetek zaslona

Vsi lastniki plovil in nepremični na Hrvaškem so že več kot en mesec odrezani od svoje lastnine, ki je ne morejo redno vzdrževati zaradi omejitve prehodov meje.

Hrvaška je močno omejila vstop v svojo državo. Ob vstopu v državo je potrebno predočiti:

• negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur ali
• pozitiven test (PCR ali antigenski test) ali pozitiven test neutralizacije (NT), ki je bil izdaj v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali
• zdravniško potrdilo, da je potnik prebolel COVID-19 v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali pa
• opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa. Strošek mora poravnati potnik sam.

Lastniki plovil in nepremičnin so izjema

Prihod v republiko Hrvaško iz naslova neodložljivih osebnih razlogov je dovoljen brez predočitve zgornjih dokazil oziroma testiranja na mejnem prehodu. V kolikor ste lastnik plovila ali nepremičnine, se vzdrževanje le tega smatra za neodložljiv osebni razlog. Prav tako je izjema poslovni obisk v republiki Hrvaški. Za tak posloven obisk se smatra tudi vnaprej dogovorjen servis plovila z ladjedelnico ali servisom na Hrvaškem.

Osebe, ki prihajajo v Hrvaško na podlagi navedenih razlogov, ne potrebujejo opravljati testa. Ob prehodu meje je potrebno le pokazati verodostojno dokumentacijo, ki potrjuje navedene izjeme. (Uradno mnenje smo pridobili s strani Hrvaškega Ministrstva za notranje zadeve).

Kako prečkati mejo brez zapletov

Zaradi zmede z odloki objavljamo uradno sporočilo z Hrvaškega MUP-a. Predlagamo, da si pred potovanjem na Hrvaško sporočilo natisnete  in ga po potrebi pokažete pri prehodu meje. Ne pozabite. Mejo lahko prečkate brez opravljanja testa ali odhoda v karanteno zaradi nujnega osebnega ali poslovnega razloga (nujno vzdrževanje nepremičnine ali plovila).

Razlaga MUP poslana preko e-pošte (natisnite si sporočila in jih po potrebi pokažite na meji).  Slike so pomanjšane. S klikom na sliko se odprejo v novem oknu v 100% velikosti!

Povratek v Slovenijo

Osebo, ki prihaja iz Hrvaške, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa PCR, ki ni starejši kakor 48 ur od odvzema brisa in je bil opravljen v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali pri organizaciji oziroma posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala kot ustrezna in verodostojna ter sta navedena v seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ali po HAG metodi v državi članici EU ali schengenskega območja.

Negativni izvid testa HAG ne sme biti starejši kakor 24 ur od odvzema brisa.

Izjeme brez karantene in negativnega izvida testa PCR ali HAG za vstop iz rdečih administrativnih enot

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop se tako dovoli:

1. čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant in se vrača v 14 urah po prehodu meje;
2. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
3. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu* ter zapusti Slovenijo v 8 urah po prehodu meje;
4. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 6 urah po vstopu;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
6. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
7. osebi z diplomatskim potnim listom;
8. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
9. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
10. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
11. osebi, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili. Če je oseba mladoletna ali iz drugih razlogov ne more potovati sama, lahko pod enakimi pogoji vstopi tudi oseba, ki jo prevaža, vendar se mora čez mejo vrniti takoj po opravljenem prevozu;
12. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.
13. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se čez mejo vrne takoj po opravljenem delu.

Prekinitev karantene na domu tudi s hitrim antigenskim testom

Če oseba, ki jo policija ob vstopu v Republiko Slovenijo napoti v karanteno na domu, v času trajanja karantene opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 po metodi PCR ali HAG in je izvid testa negativen, se šteje, da je karantena prekinjena. Ni pa več časovno omejeno, kdaj se lahko test opravi (prej je veljalo, da peti dan po napotitvi v karanteno).

Bi bili radi prvi obveščeni o novih pravilih?

Naročite se na eNavtiko. Takoj ko bo prišlo do spremembe pogojev, vas bomo o tem obvestili. Prijava je brezplačna!

PRIJAVA na eNavtiko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Algeciras (Gibraltarski zaliv) 3. dan

Zbudim se okrog osmih in ob pol devetih dvigneva sidro. Na barki ni veliko za pripraviti, le vrečo glavnega jadra odprem in raztegnem kosnik, sicer sva pripravljena za jadranje.

V zalivu ni kakšne posebne gneče in obrneva mimo Europa pointa na vzhod. Kot sem včeraj napisal: Ali piha premalo ali preveč.

Napovedanih je 15 vozlov, piha pa jih slabih 5 v krmo. Gledava delfine, ki lovijo naokrog, v daljavi je videti, kot da lovijo tudi tune, a nisva prepričana. Lahko so tudi delfini, le da ne skačejo iz vode. Tok je ugoden in kmalu nama pomaga s kakim vozlom ali več. Dobro napredujeva.

Polno glavno jadro je v začetku le za okras, kasneje pa se dvigne nekaj vetra. Ugasneva motor in dvigneva še gennacker. Hitrost je vedno boljša in kmalu plujemo z več kot sedmimi vozli po skoraj gladkem morju. Barka je z gennackerjem zelo mirna. Veliko jadro dobro drži jambor in valovi nas ne morejo zibati. Takole bi lahko potoval do doma, če bi veter vztrajal.

Čez dan se veter okrepi, zato raje pospraviva veliki gennacker, dokler ga še lahko. Samo z glavnim jadrom je hitrost ves čas nad šest vozlov, občasno videvam sedmico.

Nekaj se igram s flokom, bolj iz dolgočasja kot v upanju, da lahko kaj naredim. Res ne gre. Kot vetra je 150 in več. Flok se zapira, saj mu glavno jadro vzame ves veter.

Delfini so ostali zadaj, novih ni, kitov tudi ne. Se pa ves čas izogibava tankerjem in drugim tovornim ladjam. Namesto da bi vozile v neki smeri, se malo prevažajo naokrog. Ena naju recimo prehiti po levi, zavije pred nas in zmanjša hitrost z 12 na 3 vozle. Druge pustijo, da jih morje nosi naokrog in plujejo z 2 vozloma hitrosti, nekatere naju vzamejo v škarje ...

Ker se je težko izogibati ladjam, ki cikcakajo naokrog, sem se odločil, da jih precej ignoriram.
Taktika je uspešna. Ko smo dovolj blizu, se razmaknejo in nam niso v napoto. Smo pa malo bolj severno od glavnega tovornega koridorja in nisem pričakoval toliko komercialnega prometa zunaj glavnih plovnih poti.

Ladje verjetno čakajo na prost termin v luki, da zložijo tovor in naložijo novega in se medtem malo prevažajo naokrog, da jim čas mine. Vreme je lepo, sončno, a je relativno hladno. Brez dolgih rokavov zunaj na vetru ni prav prijetno.

Narediva še nekaj vode, ko je ravno sončno vreme. Pojem še kočerjo, potem pa grem malo počivat, Lili pa prevzame večerno izmeno.

V prvih desetih urah vsa preplula 63 milj, maksimalna hitrost pa je bila 8,5 vozla. Ob pol dveh ponoči zaznam šibak GSM signal – poskušam objaviti tekst dnevnika. Slike pa, ko bo več signala.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Pet pripomočkov v enem: SuperGangWay lite

Navtična blagovna znamka PINAIR (v lasti Erazma B. Pintarja) je k svojemu prvemu napihljivemu navtičnemu mostičku na svetu (DWF material, podobna tehnologija kot vsem poznani SUP) dodala še LITE verzijo (SUPerGANGWAY lite), ki se za razliko od prvotne, proizvaja deloma na Kitajskem in to v trikrat večjih serijah kot se v Sloveniji. Zato se je tudi cena razpolovila. SUPerGANGWAY stane 1499 EUR + DDV, SUPerGANGWAY lite pa le 750 EUR + DDV (v komplet spada: napihljiv mornarski mostiček, torba, veslo, ročna tlačilka, 2 x snemljivi fin, elastična vrvica za ograjo in navodila). S prednaročilom do 31. januarja pridobite na to ceno še 20-odstotni popust, izdelki pa bodo dobavljivi s 1. marcem (do razprodaje zalog).

Sicer je SUPerGANGWAY že dokaj prepoznan in cenjen produkt med številnimi navtiki, predvsem lastniki plovil dolžine 7–11 m in jadrnicami, ki pogosto originalno niso opremljene z mornarskimi mostički. Uporabniki so produkt prepoznali zaradi majhne velikosti (v izpihnjenem stanju) in nizke teže (pribl. 10 kg) ter za to, ker poleg mornarskega mostička ponuja tudi veliko uporabnost na plovbah, saj je hkrati tudi družinski SUP, navtična ali čistilna platforma, dingy (za prevoz otrok ali živali na obalo), flat fender, otroško raziskovalno plovilo in še veliko več ...

Več o izdelku SuperGangWay na tej povezavi. 

Si lahko predstavljate, da lahko na regati okrog sveta, ki poteka že 66. dan jadralci plujejo v skupini. Nemogoče je mogoče. Vetrovi na južnem Atlantiku so zmešali štrene in vodilni trijo je izgubil vso prednost pred zasledovalno ekipo, ki je znašala že 800 nmi. Danes ponoči se je na prvo mesto vrnil Yannick Bestaven. Dalin zaostaja 6 nmi, Burton pa 23. Ne četrtem mestu pluje Ruyant z zaostankom 26, sledi Seguin s 60 nmi zaostanka, Detreux s 91 nmi. Šele Giuancarlo Pedot na osme mestu zaostaja več kot 100 nmi. Trenutno njegov zaostanek znaša 115, zaostanek Jeana Le Cama na devetem mestu pa le 121.

Če zaostanke v miljah pretvorimo še v ure in odstotke, potem prvih devet tekmovalcev pluje pri povprečni hitrosti regate 15 vozlov pluje v razmaku 7 ur. Glede na prepluto razdaljo 23.000 nmi pa Jean Le Cam na devetem mestu zaostaja le 0,005%.

Thomas Ruyant je bil v svojem jutranjem sporočilu kratek: »Noro je!«. Ne le minimalne razlike med tekmovalci, zgodovino regate pišejo tudi nepojmljivi preobrati. Spomnimo se, da je moral Louis Burton s svojo Jadrnico Bereau Vallee 2 opraviti postanek na otoku Macquaire in splezati na jambor. Ko se je vrnil v regato je njegov zaostanek znašal 830 nmi. Danes pluje kot tretji in njegov zaostanek je zgolj 23 nmi.

»Plujemo v pasate, ki pa še vedno spreminjajo hitrost in smer. Ves čas moramo trimati jadra in popravljati smer plovbe. Veter se postopoma krepi in hitrosti plovbe se bodo povečale. Zopet bodo do izraze prišla naša hidrokrila.«, je povedal Thomas Ruyant, ki pluje na četrtem mestu.

Zanimivo bo videti, kako se bo znašel Ruyant, ki ima močno skrajšano levo hidrokrilo in kako bo napredoval Dalin, ki ima okvarjen ležaj prav tako na levem hidrokrilu.

Foto: Giancarlo Pedote / Prysmian Group, posnetek zaslona

Bestaven je prišel v vodstvo 16.12.2020. Do današnjega dne je plul suvereno in branil vodilno pozicijo. Ponoči pa je ob vzhodni brazilski obali zmanjkalo vetra in Charlie Dalin in Thomas Ruyant sta ga prehitela. Trenutno je v vodstvu Dalin. Ruyant zaostaja 18 nmi, Bestaven pa 25.

Tudi flota zasledovalcev se je vodilni skupini povsem približala. Jean Le cam, ki pluje na devetem mestu ima le 200 nmi zaostanka.

Glede na sprejemljive razmere na južnem Atlantiku in muhastem področju Doldrums regata še zdaleč ni odločena. Kljub dokaj prepričljivi prednosti, ki jo je imel Bestaven pred dvema dnevoma, znašala je že preko 400 nmi, je danes zdrsnil na tretje mesto. Le 15 nmi za njim pluje Damien Seguin, Louis Burton pa zaostaja dodatnih 15 nmi. Današnji dan bo še izjemno zanimiv.

Charlie Dalin celotno regato pluje odlično. Nazadnje je bil v vodilni poziciji le na božični večer, ko je za nekaj trenutkov prehitel odličnega Bestavena. Trenutno pluje 100 nmi bolj vzhodno. Njegovo vodstvo še zdaleč ni garancija za zmago na regati. Bestaven je pokazal, da je borec. S svojim trenutnim mestom ni zadovoljen in takoj ko se bo pojavila priložnost za napad jo bo izkoristil.

Trenutno je najbolj zadovoljen jadralec Luis Burton na Bureau Vallee 2. Pred vodilnim je zaostajal že 800 nmi. Danes, na južnem Atlantiku pa njegov zaostanek za vodilnim znaša le 56 nmi. Zelo hiter je tudi Boris Herrmann. V zadnjih 24 urah je preplul več kot Burton in svoj zaostanek zmanjšal na vsega 100 nmi.

Charlie Dalin je ob prevzemu vodstva napisal:

"Tranzicijsko področje je bilo izjemno zahtevno za Bestavena. Prvi je zaplul vanj in logično bi bilo, da bi prvi izplul. Včeraj zvečer sem bil v področju, kjer je pihal lahen veter. Vsake toliko sem iz tega šibkega, hladnega vetra zaplul v brezvetrje. Trenutna situacija je magična. Če bi mi nekdo pred štirimi dnevi , ko sem zaostajal 450 nmi rekel, da bom ponovno prevzel vodstvo, mu ne bi verjel. Vesel sem, da sem se vrnil v boj. Nič še ni odločeno. Vetrovi so zelo spremenljivi. Spreminja se smer in hitrost. Danes ponoči se bo veter stabiliziral. Šele jutri zjutraj bomo vedeli, kdo je plul najbolj pametno."

Bestaven je svojo ruto skrbno načrtoval. Je žrtev trenutnih razmer. Zahodno, bliže brazilski obali, so vetrovi še šibkejši in pogosteje spreminjajo smer. V zadnjih 36 urah je prečil kar 13 krat.

Pip Hare prvič mimo slavnega kamna

Ponoči so še štirje jadralci obpluli rt Horn. Prvi med njimi je bil Arnaud Boissieres, sledila sta mu Alan Roura, in Jeremie Beyou, ob 01.56 uri pa ga je prvič obplula angleška jadralka Pip Hare na jadrnici Medalla. Za plovbo do rta je potrebovala 64 dni 12 ur in 36 minut. Sama si je postavila osebni cilj. Do cilja bi rada priplula v krajšem času, kot je na regati 2000-2001 potrebovala jadralka Ellen MacArthur. Cilj v Les Sables d’Olonne mora doseči v manj kot 34 dneh.

Statistika

Danes poteka 65 dan regate. Charlie Dalin, ki trenutno vodi, je do sedaj preplul 23531 nmi. Do cilja ga loči še 4644 nmi. Thomas Ruyant je preplul 23 523 nmi. Do cilja ga loči še 4651 nmi. Oba jadralca večino regate plujeta po isti poti. Zato je razlika med prepluto potjo izjemno majhna. Yannick Bestaven je do sedaj preplul 22854 nmi, kar je kar 320 nmi več. Do cilja ga loči še 4658 nmi.

Na trenutnem desetem mestu pluje Maxime Sorel. Za Dalinom zaostaja 360 nmi. Če pretvorimo v procente, deseti jadralec po 65 dneh plovbe zaostaja le za 1,5%.

Jadralci so na plovbi 65 dni oziroma 1560 ur. Povprečna hitrost Dalina znaša 15,08 vozla, Sorela na desetem pa 14,85 vozla. Ker jadralci dnevno preplujejo okrog 300 nmi lahko v cilju pričakujemo minimalne razlike. Če bi ostale podobne trenutnim, bi v enem dnevu v cilj priplulo kar 10 jadralcev.

Foto: © Charlie Dalin / Apivia, posnetek zaslona

Pri priljubljenem spletnem ponudniku najema vseh vrst plovil na Jadranu, TheSailmaster.si, so v tem tednu odprli rezervacije za sezono 2021. Sicer nekoliko kasneje kot pretekla leta, iz seveda znanega razloga – epidemija novega koronavirusa in bolezni Covid-19, pa vendarle dovolj zgodaj, da si lahko med širokim izborom plovil po ugodnih first-minute cenah zagotovite pravo zase!

Novica je dobrodošla, toliko bolj, ker prinaša s seboj tudi ponudnikovo nadgrajeno spletno stran www.thesailmaster.si! S svojo optimizirano hitrostjo, preglednostjo in vrsto uporabnih filtrov, pa tudi s številnimi informacijami o običajni in dodatni opremi vseh polovil, ki so na voljo v čarterju, omogoča lažje, hitrejše in enostavnejše iskanje vaše idealne barke. Izbirati je mogoče po destinacijah (regiji, marini), določljivih terminih najema, vrsti in znamki plovil, letnikih njihove izdelave, številu kabin in WC-jev, njihovi dolžini in seveda ceni najema. K dokončni odločitvi pa pripomorejo tudi uporabni podatki o opremi, ki jo barke premorejo na krovu in znotraj kabin.

Stran je vredna čimprejšnjega obiska! Tudi zaradi priporočenega zgodnejšega načrtovanja zasluženega oddiha, počitnic in morda avantur na morju, saj bodo, poleg rednih rezervacij, v letu 2021 veliko terminov zasedali tudi najemi, ki v pretekli sezoni zaradi epidemioloških težav niso bili realizirani. Za zamudnike bi namreč utegnila biti izbira bistveno bolj okrnjena, v najslabšem primeru celo brez razpoložljivih polovil posamičnih vrst in velikosti.

Spregledati tudi ne gre, da je preživljanje poletja na plovilu, pravzaprav že bližajočih se pomladnih in kasnejših poletnih in jesenskih dopustniških dni, tako rekoč v samoizolaciji, eno izmed najbolj varnih načinov počitnikovanja! Umaknjeno je namreč od množic turistov, ki zasedajo hotele, plaže, mestna središča ..., in kot vemo, kljub omejitvam, ki smo jih v času, zaznamovanem z epidemijo deležni, vendarle omogočajo širjenje bolezni. Tudi zato je čas, ki ga lahko preživimo na barki, neprecenljiv!

Vabljeni k obisku.

KONTAKTNI PODATKI:

• tel. 051 337 999
• mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• web: https://thesailmaster.si/

Manj kot 5.000 nmi je še pred najhitrejšimi jadralci do konca regate in razlike so vse manjše. Jannick Bestaven (Maitre Coq IV) je še vedno na prvem mestu vendar se njegova prednost v toplih vodah topijo kot sneg. Charlie Dalin (APIVIA) na drugem mestu se mu je približal na vsega 60 nmi. Na tretjem zopet pluje Thoma Ruyant (LinkedOut) z 170 nmi zaostanka. Damiena Seguina (Groupe APICIL) je prehitel in pluje le 3 nmi pred njim. Louis Burton (Bureau Vallee 2) na petem mestu pluje z zaostankom 210 nmi. Jean Le Cam pluje na devetem mestu z zaostankom 370 nmi. Glede na to, da je do cilja še 5000 nmi, razlika med prvimi desetimi jadralci pa zgolj 370 nmi, še nič ni odločeno. Na plovbi proti severu jih čaka še prečkanje muhastega področja Doldrums, ki lahko štrene močno premeša. Ker so razlike med tekmovalci majhne, bodo pluli v podobnih pogojih. Taktične odločitve bodo tiste, ki bodo vrstni red lahko močno premešale.

Jeremie Beyou napredoval na 16. mesto

Jeremie Beyou (Charal) nadaljuje v svojem stilu. Čeprav je regato pričel z osem dnevnim zaostankom se počasi prebija po lestvici navzgor. V zadnjih dneh je pridobil dve mesti. Eno na račun odstopa Isabelle Joschke, drugo pa ker je uspel prehiteti Angležinjo Pip Hare (Medallia). Njegov zaostanek za vodilnim se je zmanjšal na vsega 2300 nmi.

Miranda Merron mimo ledene gore

Miranda Merron pluje na jugu Tihega oceana. Približuje se točki Nemo. Včeraj je plula blizu meje Antarktične cone prepovedane plovbe. Meja naj bi bila ločnica med področjem okoli Antarktike v katerem so pogoste ledene gore. Plovba severno od te meje bi morala biti varna. Miranda Merron je včeraj na radarju opazilo veliko ledeno goro. Plula je zgolj 20 nmi mimo nje. Previdnost ni nikoli odveč. Radar mora delovati 24 ur na dan.

Foto: © Yvan Zedda / Alea, posnetek zaslona

Francosko nemška skiperka Isabelle Joschke, ki jadra na jadrnic MACSF, je morala odstopiti. Težave na sistemu kobilice so se stopnjevale vse do včeraj. V vetrovih, ki so na južnem Atlantiku  dosegali 30 do 35 vozlov, ni več uspela pluti varno, zato je bila prisiljena odstopiti.

Isabelle Joschke je plula na odličnem enajstem mestu. Približno 1100 nmi od Argentinske obale so jo težki vremenski pogoji prisilili, da regato zaključi.

Včeraj popoldne je med plovbo po južnem Atlantiku Isabelle ugotovila, da cilinder hidravlične kobilice, kobilice ne drži več v središču. Ko ji je 3.1. odpovedal sistem hidravlične kobilice, je plula s fiksno kobilico. Včeraj je opazila, da kobilica ni več v središčni legi. Takoj je spustila glavno jadro. Plula je le še z nevihtnim flokom, da je obdržala jadrnico stabilno.

Vodja ekipe MACSF, Alain Gautier je opisal situacijo:

"Isabelle trenutno ocenjuje situacijo. Zmanjšala je hitrost plovbe, da minimizirala vpliv valov na jadrnico in preprečila, da bi voda začela vdirati v plovilo. Trenutno pluje v smeri depresije in pogoji se bodo preko noči poslabšali. Jutri se bo veter obrnil in poizkušala bo pobegniti sistemu nizkega zračnega pritiska. Ko se bo morje umirilo, bo vse lažje. Jasno je, da Isabelle na more več tekmovati. Prisiljena je odstopiti. Stalno smo v kontaktu z njo in iščemo najboljše rešitve."

Isabelle Joschke je lahko razočarana. 21.200 nmi regate je odplula odlično. Bila je na 11. mestu v vodilni zasledovalni ekipi. Bila je najhitrejša jadralka, ki se je odlično kosala z moškim delom.

Temperature naraščajo, prednost se topi

Yannick Bestaven, ki si je pri vzpenjanju po južnem Atlantiku priboril že dobrih 400 nmi prednosti pred zasledovalci, jo počasi izgublja. Zaradi šibkih vetrov vzdolž Urugvajske in Brazilske obale sta se mu približala zasledovalca Charlie Dalin in Damien Seguin. Dalin napreduje nekoliko bolje. Za vodilnim Bestavenom zaostaja le še 180 nmi, pred Seguinom pa ja prednost povečal na 80 nmi. Na četrtem mestu pluje Thomas Ruyant, ki zaostaja dodatnih 10 nmi za Seguinom. Pluje po isti ruti kot Dalin, bliže obali.

Zasledovalna ekipa se nevarno približuje. Zasledovalci Burton, Detreux, Le Cam, Herrmann in Pedote, pluje vzhodneje v solidnem vetru, ki jim omogoča vzpenjanje proti Ekvatorju s hitrostjo plovbe med 15 in 17 vozli. Svoj zaostanek za Bestevanom so močno zmanjšali. Zaostajajo le še 500 nmi.

Foto: © Isabelle Joschke / MACSF, posnetek zaslona

Raznolik otok Pašman vsakemu obiskovalcu lahko ponudi tisto, kar išče na svojem navtičnem popotovanju po Zadrskem arhipelagu. Njegovi dobro zaščiteni zalivi so priljubljeni pri vseh križarjenjih, ki se začnejo ali končajo v Zadrski regiji.

Zgodovina

Otok Pašman je bil naseljen že v prazgodovini. Naseljen je bil v antiki in v času Rimske republike, o čemer pričajo številni ostanki rimske arhitekture, kamniti napisi in najdeni kovanci iz tistega obdobja. Prva omemba otoka v pisnih dokumentih je iz leta 990. Ime Katan naj bi ustrezalo današnjemu kraju z imenom Tkon. Po dosedanjih podatkih naj bi mesto obstajalo že od leta 950. Sledili so mu Pašman leta 990, 1067 Neviđane, 1284 Dobropoljana in leta 1446 Ždrelac. Na otoku so imeli svoja posestva številni premožni prebivalci mesta Zadar in Biograd, zadrska nadškofija in zadrski benediktinci. V mestu Kraj na otoku je od leta 1390 frančiškanski samostan, ki hrani številne dokumente, ki opisujejo bogato zgodovino otoka.

Otok je po padcu Beneške republike prišel pod oblast Francozov, ki jih je kasneje zamenjala avstrijska oblast vse do padca monarhije. Od leta 1918 je otok del Hrvaške.

Prebivalci otoka so se skozi zgodovino ukvarjali s poljedelstvom, oljkarstvom in ribolovom.

Otok danes

Moderni časi so in bližina mest Zadar in Biograd na celini je dodobra spremenila navade domačinov. Na otoku naj bi jih živelo nekaj več kot 3000. Številni med njimi se dnevno odpravljajo v službo na celino, številni se preživljajo s turizmom, le redki pa s tradicionalnim ribolovom ali poljedelstvom. Pašman je otok, na katerem ni nobene marine, malo tranzitnih privezov v pristaniščih, ima pa številne lepe zalive s sidrišči, ob katerih so zrasle dalmatinske konobe.

Plovba okoli otoka Pašman

Številni najemniki plovil se prvi ali zadnji dan jadranja privežejo v zalivu Zaklopica na skrajni jugozahodni strani otoka Pašman. Zaliv je v neposredni bližini marine Biograd in izjemno primeren za prenočevanje zadnji dan najema. Zjutraj bo treba prepluti le 2,5 nmi, se ustaviti na bencinski črpalki pred marino in plovilo boste lahko oddali še pred 10. uro. Za zaliv je podeljena koncesija. Nameščene so plovke in prenočevanje je treba plačati. V južnem delu zaliva je gostilna.

Ko po vzhodni strani otoka plujemo proti severu, priplujemo do mesta Tkon, ki je trajektna luka in povezuje otok s celino. Nova luka v severnem delu je bila zgrajena leta 2020. Na nasprotni strani je majhno pristanišče, ki ima 10 tranzitnih privezov. Tkon je tipično majhno primorsko mesto, ki v poletni sezoni oživi. Odprti so številni bari in restavracije, v katerih boste lahko okušali tipično dalmatinsko hrano.

Le 1,5 nmi severno je majhna luka Kraj. V pristanišču se je možno privezati bočno. Prostora je za dve plovili. Globine v okolici luke so primerne za sidranje. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Severovzhodno od Kraja so otoki Veli Dužac, Mali Dužac in Mutan. Predel proti luki Jesenice je zato zaščiten pred burjo in tramontano. Je izjemno primeren za sidranje v primeru nevihte. Luka Jesenice ne omogoča priveza s plovili, ki imajo ugrez več kot 1 m. Večina privezov je komunalnih in so zasedeni s plovili domačinov. Luka Pašman, ki je le 0,3 nmi severno, omogoča bočni privez. Prostora je za 3 do 4 plovila. Izpostavljena je tramontani in burji, zato privez ob napovedi nevihte ni primeren. Čeprav luka nosi isto ime kot otok, ni največji kraj na otoku. Je majhen in miren kraj, ki oživi le poleti.

Ko plovbo nadaljujemo proti severozahodu in zaplujemo mimo otoka Garmenjak, je na njegovi zahodni strani luka Barotul. Med otokoma je globina morja le 1,3 m. Obplujte ga raje po severni strani. Zaliv Taline je dobro zaščiten pred južnimi vetrovi. Globine so med 2 in 5 m. Dno je peščeno in sidro povsod drži dobro. Na zahodni strani zaliva je luka Mrljane. Majhna luka nudi le bočni privez, prostora je le za plovilo ali dve, in ni namenjena daljšim postankom. Podobno je v luki Neviđane. S plovilom lahko pristanemo le bočno na pomolu, poleg svetilnika. Del pomola na notranji stani valobrana, ki luko ščiti pred burjo, je porušen. Nekoliko boljše možnosti so v luki Dobrapoljana. Severni pomol omogoča bočni privez 4 do 5 plovilom. Privezati se je možno na zunanji in na notranji strani pomola. Globine v luki so največ 2,5 m, zato je za krmarjenje z jadrnico potrebno nekoliko previdnosti.

Na severovzhodni strani otoka sta še luka Banj in Ždrelac. Obe omogočata privez manjšim plovilom in sta kot večina luk na vzhodni strani otoka namenjeni plovilom domačinov. V obeh lukah je možno pristati bočno, po potrebi tudi prenočiti. Iz luke Ždrelac priplujemo do prehoda Ždrelac Mali. V prehodu med otokoma je ogromno prostora za sidranje. Globine so med 2 in 6 m. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi. Glede na napoved se je treba le zasidrati v pravem delu zaliva. Ždrelac Mali je med poletno sezono obremenjen prehod. Skozenj plujejo številna plovila, ki v zalivu povzročajo valove. Če ste na plovbi z jadrnico, ne pozabite, da je pod mostom Ždrelac Mali le 16,5 m. Ne zaplujte pod most, če niste prepričani, kolikšna je višina vašega jambora nad morsko gladino. Upoštevaje tudi plimovanje.

Ko zaplujemo pod mostom skozi prehod, bomo na zahodni obali otoka lahko sidrali v zalivih. Pristanišč na tej strani ni. To pa še ne pomeni, da zahodna stran ni primerna za navtike. Prav nasprotno. Tu je več zalivov, nekaj tudi takih, ki so prazni tudi sredi poletja. Dnevno kopanje ali celo prenočevanje postaneta lahko pravi užitek v miru. Zelo verjetno je, da boste v zalivu sami. Ko zaplujemo proti južnemu delu, lahko vplujemo najprej v zaliv Soline. Za zaliv je podeljena koncesija in sidranje je dovoljeno zgolj na plovkah. Eno sidrišče je v severnem delu, drugo v južnem. V obeh delih sta na obali gostili, ki nudita domačo hrano. Predvsem so na voljo morske jedi iz svežih sestavin. Naslednji zaliv v smeri proti jugu je Žinčena. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Je izjemno lepo sidrišče. Sidrati je treba na lastnem sidru in plačilo ni potrebno. Tisti, ki raje prenočujete na plovki, odplujte v sosednji zaliv Lanđin. Velik zaliv nudi enako dobro zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. V njem je nameščenih več kot 30 plovk. Na obali sta dve gostilni, do katerih lahko priplujete s svojim pomožnim plovilom, na željo, pa vas bo prišel iskat tudi gostilničar.

Tudi zaliv Lanđin je pogosta izbira za prenočevanje zadnji dan pred vračanjem najetih plovil v izhodiščno marino. Ker je v njem več plovk, je večja verjetnost, da boste našli privez, tudi če priplujete proti večeru. Tudi v primeru burje boste v zalivu prenočili mirno.

Ko zaključujemo plovbo okoli otoka, bomo pri plovbi proti jugozahodu zapluli mimo ribjih farm, ki so postavljene med jugom otoka Pašmana in otoki Košara, Žižanj in Košarica. Ko priplujemo skozi ožino med otokoma Pašman in Žižanj, se na levi strani odpre velik zaliv Tri luke. Tudi ta zaliv je primeren za prenočevanje. Zaprt je proti vsem vetrovom, razen proti južnim.

Otok Pašman nudi vsakomur nekaj. Primeren je tako za postanek pred vračanjem v izhodiščno marino v zadrski regiji (Biograd, Sukošan, Zadar ...) kot za prenočevanje v primeru, da ste plovilo prevzeli pozno popoldne. Prav tako je Pašman primeren za postanek na plovbi s severa proti jugu ali obratno. Žal pa na otoku ni nobene marine in je oskrba plovila nekoliko težja.

Videoposnetki otoka Pašman posneti iz zraka

>