Novice

Armel Tripon, ki pluje na jadrnici L’Occitane en Provence, je ponoči izgubil jadro J3. Zaradi okvare se je odločil, da zapluje proti obali. Jadra proti španskemu pristanišču La Coruna.

Danes ponoči, okrog 1.00 ure, se je snelo jadro J3 francoskega jadralca Armel-a Tripon-a. Zaradi okvare nosilca jadra, je moral posredovati sredi noči. K sreči je jadro rešil, a z njim ne more več jadrati. V sodelovanju z njegovo kopensko ekipo, so se odločili, da zapluje proti španskemu pristanišču La Coruna, do koder ga loči 350 nmi plovbe. Jadro bo poizkušal popraviti in se vrniti v regato

Nekoliko bolj spodbudna novica prihaja z jadrnice Newrest – Art et Fenetres. Jadralec Fabrice Amedeo se je moral zaradi okvare glavnega jadra vrniti v pristanišče Sables d'Olonne že prvi dan, je uspel napako odpraviti. Ponoči, nekaj minut čez polnoč je zopet razprl jadra in se že drugič podal na letošnjo regato. Zaradi okvare je trenutno na zadnjem mestu. Za vodilnim jadralcem zaostaja 500 nmi.

Kevin Escoffier na jadrnici PRB ima jacuzzi

Okrog 9.00 ure zjutraj je jadralec Kevin Escoffier opazil, da se v njegovi kaluži nabira voda. Ugotovil je, da pušča ventil, ki služi za praznjenje vode pri sistemu hidravlične kobilice. Popravilo med plovbo v vetru, ki piha 5 vozlov bi bilo enostavno, a sedaj pluje v vetrovih, ki dosegajo 40 vozlov. Escoffier je eden tehnično najbolje podkovanih jadralcev. Ugotovil je, da mora počakati dobro uro, ko bo lahko spremenil smer plovbe, nagnil plovilo na drugo stran in pričel s popravilom.

Jadralci v fronto z vetrovi, ki presegajo 40 vozlov

Nekateri jadralci so že prečkali fronto. Tisti, ki so zapluli po severozahodni ruti, so jo doživeli ponoči in jo prepluli v jutranjih urah, tisti, ki pa so se odločili za plovbo proti jugozahodu pa so v fronto zapluli zjutraj. Skupina jadralcev, ki je fronto že preplula, se je obrnila proti jugu. Na zahodni strani pihajo zmerni severozahodniki, ki jim omogočajo plovbo s hitrostjo preko 15 vozlov. Jadralci, ki so se odločili za jugozahodno ruto, v njej so večinoma tisti brez hidrokril, so trenutno v močnih jugozahodnih vetrovih.

Pip Hare na jadrnici Medallia je o plovbi skozi fronto zapisala:

»Ta fronta nam da vedeti, da solo plovba okoli sveta ne bo mačji kašelj. Med tem, ko sem pisala tole sporočilo, me je dvakrat vrglo s sedeža. Presesti sem se morala na vrečo, ki je ležala na spodnji strani barke. Če me ponovno vrže, ne bom mogla leteti prav daleč. Zelo neudobno je sedeti in pisati sporočila, ko veš, da zunaj divjajo močni vetrovi, ki dvigajo visoke valove. Veter v sunkih piha 38 vozlov. Napoved predvideva, da bo takšno vreme še naslednjih pet ur. Takoj, ko prečkam fronto se bom obrnila proti jugu. Jutri pričakujem plovbo z vetrom v krmo. Moram ostati budna, spočita in pripravljena, da zamenjam jadra, takoj ko prečkam fronto. Spala bom kakšno uro ali dve, ko končam tole sporočilo in pregledam, da je na krovu plovila vse tako kot mora biti.«

Charal se vrača v pristanišče Les Sables d'Olonne (posodobljeno ob 13:00)

Jeremie Beyou na jadrnici Charal je ponoči trčil v neznan plavajoč predmet. Ima težje poškodovano eno od krmil. Najprej se je odločil, da okvaro odpravi sam. Po skrbnejšem pregledu krmila in plovila, je ugotovil da gre za večjo poškodbo, kot si je mislil. Skupaj s svojo kopensko ekipo so se odločili, da se vrne v izhodiščno pristanišče Les Sables d'Olonne in poizkuša odpraviti okvaro.

Jeremie Beyou je jadral v skupini, ki je izbrala bolj zahodno ruto. V času trka v neznan predmet je bil na 14. mestu. Njegova hitrost plovbe je znašala 10,9 vozla. Od štarta regate je preplul 429 nmi za vodilnim pa je zaostajal 70 nmi.  

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Danes bo dnevnik krajši zaradi piknika, ki se je nekoliko zavlekel. Zjutraj sem se odpravil do mojstra, ki naj bi mi zavaril mrežo štedilnika.

V petek je sicer rekel 'manjana', a sem si v soboto mislil, da sobota že ne more biti dober dan, in da verjetno 'manjana' pomeni v ponedeljek, saj so ob sobotah vsi obrtniki zaprti. Danes torej prisopiham do njega. V delavnici je imel nekaj ljudi in so popravljali neko kosilnico. Takoj pri vratih pa sem opazil povsem novo prikolico iz nerjavnega jekla in aluminija. To je verjetno delal celo soboto, torej je njegov 'manjana' verjetno vseeno pomenil v soboto.

Ko je popravil kosilnico, me je poklical notri, pogledal, zavaril, pofleksal in pogledal, če je še kje slabo privarjeno. Vse je bilo OK, zato mi je vrnil mrežico. Ena minuta. Še varilske maske si ni dal gor. Verjetno je kar v miže zavaril, ker če bi gledal, ne bi dočakal penzije z delujočimi očmi. Lepo je naredil. Vprašal sem, koliko sem dolžan.

1 evro, pravi.

Dam mu jih pet, pa pravi, če res nimam enega?

Komaj mu dopovem, da je v redu in sva oba zadovoljna.

Potem mi nekaj govori. Nič ne razumem, a zdi se mi, da me je spraševal, kje sem bil v soboto. Ja, če je celo soboto varil, bi mu bilo res lažje to narediti v soboto in ne bi porabil cele minute, ampak le 10 sekund. Mogoče bi bil potem račun 20 centov?

Na srečo se še najdejo mojstri starega kova, ki računajo po opravljenem delu, ne pa po vrednosti za stranko. Kak moderen podjetnik bi razmišljal takole: brez te mrežice štedilnik ne deluje. Vreden je 1000 evrov. Če mrežico naročiš preko spleta, bi to stalo prav gotovo blizu 100 evrov (z dostavo) in dober mesec čakanja, če se sploh lahko naroči. Drugih mojstrov ni v bližini. Vrednost za stranko je torej nekje med 100 evro + en mesec čakanja in 1000 evrov takoj. Račun bi bil potem 47, da bi izpadel profesionalno in dosti ceneje od alternativ. No, na srečo tale možak ne razmišlja tako in je bil račun 1 evro. Tehnično gledano računa sicer nisem ravno videl, a oba sva bila zadovoljna s transakcijo.

Popoldan pa smo imeli piknik z Avstrijcem, ki je sam na aluminijasti barki, in Francozom, ki je sam na železni barki.
Super piknik je bil. Prav dobro smo jedli in pili in se zabavali. Oba sta kar prijetna družba in ker se je zadeva malo zavlekla, je pozen tudi tale dnevnik. Še nekaj minut, pa bi moral popraviti datum.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 276. dan

Danes z zamudo objavljam slike z včerajšnjega piknika. Od Avstrijca sem izvedel precej več podrobnosti glede Rusov, saj je bil on njihov prvi sosed na pomolu. Sicer so se precej držali sami zase, zato ne vem nič o njih. Na dveh barkah jih je bilo skupaj 8 in ni šlo za klasičen čarter, ampak za delivery (dostavo bark) s Kanarskih otokov na Baleare.

Na Lanzaroteju so se ustavili, ker sta bili obe barki v slabem stanju, predvsem ena je bila praktično neplovna. Bum ima samo z vrvjo privezan na jambor! Obe imata še druge težave – nekaj z motorji in še več je stvari, ki ne delajo, zato so se ustavili, da nekoliko popravijo barke, ko jih je zadela prepoved gibanja. Dva od njih sta šla na Tenerife po tretjo barko, s katero je potem vseh osem odplulo proti Balearom, prvi dve barki pa sta ostali tukaj. 

Baleari so sicer zaprti za plovbo, a ker gre za dostavo čarterske barke v matično bazo, so verjetno dobili dovoljenje – podobno, kot bi šlo za prevoz po cestah. Čeprav so meje zaprte kamioni vseeno vozijo. Tako postane takoj bolj jasno, da Rusi ne plačajo marine, ampak tisti, ki je naročil delivery.

Danes sem malo čistil čoln, ki je bil že dobro posut s peskom. Očistil sem še tisto luknjo na kopalni platformi, kjer imam rezervoar za bencin za čolnič. Spodaj je spojena z morjem, da lahko iz skladišča odteka voda (pokrov ni vodotesen). Tista luknja je bila tako zaraščena, da skoznjo sploh ni več prehajala voda. Komaj sem razbil vse školjke, da sem spet odprl odtok. Polno školjk in umazanije je bilo tudi v samem skladišču. Ta del je problematičen, ker ga ves čas zaliva morska voda in od tam vedno čistim školjke, rake, umazanijo in plesen. 

Nisem prepričan, kako bi stvar izboljšal. Če bi dno dvignil za 10 cm, bi bilo morda boljše, a še ne dobro. Če bi dvignil bolj, potem pa tank za bencin ne bi šel več noter. Za zdaj bom samo očistil. 

Lili je imela spet žehto, kaj dosti drugega pa se danes ni zgodilo. Napeto pa spremljam plovbo po Grčiji. Plovba Male je postala prava kriminalka. Napeto, kot marela. Beremo: Kam se skriti pred policijo, kako ubežati karanteni, kaznim in vremenu ...

Ja, zanimivo je potovati v tem času, ko se pravila igre spreminjajo iz dneva v dan in si včasih odvisen od dobre volje nekega uradnika in od tega, s katero nogo je zjutraj vstal.
Midva bova tule ostala še kaka dva tedna. Potem pa švigneva na sever s prvim možnim vetrom.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 277. dan

Kakor tule piha, bi bili zelo hitro na Zelenortskih otokih. Za nazaj na sever pa trenutno ne kaže najbolje. Danes sem hotel malo na potep z dingijem, pa tako piha, da bi bil hitro ves moker. Če bi mi crknil motor, pa nisem prepričan, če bi lahko priveslal nazaj. 

Glede korone je tako, da je tule okuženih praktično zmanjkalo, uradno nadaljujemo z deeskalacijo ukrepov, a ta deeskalacija poteka v čudni smeri. Od jutri dalje bom moral imeti masko, če bom hotel v trgovino. Tole z maskami je ena farsa, saj ne povejo jasno, čemu so maske namenjene. Masko lahko nosiš zato, da ne okužiš drugih, lahko pa jo nosiš zato, da drugi ne okužijo tebe. Vendar to niso enake maske: kirurške recimo preprečujejo, da ne okužimo drugih. Take tudi najbolj pogosto videvamo. In če je to namen novega predpisa, bi to lahko jasno povedali, da bi ljudje lahko nosili prave maske.

Nekateri pa nosijo maske, ki jih sicer dobro ščitijo pred okužbo (FFP3), a imajo izdihovalni ventil. Torej oni zlahka okužijo vse druge. Če se srečata nekdo s kirurško masko in nekdo z masko z ventilom, je eden zaščiten dvakrat, drugi pa nobenkrat. 

In ker vrla oblast tule v Španiji (v Sloveniji ni verjetno nič drugače) ni povedala, koga naj ščitimo (sebe ali druge), ne vemo, kakšne maske naj nosimo. Torej v času najhujše pandemije je bilo v Španiji blizu 1000 mrtvih vsak dan in smo dva meseca hodili v trgovino brez mask. Število okužb je vseeno upadalo. Zdaj ko je novih primerov in mrtvih dnevno po desetkrat do dvajsetkrat manj, in ko nove okužbe že iščejo z lučjo pri belem dnevu, bomo pa morali vsi nositi maske. Tale logika mi ne gre v glavo. Od jutri bomo vsi morali nositi maske v vseh zaprtih javnih prostorih vedno, na prostem pa, če ni mogoče zagotoviti vsaj 2 m razdalje med ljudmi. Se pravi v mestih praktično vedno in povsod. 

In ker niso predpisali, kakšne maske naj nosimo – take, da zaščitimo druge, ali take, da zaščitimo sebe, bo seveda na ulicah malo mešano. 

Moje stališče je, da je maska na prostem v sončnem in vetrovnem vremenu na Lanzaroteju popoln nesmisel. Ljudje bomo dihali svoj lastni CO2 in reciklirali lastne bakterije in viruse, namesto da bi krepili svoj imunski sistem s svežim zrakom in soncem. Vitamin D je izredno pomemben, ljudem pa omejujejo sončenje na plažah. In ker se Španci ne pustijo motiti, se pač dobivajo v zaprtih prostorih, kjer jih policija ne vidi in ne vidijo, da so brez mask. Da jih še ne slišijo, pa zaprejo še vse okna. In s tem ustvarijo idealne razmere za širjenje virusov. Vrla oblast pa misli, da skrbi za zdravje ljudi. Nekaj ljudi že zdaj nosi maske in videvam tudi tako umazane maske, da je ne bi dal na obraz, če mi plačajo. 

Večina ljudi z maskami jih nosi 'spuščene na pol droga', se pravi, da jim nos gleda ven, da lažje dihajo. Važno, da jo imajo. Nič hudega, če je že vsa ponošena umazana, vlažna, rjava in ne prekriva nosu.

Prodajalke v trgovini pa se veselo praskajo po obrazu, ker jih pod masko vse srbi, ker ne dobijo vsaki dve uri nove maske. S temi rokami nato prijemajo mojo hrano. No, ja upam, da tole kompliciranje čim prej mine. Švedi so že vedeli, kako se je treba lotiti zadeve.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 278. dan

Še vedno tako piha, da ne grem na izlet s čolnom, pa tudi jadra bomo menjavali kak drug dan. 

Lotim se izgradnje kosnika (bowsprit), da bova lahko jadrala z genackerjem in ne bova pri tem lomila prednje ograjice.
Sile so pri 12 ton težki in 15 m dolgi barki velike.

Možnosti so tri:

• zelo močan bowsprit iz eksotičnih materialov (Epoksi, ogljikova vlakna ...). Tu mi ne diši cena.
• račji kljun ali podobna varjena konstrukcija. Tu mi ne diši teža, cena in to, da je stvar fiksna, kar lahko pomeni višje cene marin, ker je barka daljša. Se mi je že nekajkrat zgodilo, da so mi merili barko.
• aluminijast kosnik, ki ga lahko zložim. Odločil sem se za to možnost.

Zaradi velikih sil je nujno potrebno narediti 'bobstay'. To je povezava od konca kosnika na trup barke nekje bolj nizko, ki preprečuje, da bi se kosnik zakrivil navzgor. Moj kosnik bo kratek in bo namenjen samo genackerju (ki nima fiksne jeklenice), zato sile ne bodo take, kot če bi bil tam flok, z jekleno pripono. 

Upam, da stranske pripone ne bodo potrebne. Bomo videli. Danes sva torej naredila pritrdišče bobstaya. Navadno rinko na 12 mm vijaku.  Da vse skupaj čim lepše nasede in čimbolj fiksno drži, sem namesto fleksibilne tesnilne mase uporabil izredno močam epoksi kit.

Zadeva je tako ali tako nad vodno linijo in v sidrnik brizga voda, torej 100-odstotno tesnjenje ni nujno. Ta epoksi kit pa je med veliko podložko in plastiko barke naredil zelo trdno plast, ki popolnoma ustreza obema površinama. Enako je na zunanji strani. Če moja luknja ni povsem pravokotna in če trup barke ni povsem raven, bi lahko imeli točkasto obremenitev sil. Tako pa se sila iz rinke razporedi na celotno površino in je s tem zadeva bistveno bolj trdna. Pa še v sami luknji je ta epoksi, kar dodatno preprečuje možnost krivljenja vijaka. 

Lili mi je seveda pomagala, saj ne znam biti hkrati v sidrniku in na pomolu. Vmes je mimogrede še naredila večerjo, ko je nekaj minut nisem gnjavil. Moram pa priznati, da moja kolena ne marajo več vstajanja iz globokega počepa v sidrniku. Pred desetimi leti se mi to sploh ni zdel problem. Takrat verjetno niti ne bi vse verige dajal na pomol, saj bi se mi zdelo notri dovolj prostora. No, 33 kg Rocna sidro mi je še vedno delalo družbo tam notri in kakih 100 m vrvi. Verigo sem pa raje zmetal ven.
Bomo videli, kako se bo obneslo. Zdaj se epoksi suši, jutri delamo naprej.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Po zaključku letošnje poletne sezone se je začela obnova mostu na otok Krk. Promet je trenutno organiziran izmenično v eni smeri, jutri pa se obeta popolna zapora.

Popolna zapora mostu na otok Krk bo potekala v noči s srede na četrtek. Zaradi poškodb voznega pasu, ki se trenutno uporablja za promet v obeh smereh, bodo prisiljeni most zapreti v celoti in izvesti sanacijo poškodovanega dela. Most se bo zaprl v sredo, 11. 11., ob 23. uri in bo zaprt vse do četrtka, 12. 11. 2020, do 5. ure. V tem času promet ne bo možen v nobeni smeri.

Če jim sanacije ne bo uspelo opraviti v eni noči, bo most zaprt tudi v četrtek, 12. 11., od 23. ure do petka, 13. 11. 2020, do 5. ure zjutraj.

V sredo smo bili priča neverjetnemu dogodku. V Tržaški zaliv sta priplavala dva brazdasta kita. Člani raziskovalnega društva Morigenos so se odpravili na morje, da so jima sledili, ju proučevali, ter posneli neverjetne fotografije in videoposnetke.

Slovenski ribič, ki je v sredo lovil v Tržaškem zalivu, je opazil mogočno žival, ki je plavala v bližini. Nemudoma je poklical člane društva Morigenos, ki so se s svojim plovilom odpravili na lokacijo, da zberejo čim več informacij o brazdastemu kitu, ki je druga največja žival na svetu.

Brazdasti kiti na severni polobli lahko zrastejo do dolžine 22 m in lahko tehtajo do 50 ton. So nekoliko manjši od bratov, ki živijo na južni polobli in lahko zrastejo do 26 m in tehtajo več kot 80 t.

Raziskovalci so na lokaciji našli kar dva kita. Oba jim je uspelo fotografirati in posneti video. Na podlagi posnetkov bodo kita identificirali in preverili, ali sta bila že kje zabeležena in proučevana. S pomočjo zračnih posnetkov bodo ugotovili, kakšno je njihovo telesno stanje.

Društvo Morigenos ob tej priložnosti prosi, da jim vsa opažanja teh mogočnih živali, tako kitov kot delfinov, javijo na tel. +386 31 771 077, da bodo člani lahko opravili čim več raziskovalnega dela, ki bo pomagalo proučevati in spoznati ogrožene živali ter zaščititi njihovo bivalno okolje.

Vir: morigenos.org

Slovenska jadrnica Elan GT6 je prejela še eno prestižno nominacijo. Tokrat se poteguje za naziv The British Yachting Awards 2020.

Letošnja Elanova Novost Elan GT6 je nominirana v razredu potovalne jadrnice. Za prestižno nagrado se bo borila z jadrnicami Beneteau Oceanis 41.2, Dufor 530, Moody DS41, Arcona 345 in Grand Soleil 42LC.

Elanovi jadrnici lahko pomagate osvojiti nagrado s svojim glasom. Na povezavi The British Yachting Awards 2020 oddajte svoj glas. Glasovanje poteka zgolj do 15. novembra 2020.

Zmagovalec bo objavljen v mesecu februarju 2021.

Oddaj svoj glas za jadrnico ELAN GT6

Več o jadrnici Elan GT6

• Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6
• Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6
• Elan predstavil novo jadrnico GT6 v videu

Jadralci so začeli regato z enoinpolurnim zamikom zaradi megle, ki se je vila pred pristaniščem Les Sables d'Olonne. V zmernih jugovzhodnih vetrovih so se podali proti zahodu skozi Biskajski zaliv. Že na samem začetku je bilo jasno, da bodo vodilne pozicije zasedli jadralci, ki jadrajo na jadrnicah s hidrokrili. Njihova hitrost plovbe je znašala neverjetnih 17–20 vozlov.

Strategi, ki pomagajo jadralcem, so povedali, da bo začetek regate odličen za prilagajanje na težje vetrovne razmere. Vsi so izpluli v zmernih vetrovih. V prihodnjih dneh pa se bodo razmere spremenile. Čez tri dni pričakujejo, da jih bodo zajeli močnejši vetrovi, valovi na Atlantiku bodo dosegli višino 4 m. Prve tri dni bo potekalo tako imenovano ogrevanje, ko bodo jadralci svoje jadrnice lahko pripravili za bolj zahtevne razmere. V tem času ne pričakujejo večjih problemov z jadrnicami. Ko bodo zapluli v visoke valove, pa se bodo verjetno pojavile prve okvare.

Kljub napovedim pa je bil prvi jadralec Fabrice Amedeo po štirih urah plovbe v Biskajskem zalivu, prisiljen obrniti krmilo. Zaradi okvare na glavnem jadru se je moral vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne. Pristal je nekaj minut pred 01.00 uro ponoči.

Stanje 9.11.2020 po 18.30 urah plovbe

Teoretična razdalja plovbe, ki jo morajo prepluti jadralci, znaša 24.296 nmi. V prvih 18 urah in pol je najbliže cilju Jean Le Cam na jadrnici Yes we Cam!, ki se mu je približal 183 nmi. Izbral je plovbo proti zahodu, kjer pluje večina jadralcev brez hidrokril. Na drugem mestu pluje Maxime Sorel. Oba plujeta proti zahodu, zaradi česar sta bliže cilju kot vodilna ekipa jadralcev s hidrokrili na severozahodni ruti. Trenutno za vodilnim zaostaja le 1,18 nmi. Na tretjem mestu je Damien Seguin z nekaj manj kot 3 nmi zaostanka za vodilnim.

Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss trenutno pluje šele na enajstem mestu. V začetku je plul s skupino proti severozahodu, pred nekaj urami pa se je odločil, da zapluje južneje od vodilne skupine in pluje proti zahodu.

Vodilni v skupini jadralcev s hidrokrili je Nicolas Traussel. Je najbolj severozahodno med vsemi jadralci in že pluje v območje močnejših vetrov. Do sedaj je preplul že več kot 280 nmi. Zaradi plovbe po bistveno bolj severni ruti je ves čas plul v močnejšem vetru in zato premagal 80 nmi večjo razdaljo kot trenutno vodilni. Ko bo dosegel območje z najmočnejšim vetrom, ki bo namesto trenutnih 14 vozlov presegel hitrost 20 vozlov, bo verjetno obrnil proti jugu. Ali se je daljša pot splačala bomo videli v roku 24 ur.

Ob 13. uri se začne ena najtežjih svetovnih solo regat Vendee Globe. Izpred francoskega pristanišča Les Sables d'Olonne bo zaplulo 33 avanture željnih jadralcev.

Pričetek regate zaradi megle prestavljen na 14:20!

Prenos štarta regate v živo

Jutranje priprave pred pričetkom

Alenka Artnik je spet presenetila. Tokrat se je potopila do neverjetne globine in postavila nov svetovni rekord z dvojno plavutjo.

Na jugu Sinajskega polotoka v znanem letovišču Sharem el Sheik je potekalo tekmovanje v potapljanju na dah AIDA Blue Week. Tekmovanja so se udeležili številni vrhunski svetovni tekmovalci, med njimi tudi večkratna rekorderka, Slovenka Alenka Artnik. V Sharm el Sheik je prispela že pred mesecem dni in se nemudoma začela pripravljati na tekmovanje, ki se je začelo v soboto, 7.1 novembra.

Včeraj se je skoncentrirala, zajela zadnji dih in se potopila. Z eno plavutjo in konstantno težo se je potopila do globine 114 m (CWT) in postavila nov svetovni rekord.

Po izjemnem uspehu ni mogla skrivati svojega navdušenja. Seveda se je najprej zahvalila organizatorju in potapljačem, ki so skrbeli za varnost, svojim pomočnikom in seveda sponzorjem, ki so skupaj omogočili postavitev nove rekordne znamke.

Videoposnetek potopa

Foto: FB Alenka Artnik