Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 258. dan

Danes sem imel zanimiv pogovor. Poklical me je novinar z Vala 202 in sva malo klepetala po telefonu. Očitno se razen korone prav dosti ne dogaja in želijo še malo popestriti program s kakšno ne preveč zateženo zgodbo.
Bomo videli, ali sem mu sploh povedal kaj takega, česar ni že stokrat objavil.

Meni se čepeti v marini na Kanarskih otokih ne zdi ravno huda zgodba. Ko se je svet ustavil, je pač vsakdo nekje obtičal. Eni doma, eni na potovanju. In ker sva midva obtičala z barko, se nisva odločila za let domov. Za vsak primer sploh nisva javila na zunanje ministrstvo, da sva tukaj, da ne bi kdo mislil, da naju mora reševati. Kdo ve, kdaj bodo spet mogoči leti iz bližine Ljubljane do Lanzaroteja. Je pa že bolje tole korono prevedriti na barki. Verjetno se bo promet po vodi sprostil prej kot letalski promet.

Sicer pa se nam tule obetajo boljši časi. Danes se v Madridu odloča o tem, kako se bo Španija poskušala izviti iz trenutnega krča. Popuščanje ukrepov bo postopno in različno po pokrajinah. Ker imamo na Kanarskih otokih (predvsem na nekaterih otokih) kar ugodno sliko glede korone, upamo, da bomo kmalu lahko pomolili glave iz lukenj. Kar nekaj časa še ne bo možno potovanje med pokrajinami, a za nas je napredek že to, da bomo (upam) smeli na sprehod. Bomo videli, kaj bo iz tega.

Druga novica dneva pa je, da imam novo frizuro. Saloni so pri nas seveda še zaprti, a me je ostrigla Lili. Meni se zdi nova frizura super. Lili si sicer nekaj mrmra v brado, da se zadaj vidijo stopnice, ampak jaz nič ne vidim. Bomo videl, kaj bodo rekle druge punce. Aja, saj zdaj nič ne hodim v družbo. No, potem je pa sploh vseeno. Slike 'prej' in 'potem' nimam. Sebe res ne slikam rad. Manj, kot se gledam, bolj sem si všeč. 

Ko se zjutraj pri britju pogledam v ogledalo, se itak vprašam, kdaj se je na barko prikradel ta debeli starček s sivimi in že malo redkimi lasmi. 

Danes sem šel v čendlerijo vprašat, ali imajo slučajno plinski žar, po možnosti isti model, kot ga imam sedaj.
Imajo samo takega na oglje. Enakega, kot ga imam sedaj, le na oglje. Saj hrana z žara na oglje je boljša od tiste s plinskega žara, ampak jaz se predobro poznam. Ne bo se mi ljubilo zakuriti žara samo za naju dva. In potem bi pekel kar v ponvi. Je pa plinski žar vseeno čisto nekaj drugega, kot pečenje v ponvi. Če ga naročijo, bo tukaj v treh tednih. Nisem se odločil za to. Jaz večni optimist upam, da se pobereva od tukaj prej kot v treh tednih. Jutri povprašam še v drugi čendleriji, sicer bomo pa pekli v naluknjanem starem žaru, dokler do konca ne razpade.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 259. dan

Dobro, da sva se strigla včeraj. Danes je precej bolj vetrovno in bi bilo nemogoče lase pospraviti, saj bi jih veter sproti nosil povsod okrog. Včeraj sva vse pometla, pa čez nekaj minut še enkrat, potem sem vse dobro posesal in v kokpitu ni bilo niti enega laska, vsaj tako sem mislil. Ampak danes je bilo spet polno las po vseh kotih. Kot bi se še kdo ponoči strigel. Sploh mi ni jasno, od kod so se vzeli. Veter zna neverjetno dobro skriti smeti v skrite kotičke in jih potem po obrokih strateško vračati nazaj. Rdeči pesek (iz Sahare) in črn pesek (lokalni) se tudi nabirata po skritih kotičkih in jih potem veter prestavlja naokrog. Prej sem mislil, da sem s pranjem odstranil ves pesek. Ni šans.

Danes sem bil še v preostalih dveh čendlerijah. Plinskega žara žal nimajo. Bom še enkrat prespal, potem pa se mogoče jutri lotim popravila obstoječega. Kak kos nerjavne pločevine se mi zagotovo valja po barki. Ker variti ne znam in nimam varilnega aparata, bom preveril, ali je možno skovičiti kose skupaj. Če lahko skovičijo skupaj celo letalo, bom pa jaz tudi en roštilj.

V Španiji so objavili načrt rahljanja ukrepov osamitve, ki bo potekal v štirih fazah. Vsaka faza odpravlja določene omejitve in načeloma traja dva tedna, da lahko ocenijo vpliv na pandemijo. Posamezna pokrajina bo v naslednjo fazo lahko vstopila, ko bo izpolnjevala ustrezne kriterije. Kanarski otoki obsegajo dve pokrajini. Vzhodni otoki (Lanzarote, Fuerteventura in Gran Canaria) so ena pokrajina, zahodni otoki pa so druga pokrajina. Na žalost to pomeni, da se tudi potem, ko bo že omogočeno gibanje znotraj pokrajin, ne bova smela premakniti na zahodne otoke. A to ni tako pomembno. Komaj čakam, da bova lahko šla z Lili skupaj na sprehod, ne pa samo eden od naju do najbližje trgovine. Me pa malo skrbi, da se ljudje ne bodo obnašali tako, kot bi se morali in bo vlada spet vzpostavila strog policijski režim. Na primer: sedaj lahko eden od staršev pelje enkrat na dan otroke na sprehod za največ eno uro. Pri tem se ne sme družiti z drugimi odraslimi (minimalna razdalja 2 m, priporočena je uporaba mask), pa tudi otroci, ki niso iz iste družine, se ne smejo igrati skupaj. To, kar vidim z barke, pa je nekaj povsem drugega. Ob starša peljeta otroke ven in se prav na blizu pogovarjajo z vsemi, ki jih poznajo.  Takoj se delajo večje gruče. Hja, upam, da uradne številke okužb ne pobegnejo spet v nebo, saj bi se potem vrnili v prejšnje stanje izolacije.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 260. dan

Včeraj sem teoretično raziskal, če lahko sam popravim zarjaveli roštilj. Naučil sem se, da je temperatura plinskega plamena od 1300 do 1600 °C. Tališče aluminija je 660 °C, tališče železa pa 1538 °C. Torej aluminij verjetno ne pride v poštev. Škoda, saj je precej mehkejši in ga je enostavno oblikovati in kovičiti. 

Dve področji sta najbolj prizadeti: eno je notranja stena roštilja. Tega sploh ne bom popravljal – tako ali tako je stena dvojna in zunanja stena je brezhibna. Bo pač imel roštilj nekoliko slabši izkoristek, predvsem v močnejšem vetru. Drugo pa je žarilna kupola nad plamenom. Ta je narejena iz posebne zlitine, ki zdrži izredno visoke temperature in žari tako močno, da je žar skoraj tak, kot bi bil na oglje. Vsaj tako se hvali proizvajalec v svojem prospektu. To kupolo sem enostavno nadomestil z malo ponvico, ki je vsaj približno prave velikosti in oblike. Ker je ponvica iz tanjšega nerjavnega jekla, verjetno ne bo zdržala prav dolgo. Bomo videli. Danes sem le sestavil skupaj, kurili pa nismo. Malo krivljenja, pa je šlo. Gotovo je bilo v 5 minutah. Upam, da zdrži kaj več kot eno peko.

Glavna stvar, ki se je danes zgodila, je pa to, da sem bil na radiu. Na Valu 202. Pred nekaj dnevi me je poklical novinar Aleš Smrekar in sva se malo pogovarjala. In danes je iz tega naredil prav soliden prispevek. Tule ga lahko poslušate: https://val202.rtvslo.si/2020/04/nihce-nas-ne-zadrzuje-tukaj-a-nimamo-kje-pristati/. 

Sicer pa vsi že nestrpno čakamo dan, ko bova z Lili lahko šla na sprehod po okolici in dan, ko se bomo lahko kam premaknili. Nekaj se govori, da bo to kmalu – v nekaj dneh. Bomo videli.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 261. dan

Danes sva seveda morala preizkusiti žar z novo improvizirano kupolo. Stvar dela, čeprav ne peče tako enakomerno kot originalna verzija. Originalna kupola je bila bolj stožčasta, ta je bolj ploščata. Zato je originalna prišla bližje plamenu – verjetno točno na točko najvišje temperature, se posledično bolj segrela in bolje pekla. Bila je tudi narejena iz debelejšega materiala, kar verjetno pomeni, da je bolj enakomerno oddajala toploto.

Zdaj je tako, da žar peče bolj 'kolobarjasto'. Povsem ob robu ni prav vroče, nekaj cm bolj proti sredini je najbolj vroče, sama sredina pa spet ni zelo vroča. Ni idealno, a ko se bom na to navadil, se bo dalo prav v redu speči kosilo. 

Danes je čisto solidno uspelo, a sva imela bolj začetniško varianto – pleskavice in pečene melancane. Pri tem težko kaj zafrkneš. Veter še vedno kar pošteno vleče in trga zastave na barkah. Jaz v marini zastave po navadi kar zvijem. Vidim, da jih imajo skoraj vsi že precej scefrane po skoraj dveh mesecih karantene. Recimo, ko sva prišla, je bila sosedova španska zastavica povsem nova. Ko so oni pred nekaj dnevi odpluli, pa je pol zastave že manjkalo. Pri marsikom lahko zgolj še ugibaš, kakšna zastava je visela tam, dokler je ni veter razcefral in zdaj vihra le še nekaj pramenov obledelega blaga.

Za nenavtike: na barki mora biti izobešena zastava države, kjer je barka registrirana. Ta je obešena na krmi. Obešena mora biti še zastava države, v kateri se nahajamo. Ta mora biti obešena na desni strani jambora, tipično pod prvim križem. Lahko pa so izobešene še kakšne druge zastave: recimo klubske, ali pa zastave držav, od koder je posadka na barki. Te so lahko izobešene na levi strani jambora.

Hec je s temi zastavicami. Pri vseh visokih stroških navtike nas moti to, da je treba menjati zastavico, ki stane nekaj evrov. Kruzerji izumljamo vsemogoče načine, kako privarčevati nekaj drobiža. Jaz na primer zastave večkrat zvijem, če ne plujem. Eni na primer sami šivajo zastave, kar še nekako razumem za enostavne zastave – recimo, če je navadna trobojnica. Manj mi je jasno, kako to delajo za bolj zapletene zastave (na primer grbi, zapletene oblike ...) Prijatelji Nemci pa so recimo dali narediti nemško zastavo, ki je dolga nekaj metrov in široka pol metra. Navita je na drogu in odvijejo jo ravno toliko, da je oblika prava. Ko se zadnjih recimo 10 cm strga enostavno odrežeta 10 cm in odvijeta naslednjih 10 cm z droga. Zaradi grba se tega s slovensko zastavo ne da narediti.

Sicer smo pa dočakali vsaj delno sproščanje ukrepov. Ni sicer nekaj takega, česar bi se veselil, a je boljše kot nič (kako globoko smo padli).

Z jutrišnjim dnem gremo lahko tudi odrasli ven, a so hude omejitve:
- Samo enkrat na dan
- Bodisi med šesto in deseto uro zjutraj ali pa med osmo in enajsto zvečer.
- Ne več kot en km od bivališča.

Vmesne ure so rezervirane nekaj za osebe nad 70 let, nekaj za otroke do 14 let. Torej se za naju ni kaj dosti spremenilo. Do desetih še jutranje kavice ne spijeva, torej bova jutranji termin verjetno preskočila. Ob osmih zvečer je pa že tema. Omejitev enega km je tudi precejšnje razočaranje. To je ravno do konca marine in mogoče še 100 m naprej. Videti je, da bo trgovina še zmeraj glavni sprehod. Lanzarote ima krasne sprehajalne poti zunaj mesta, a ljudje do njih ne bodo smeli, saj so več kot km od stanovanj. Namesto da bi se sprehodili po divjini na svežem zraku, bodo morali na sprehod v mestu, kjer lahko pričakujemo gnečo. Priporočljive so maske in obvezna je razdalja 2 m od vseh drugih ljudi. Po moje je ukrep precej zgrešil namen s tem, da je ljudi omejil na gnečo v mestu. No, bomo videli, kako bo to v praksi.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Med primorskimi regijami sta le Istrska in Kvarnerska na seznamu oranžnih regij, v katere je možen vstop in vrnitev v Slovenijo brez karantene ali obveznega opravljanja testa. Zato so v jesenskem času pripravili številne aktivnosti, s katerimi si boste lahko popestrili vaše krajše ali daljše počitnice.

Poglejmo, kaj se bo dogajalo v prihodnjem mesecu dni.

30.10. – 1.11. Cres in Lošinj Trail Weekend

Pripravite se na adrenalinski vikend v Kvarnerju, ko bo potekal CRES & LOŠINJ TRAIL WEEKEND – dve dirki v dveh dneh na dveh kvarnerskih otokih!

Trail dirka v dveh zasebnih etapah v treh kategorijah Challenger (23 km), Active (15 km) in Light kategorija (8 km) – vi morate le izbrati, kaj vam najbolj ustreza.

Privoščite si nepozabno izkušnjo in otoka, ki sta ju mogoče že večkrat obiskali, sedaj doživite v popolnoma novi luči.

16.-18. oktober 2020 Dalmacija Ultra Trail

Dalmacija Ultra Trail je enkraten dogodek, ki bo obiskovalce popeljal preko petih gora, treh rek in številnih zgodovinskih in kulturnih točk. Pot poteka preko Biokova, Mosorja, Omiške Dinare, Primorske Kose in Kozjaka. Prečkali boste reke Cetina, Žrnovnica, Jadro in obiskali zgodovinske točke, kot sta Fortica in Klis.

18. oktober - Brioni polmaraton & 10K

Sredina oktobra ponuja edinstveno priložnost, da narodni park Brione spoznate na malce drugačen način. Takrat bo namreč potekal zdaj že tradicionalni Brijuni half marathon & 10K, kjer boste ljubitelji teka zagotovo navdušeni nad kuliso, ki vas pričakuje. Tek po narodnem parku, v resnično neokrnjeni naravi, je zagotovo nekaj, kar vam bo dolgo ostalo v spominu.

13. - 14. november 2020 - WineRi, pomol Karolina Riječka

WineRi je mednarodni enološki in gastro festival. Poteka vsak dan med 13. in 20. uro na pomolu Karolina Riječka v mestu Reka. Letos se bo na festivalu predstavilo več kot 70 proizvajalcev. Vsi predstavljeni izdelki prihajajo iz mesta Reka in Kvarnerja. Večinoma se bodo predstavili vinarji, med njimi pa tudi nekateri, ki proizvajajo brandyje, likerje, pršut, sire, suhomesnate izdelke, olive, olivno olje in tudi čokolado.

Jutri, 6. oktobra, se v Gdansku, prav na skrajnem severu Poljske, ob obali Baltskega morja, uradno začenja odprto evropsko prvenstvo za olimpijski enosed laser. To bo zadnja od večjih regat za laseriste v letošnjem, tudi s športnega vidika precej okrnjenem letu. Slovenijo na evropskem prvenstvu zastopa tudi mariborski jadralec Žan Luka Zelko, za katerega bo nastop pomembna priložnost za nabiranje izkušenj in trening pred olimpijado, prestavljeno v prihodnje leto. Prvi plovi so načrtovani za v četrtek, 8. oktobra.

V razredu laser standard bo nastopilo 136 jadralcev; 120 jih prihaja iz evropskih in 16 iz neevropskih držav. Na prvenstvu bo zastopanih 27 evropskih in 12 neevropskih držav. Slovenci imamo na startni listi prijavljene tri jadralce. 

Žan Luka Zelko, ki v letošnjem letu ni imel možnosti, da bi treniral v konkurenci najboljših, je na Poljsko odšel nekaj dni prej, z namenom, da dodatne priprave opravi na prizorišču, skupaj s svojo konkurenco.

Žan Luka Zelko: “Danes lahko potrdim, da je bila to dobra odločitev. Vse dni smo imeli lep veter, na treningih nas je bilo med 20 in 30 zelo dobrih jadralcev iz različnih držav. Na prvenstvu bo vsa evropska smetana, in mislim, da se vsi želimo dokazati, saj je za nami zaradi korone težka sezona. Spomladi smo si vsi vzeli nekaj pavze, potem pa začeli trdo trenirati v upanju, da bo tega čimprej konec. Zdaj smo že v oktobru in na žalost še vedno nismo uspeli odjadrati niti ene prave mednarodne regate. Jaz tokratno jemljem kot otvoritveno regato sezone 2020/21.” 

Kakšna je Žanova pripravljenost, kakšna so pričakovanja?

Žan Luka Zelko: “Verjamem, da olimpijske igre drugo leto bodo, in mislim, da se moram že tukaj dokazati. Veliko smo delali na startih, ki so mi lani povzročali največ težav, in starti so moj glavni fokus te regate. Ne ponavljati napak, odjadrati čim boljše in mislm, da bo rezultat prišel sam.” 

Kakšni so pogoji na regatnem polju, kaj se jadralcem obeta v prvih dneh regate?

Žan Luka Zelko: “V dneh treninga smo imel veter vedno z morja, tako da se je ustvaril velik val in meni je to zelo ustrezalo. Za prve tri dni regate nas čaka šibkejši veter, kot smo ga imeli na treningu, pričakujemo lahko med 8-12 vozlov ‘offshora’ - vetra z obale, kar pomeni, da bodo pogoji čisto drugačni, kot smo jih imeli na treningu. Jaz sem letos veliko treniral na burji in to bi moralo biti podobno, tako da grem samozavestno v regato.” 

“Poljaki živijo, restavracije in bari so polni”, sporoča Žan, ki je sicer navdušen nad mestom Gdansk. Kako se meščani soočajo z aktualno situacijo?

Žan Luka Zelko: “Jaz mesta Gdansk prej nisem poznal in po prihodu sem bil presenečen, kako lépo je mestno jedro, starinsko, s pridihom sodobne arhitekture, vse hiše so poenoetene, narejene iz opeke, vse je zelo urejeno. Moram pa reči, da zdaj, v času korone, nisem pričakoval takega nočnega življenja - in tudi življenja na ulicah na sploh. Čeprav bi danes morali vsi nositi maske, tudi na ulicah, se tega nihče ne drži, življenje gre naprej, Poljaki živijo, restavracije in bari so polni, tudi nimajo nobenih omejitev glede odpiralnega časa, in je dober občutek, kot da korone ni. Po eni strani seveda ni prav, da se ne držijo ukrepov, po drugi strani se pa lažje sprostiš.”

Prvenstvo se bo zaključilo v torek, 13. oktobra.

ŽANOVI SPONZORJI: Dravske elektrarne Maribor, Zavarovalnica Sava, Imagine d.o.o., Greiner Packaging, Sailing Point, Code Zero. Na njegovi športni poti mu pomagajo Jadralna zveza Slovenije, Mestna občina Maribor in Slovenska vojska. 

Vreme, vreme, vreme! Vreme v navtiki igra izjemno pomembno vlogo. Dileme, kot so, kdaj je varno izpluti, kdaj je varno pluti in kdaj je varno pristati, so prisotne prav vsak dan jadranja.

Prejšnji teden smo objavili video primera, ko ni pametno izpluti (Kdaj je treba sprejeti odločitev, da se na izpluje – video). Danes pa si oglejmo nekaj primerov, ko ni pametno pristati.

Preden se odločimo za pristanek, je treba preveriti, kako zaščiteno je mesto, kjer nameravamo privezati plovilo. Pred katerimi vetrovi je zaščiteno in pred katerimi ne. Za ves čas priveza moramo vedeti, kako se bo spreminjalo vreme in kaj lahko na privezu pričakujemo. Če ugotovimo, da privez ne bo varen ves čas bivanja, potem se tam ne smemo privezati. Poiskati si moramo drug privez oziroma se odločimo za sidranje.

V videu je prikazanih nekaj bočnih privezov plovila na pomol. Ko se vreme poslabša, je z jadrnico iz takega priveza zelo težko ali pa celo nemogoče varno izpluti.

.

Plovila je večinoma obvezno zavarovati le proti nematerialni škodi povzročeni tretjim osebam. V to zavarovanje je vključeno kritje škode, ki jo vi kot lastnik ali upravljavec plovila povzročite tretjim osebam. To pomeni, da se krije le škoda v primeru povzročitve smrti, telesnih poškodb ali prizadetega zdravja tretjih oseb. V Sloveniji morajo to zavarovanje skleniti vsi lastniki vodnih plovil, katerih moč motorja znaša več kot 3,7 kW. Osnovno zavarovanje se lahko razširi tudi na odgovornost za škodo, ki jo povzročite med upravljanjem plovila na stvareh v lasti tretjih oseb in škodo povzročeno potnikom na plovilu. To polico je možno dodatno razširiti še za plovbo v času regat, v primeru oddajanja plovila, v času, ko se plovilo uporablja za gospodarski ali komercialni namen, in za škodo, ki jo povzroči smučar na vodi, ko ga vleče plovilo.

V vsa ta kritja je všteta le škoda, ki jo povzročimo tretjim osebam. Če želimo zavarovati tudi za škodo povzročeno na lastnem plovilu, se moramo odločiti za kasko zavarovanje. Kasko zavarovanje krije škodo na našem plovilu, vendar ne vse in ne v vseh primerih. Zato si oglejmo, kaj je v polico običajno vključeno in v katerih primerih škode ne moremo uveljavljati. Zavarovanja se razlikujejo glede na zavarovalnico. Preden sklenete pogodbo o kasko zavarovanju, natančno preberite, v katerih primerih niste upravičeni do povrnitve škode.

Kaj krijejo osnovne kasko police:

1. Fizično izgubo in poškodbo, ki nastane na zavarovanem plovilu zaradi:

• pomorskih nevarnosti (brodolom, nasedanje, trčenje ...),
• eksplozije, požara, strele,
• vlomne tatvine ali ropa,
• izvleka plovila na obalo, splavitve, dviganja in
• nepooblaščene uporabe plovila ali objestnega poškodovanja s strani tretjih oseb.

2. Stroški, ki nastanejo zaradi:

• popolne izgube plovila ali prepustitve,
• delne škode na plovilu,
• ugotavljanja in reševanja zavarovalnega primera ter
• reševanja in izplačila nagrade za reševanje.

Česa kasko zavarovanje ne krije:

• škode, ki nastane zaradi naklepa ali hude malomarnosti zavarovanca,
• plovne nesposobnosti plovila, zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, dotrajanosti,
• raztrganja jader, cerad, vrvi (razen če to ni posledica požara, eksplozije, strele, nasedanja, udarca ali trčenja itd.),
• običajnih vremenskih vplivov, kot so mraz, led, zmrzovanje hladilne tekočine, sonce, vročina, običajno plimovanje itd.,
• pomanjkljivega ali neprimernega priveza ali načina pri privezovanju in sidranju,
• škode, ki izhaja iz privezovanja, sidranja ali puščanja plovila brez nadzora na nevarnem in/ali neurejenem privezu, sidrišču, odprti plaži ali obali zunaj časa plovbe (varen privez je privez, ki ga zagotavljajo marine, kjer je plovilo privezano, za čolne je to tudi komunalni privez, če ga zavarovalnica odobri in je prav tako naveden v zavarovalni polici),
• škode zaradi vetra v jadrih, medtem ko so ta dvignjena med uporabo (jadranje),
• škode, nastale, medtem ko plovilo upravlja oseba pod vplivom alkohola ali mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:
• a) če krvne preiskave ali druge metode merjenja v organizmu osebe, ki upravlja plovilo, ugotovijo, da vsebnost alkohola v krvi znaša 0,5 g/kg in več (0,5 promila in več) in/ali se ugotovi prisotnost mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
• b) če oseba, ki upravlja plovilo, po pomorski nesreči ali nesreči pri plovbi odkloni sodelovanje pri ugotavljanju alkoholiziranosti in/ali ugotavljanju prisotnosti mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu;
• škode, nastale zaradi pretrganja neustreznih, poškodovanih, dotrajanih vrvi ali privezov in sidrnih vrvi ali verig,
• okvare pogonskega motorja (strojelomne škode),
• prevoza po kopnem, na tekmovanjih, pri opravljanju obrti, oddajanja plovila v najem in stroškov dviganja (razen v primerih, ko je to posebej dogovorjeno),
• škode, nastale neposredno ali posredno zaradi tihotapstva, nedovoljene trgovine, krivolova, prepovedane plovbe in podobno, ter v zvezi s tem, zaradi zaplembe, zaustavljanja, odredbe začasnega ukrepa in podobno;
• škode, ki je vzročno povezana z neizvršenim in/ali nestrokovnim in/ali nepopolnim popravilom in/ali popravili prejšnje škode,
• škode na plovilih, ki sodelujejo na treningih ali tekmovanjih, z namenom doseči najvišjo hitrost in najvišjo povprečno hitrost in/ali na ocenjevalnih vožnjah,
• plovbe po prepovedanem območju,
• preobremenitve plovila.

Osnovna kasko zavarovanja običajno krijejo le plovbo po Jadranskem morju in notranjih celinskih vodah. V primeru, če želite pluti v Sredozemsko morje, je zavarovanje možno razširiti glede na geografske meje plovbe. Če nameravate zapluti v Atlantik ali še dlje, pa bo treba poiskati zavarovalnico, ki nudi tudi taka zavarovanja. Zavarovanja, ki vključujejo škode med prevozom plovila po kopnem, med tekmovanji, oddajanjem v najem ali pri poučevanju, je treba doplačati.

Zavarovanja plovil se razlikujejo glede na zavarovalnico. Nekatere krijejo več, nekatere manj škod. Pred sklenitvijo se dobro pozanimajte, kaj je vključeno v zavarovanje in kaj ne.

Zavarovanja najetih plovil

Plovila, ki jih najamemo, so večinoma kasko zavarovana. Ob najemu nam operater zadrži kavcijo, ki jo unovči v primeru, da vrnemo poškodovano plovilo. Zavarovanje plovila je enako kot za fizične osebe z razliko, da je možno za oddajanje doplačati dodatna zavarovanja, ki krijejo predvsem izgube operaterja.

Če se plovilo daje v najem, ga je možno dodatno zavarovati za tveganja:

• goljufije ali krajo plovila, ko je to oddano v najem,
• izgubo prihodka (zaslužka),
• zasega plovila.

Trnovski pristan v Ljubljani je bil ta konec tedna prizorišče edine regate v prestolnici  v njeni 5. minijubilejni epizodi, ki napoveduje dolgoživo tradicijo. V organizaciji najstarejšega jadralnega kluba v Sloveniji, Jadralni klub LJUBLJANA, so se na reki
Ljubljanici zvrstili napeti dvoboji ob spodbudah zvestih navijačev, rečne tokove pa je najbolje ugnal domačin Maks Potočar ter Pokal ljubljanskega zmaja prvič iz dosedanje izolske rezidence prijadral v Ljubljano.

“Letošnji največji jadralski dogodek v Ljubljani je za nami. Regata dvojic je letos bila v več pogledih izjemna. Naj omenimo, da je letošnji zmagovalec moral osvojiti dva dobljena plova v velikem finalu. To je tokrat v izjemno napetem finalu uspelo Maksu Potočarju iz JK Ljubljana, tako je prvič v petih letih ostal prehodni pokal Ljubljanskega zmaja v Ljubljani,” so povedali organizatorji iz Jadralnega kluba LJUBLJANA.

Pokale za najboljše uvrstitve so prejeli:

Fantje:

1. Maks Potočar JKL
2. Maj Remškar JKL
3. Brin Tvrdy JK Kermar

Dekleta:

1. Alexandrya Kotukova JK Olimpic
2. Vita Klun JK Olimpic
3. Lučka Bedene JK Ljubljana

Čestitke vsem za udeležbo in odlično izvedbo v pozitivnem vzdušju, posebej v teh časih, in pa seveda dobitnikom pokalov, prihodnje leto pa izzivalca prehodnega pokala Ljubljanski zmaj ta čaka v Ljubljani.

Vir: JZS.si

Danes je bil dan D za sklepno dejanje zadnjega državnega prvenstva letos, Portorož Cup 2020, v organizaciji Jadralnega kluba PIRAT Portorož, ki je na koncu slavil kar dve tituli državnih prvakov iz svojih vrst. 

Martin Fras in Mija Škerlavaj (JK Pirat) sta postala državna prvaka v razredu 420, Tina Mrak (JK Pirat) je z osvojitvijo naslova državne prvakinje dokazala, da je še vedno v odlični formi v razredu evropa, Jerneja Škof in Mitja Nemec (JK Fireball) pa sta postala državna prvaka v razredu fireball.

Organizatorji, Jadralni klub PIRAT Portorož, so se odlično odrezali in v petek v jugu hitrosti 15 vozlov speljali kar šest plovov v razredu fireball ter pet v razredu 420. Sobota je postregla s preveč vetra, bilo je tudi nevihtno, zato regat ni bilo, na zadnji dan prvenstva, v nedeljo, pa so ob jugozahodniku med 18 in 23 vozlov hitrosti, s sunki tudi do 28, izpeljali še po štiri plove za razreda evropa in 420 ter dva za fireball. Rezultati v vseh razredih so na koncu upoštevali odbitek najslabše uvrstitve med skupno devetimi plovi v razredu 420, štirimi plovi v razredu evropa in osmimi plovi v razredu fireball.

Zmagovalci odprtega državnega prvenstva v razredih 420, europa in fireball so:

420

1. Martin Fras, Mija Škerlavaj, JK Pirat
2. Caterina Sedmak, Matej Planinšič, JK Pirat
3. Celestina Sabadin, Veronika Franič, JK Pirat / JK Olimpic

europa

1. Tina Mrak, JK Pirat
2. Andrej Fras, JK Olimpic
3. Toni Rebec, JK Olimpic

fireball

1. Jerneja Škof, Mitja Nemec, JK Fireball
2. Anže Flis, Beno Jurič, KVS Velenje
3. Matija Kocjančič, Matic Kavčič, JK Olimpic / JK Fireball

Našo mladinsko reprezentanco v rarzedu 420, če bo šlo vse po sreči, čaka evropska preizkušnja v Sanremu na mladinskem evropskem prvenstvu od 27. oktobra do 1. novembra. 

Timothy Long je star komaj petnajst let, pa je že opravil jadralski podvig, ki ga je treba zapisati v knjigo rekordov. Postal je najmlajša oseba, ki je sama obplula Veliko Britanijo.

Timothy Long je iz pristanišča Hamble na jugu Velike Britanije izplul 16. julija letošnjega leta. V izhodiščno pristanišče se je vrnil v četrtek, 1. oktobra. Plovbo je opravil s svojo jadrnico Hunter Impala dolgo zgolj 28 čevljev. Dosedanji rekord je bil v rokah jadralca Toma Webba, ki je Veliko Britanijo obplul pri sedemnajstih letih. Long je v povprečju preplul po 50 nmi dnevno, najdaljši plovi pa so bili dolgi tudi 100 nmi v enem samem dnevu.

Italijansko podjetje FNM marine je predstavilo enega izmed prvih hibridnih sistemov za pogon motornih plovil. BHS ali Blue Hybrid System je kombinacija dizelskega in električnega vgrajenega motorja.

Kombinacija dveh motorjev zagotavlja najboljše iz obeh svetov. Dizelski motor zagotavlja moč in hitro plovbo, medtem ko električni poskrbi za tišino in plovbo brez emisij toplogrednih plinov. Kombinacija je nadvse zanimiva, ker lahko med delovanjem dizelskega motorja, preko električnega proizvajamo električno energijo ter polnimo baterije. Na ta način se zmanjša tudi čas, ko moramo biti privezani v marini, da bi napolnili baterije.

Hibridni sistem BHS ima močan sinhroni motor s permanentnim magnetom. Litijeve baterije so kompaktne in zagotavljajo dolgotrajno plovbo. Preklapljanje med dizelskim in električnim pogonom je enostavno. Lahko ga izvedemo tudi med plovbo. Motor zagotavlja moč 30 kW pri 3300 obratih v minuti. Kot alternator lahko med delovanjem dizelskega motorja proizvaja 15 kW električne energije, s katero se polnijo baterije napetosti kar 96 V. Kapaciteta baterij je 140 Ah, kar zagotavlja najmanj 2 uri delovanja pri plovbi s hitrostjo 5 vozlov oziroma 1 uro pri hitrosti 8 vozlov.

Hibridni sistem je mogoče vgraditi tudi na že obstoječe vgrajene dizelske ali bencinske motorje. Električni motor, ki se namesti nad motorjem na notranje zgorevanje, potrebuje le 30 cm prostora za namestitev. Integracija se izvede v celoti na obstoječi krmilni sistem, zato se za upravljanje obeh motorjev uporabljajo samo ene komande. Nadgraditi je možno različne tipe plovil z osovinskim pogonom, Z-pogonom, IPS ali Saildrive sistemom ter površinskimi propelerji.

Pred vsakim začetkom plovbe se je nanjo treba pripraviti. Pripraviti se na plovbo pa pomeni tudi sprejeti odločitev, ali je sploh varno izpluti.

Dilema, ali izplujemo ali ne, se lahko pojavi prvi ali kateri koli drugi dan naše plovbe. Če smo s plovilom privezani v varnem pristanu, na morju pa vladajo slabe razmere za plovbo, je treba razmisliti, ali je sploh varno izpluti, kako bomo pluli, in seveda, kako bomo pristali ali pa se zasidrali, ko bomo plovbo končali.

Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je, ali bo izplutje varno za posadko, ali bo varno za plovilo in seveda, ali imamo dovolj znanja in izkušenj, da bo plovba varna. Če je kateri od odgovorov na ta vprašanja ne, potem ne smemo izpluti. Velika mera samokritike bo pomagala pri pravi odločitvi. Ne precenjujte se. Narava je močnejša od nas.

V videu si lahko ogledate tipičen primer pogojev, ki niso varni za plovbo. Jadralci so z jadrnico izpluli iz pristanišča marine Porto di Roma v Ostii (Italija). Njihova plovba se je končala na zunanjem valobranu marine.

Video: FB Fabio Martines