Novice

Z današnjim dnem je sprejet nov odlok o omejitvi gibanja. Tokrat so pravila še bolj stroga.

Poglejmo si kdo in kako lahko po 26.10.2020 odjadra na Hrvaško.

Trenutno sta v veljavi dve omejitvi. Ena prepoveduje gibanje med občinami, druga pa omejuje gibanje med 21.00 in 6.00 uro zjutraj. Vse omejitve imajo izjeme, zato jih poglejmo.

Med 21.00 zvečer in 6.00 uro zjutraj se lahko nemoteno gibljejo osebe, ki opravljajo

1. odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
2. prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog,
3. dostopa in nudenja storitev za nujne primere,
4. opravljanje storitev dostave hrane ali zdravil,
5. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Iz tega sledi, da v primeru, da se vračate z jadranja na Hrvaškem v Slovenijo, lahko prečkate občinske meje in se vrnete domov tudi v času omejenega gibanja. V tem času se lahko tudi odpravite na hrvaško v primeru, da greste na delo ali z dela (opravljanje skiperaže).

Prehajanje med občinami ni dovoljeno, razen za sledeče izjeme:

1. prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,
2. opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
3. odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
4. varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,
5. dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
6. dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
7. dostop do storitev za nujne primere,
8. dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
9. dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
10. izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,
11. potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,
12. dostop do trgovin ali storitev v drugi občini, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v občini prebivališča, ali če jih v občini prebivališča ni,
13. nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Uveljavljanje izjem iz prejšnjega odstavka velja tudi za ožje družinske člane osebe:

• zakonec,
• zunajzakonski partner,
• partner iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze,
• razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, in njihovi starši,
• zakonski in nezakonski otrok, posvojenec in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa nameščen v družino z namenom posvojitve in
• člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj.

Iz napisanega sledi, da se preko meja občin lahko odpravijo vsi, ki izvajajo delovne naloge, opravljajo gospodarsko dejavnost ali pa so lastniki zasebnega objekta (plovilo). S seboj lahko vzamejo ožje družinske člane oziroma člane istega gospodinjstva.

Izjava

Za prehajanje potrebujete izjavo, ki jo napišete sami. Izjava mora vsebovati:

1. ime in priimek,
2. naslov bivališča,
3. naslov oziroma kraj cilja potovanja,
4. navedbo razloga, ki upravičuje gibanje in zadrževanje iz prvega odstavka tega člena,
5. navedbo morebitnih ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva, ki se v skladu s prvim odstavkom tega člena gibljejo in zadržujejo z njim,
6. navedbo, da njemu ali ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva, ki se v skladu s prvim odstavkom tega člena gibljejo in zadržujejo z njim, ni bila odrejena osamitev (izolacija) ali karantena,
7. navedbo, da se zaveda kazenske ali odškodninske odgovornosti zaradi neupoštevanja predpisov, odredb ali ukrepov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh,
8. navedbo, da se zaveda omejitev iz tega odloka in da jih bo spoštoval.

Vlada bo tedensko ugotavljala smiselnost ukrepov in jih po potrebi podaljševala.

Prehajanje državne meje

V odloku ni nikjer omenjena prepoved prehajanja državne meje. Zato jo lahko prehajajo vse zgoraj navedene izjeme, ter vsi prebivalci tistih občin, ki imajo mejne prehode preko katerih lahko prečkajo državno mejo.

Pri povratku še vedno veljajo omejitve. Osebe, ki se vračajo iz držav, oziroma iz delov držav, ki so na rdečem seznamu, morajo ob vstopu v Slovenijo v karanteno, oziroma morajo opraviti test.

Če se vračate s Hrvaške, so na redečem seznamu naslednje administrativne enote oziroma županije (velja od 26.10.2020):

- administrativna enota Bjelovarsko-bilogorska
- administrativna enota Dubrovniško-neretvanska
- administrativna enota Karlovška
- administrativna enota Krapinsko-zagorska
- administrativna enota Liško-senjska
- administrativna enota Medžimurska
- administrativna enota Osiješko-baranjska
- administrativna enota Požeško-slavonska
- administrativna enota Sisaško-moslavška
- administrativna enota Splitsko-dalmatinska
- administrativna enota Varaždinska
- administrativna enota Virovitiško-podravska
- administrativna enota Vukovarsko-sremska
- administrativna enota Zagreb (celotna županija, vključno z mestom Zagreb)

Vse ostale administrativne enote Hrvaške so na oranžnem seznamu. Osebe, ki prihajajo iz oranžnih administrativnih enot ali v njih prebivajo, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene.

Osebo, ki vstopa v Slovenijo in ima prebivališče v naštetih rdečih administrativnih enotah Hrvaške ali prihaja iz njih, pa se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 se napoti v karanteno za deset dni.

Napotitve v karanteno pa ne bo, če oseba ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali pri organizaciji ali posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala za ustrezna in verodostojna ter sta navedena na seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Priznavajo se torej tudi testi, ki so bili opravljeni pri navedenih institucijah v tretjih državah.

Izjeme

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz naštetih rdečih administrativnih enot Hrvaške se tako dovoli:

• čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant;
• osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
• osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
• osebi, ki potuje v tranzitu čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
• osebi z diplomatskim potnim listom;
• članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
• predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
• pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) ob prihodu v Slovenijo);
• osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;
• osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
• osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben);
• dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ali ima na podlagi pogodbe o zakupu oziroma najemu ali drugi pogodbi pravico do uporabe nepremičnine, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi, iz katere vstopa v Republiko Slovenijo, in to izkaže z ustreznimi listinami, če se vrača v državo v 48 urah po izstopu (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik ali najemnik kmetijske površine v sosednji državi, pomaga pri sezonskem pobiranju kmetijskih pridelkov in to izkaže z ustreznim dokazilom, če se vrača čez mejo v 24 urah po izstopu iz Republike Slovenije;
• osebi, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani in se vrača čez mejo v 72 urah po prehodu meje;
• osebi, ki še ni dopolnila 14 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki je predložil negativni test.

Pri eNavtiki se vsak dan trudimo, da bi vam pripravili čim več zanimivih vsebin. Poleg besedil in fotografij, že več kot  pet let pripravljamo tudi video vsebine.

eNavtika ima lasten youtube kanal na katerem je že preko 370 videoposnetkov. Na voljo je preko 340 videoposnetkov marin luk in sidrišč posnetih iz zraka, testi plovil in zanimivosti, kot so potopljene ladje, zanimive točke na Jadranu in še bi lahko naštevali.

V tem mesecu je naš kanal presegel magično številko 1.000.000 ogledov. Trenutno nas redno spremlja 820 naročnikov. Skupno pa naš kanal mesečno spremljate 1.000 ur.

Da boste tudi v prihodnje z veseljem spremljali naše vsebine, bomo tudi v izven sezonskem času objavili vsaj en nov videoposnetek na teden.

Na naš kanal se lahko naročite preko naslednje povezave eNavtika Youtube kanal. Ko bo na voljo nov video posnetek boste o tem obveščeni.

Vse videoposnetke si lahko ogledate na tej povezavi.

Zadnji videoposnetek testa plovila

Zadnji videoposnetek pristanišča

Zadnji videoposnetek zanimivosti

Včeraj pozno popoldne se je v organizaciji Jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, v sodelovanju z Mednarodno organizacijo razreda optimist IODA in pod okriljem Jadralne zveze Slovenije, uspešno zaključilo evropsko prvenstvo tega mladinskega razreda. Glede na situacijo, ki je v letošnjem letu prisilila večino organizatorjev k odpovedi svojih jadralskih dogodkov, se je tako v Portorožu zgodil največji letošnji dogodek za ta jadralni razred, za jadralni klub Pirat pa eden največjih organizacijskih zalogajev v njegovi zgodovini.

Jadralnemu klubu Pirat je uspelo pravzaprav nemogoče. Čeprav se na tovrstne dogodke klubi običajno pripravljajo leto do dve, je JK Pirat pridobil organizacijo šele letos poleti, potem ko je moralo prvotno izbrano prizorišče v Estoniji junija, zaradi s Covidom povezanih razmer, od organizacije odstopiti. JK Pirat je bil, glede na svoje bogate izkušnje z organizacijo regat celo svetovne ravni (spomnimo – ravno lani so uspešno gostili mladinsko svetovno prvenstvo za olimpijski dvosed 470), na hitro izbran kot nadomestni organizator.

Organizacija tako velikega prvenstva je izziv že sama po sebi, v aktualni situaciji seveda še toliko večji. V JK Pirat so zato po posvetu z NIJZ, ki jim je izdal tudi soglasje za organizacijo dogodka, in v sodelovanju z Mednarodno jadralno zvezo, uvedli vrsto protokolov, ki so prispevali k varnosti udeležencev. Vsi sodelujoči so morali predložiti negativen rezultat Covid-19 testa, na ozemlje kluba je bil vstop dovoljen samo jadralcem, trenerjem, vodjem ekip in organizatorju – na žalost so celo starši ostali zunaj. Dnevno se je merila temperatura pred vstopom na prizorišče, dosledno so se nosile maske, ohranjala se je varnostna razdalja, razkuževale so se roke in skupne površine.

Mitja Margon, nekdanji olimpijec v razredu 470, predsednik JK Pirat in vodja organizacijske ekipe: “Organizacija je bila uspešna kljub zelo zahtevnim zahtevam in protokolom, ki smo jih imeli tako s strani našega inštituta, naše vlade in nenazadnje Mednarodne jadralne zveze, ki je še posebej striktna. Z ekipo ljudi, ki je bila tukaj od jutra do večera, smo se jih trudili zagotavljati in smo jih tudi uspešno zagotovili. Tako moram reči, da izjava našega someščana, ministra, za nas ni bilo ravno vzpodbudna, ampak žal si ni utegnil priti ogledati prizorišča, kjer bi se prepričal v nasprotno. Kljub vsem oteževalnim okoliščinam smo izpeljali zgledno prvenstvo in še posebej pohvale, ki so prihajale s strani staršev, ki so iz svojih domovin spremljali svoje otroke, so bile vzpodbudne in zagotovilo, da smo izpeljali zadevo tako, kot so od nas pričakovali in zahtevali.”

Jadralci, prijavljenih je bilo 269, so na odprto evropsko prvenstvo prišli kar iz 33 držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Madžarske, Izraela, Italije, Latvije, Litve, Malte, Monaka, Poljske, Portugalske, Rusije, Srbije, Slovaške, Španije, Švedske, Švice, Ukrajine ter celo s Tajske, iz Južnoafriške republike, Brazilije in Hong Konga. Nizozemska ekipa je zaradi s Covid-19 povezane situacije pri njih doma svojo prisotnost v zadnjem hipu odpovedala. Prvenstvo se je uradno začelo prejšnjo nedeljo, 18. oktobra, z registracijo in meritvami. Prvi regatni dan je bil v torek, evropske prvake pa smo dobili včeraj. Prvenstvo se je v skladu z novonastalo situacijo končalo en dan pred uradnim zaključkom.

Po sedmih odjadranih regatah v pretežno šibkem in zelo spremenljivem vetru, ki je od mladih jadralcev zahteval precej spretnosti in jadralskega znanja, je nova evropska prvakinja med deklicami postala italijanska jadralka Rebecca Geiger, evropsko srebro je pripadlo njeni rojakinji Lisi Vucetti, bron pa Poljakinji Evi Lewandowski. Med dečki je evropski prvak postal italijanski jadralec Adriano Cardi Quan, srebrn je David Rhode iz Avstrije in bronast Santiago Sesto Cosby iz Velike Britanije. Najboljše tri evropske države so Italija, Španija in Švica.

Nacionalne ekipe so lahko štele do deset mladih jadralcev, le gostiteljska, slovenska, jih je smela imeti dvojno število, dvajset. Tako je pod slovensko zastavo nastopilo devet deklic in enajst dečkov. Najboljša slovenska jadralka v floti 113 deklic je bila aktualna državna prvakinja Yelyzaveta Levandovska na 29. mestu, drugouvrščena slovenska deklica je bila Alja Petrič na 43. mestu in tretjeuvrščena Tarin Pečar na 45. mestu. V floti 156 dečkov je bil najboljši Slovenec Mark Rodica na 43. mestu, Maj Petrič je bil 49., aktualni državni prvak Svit Dujmovič Šterpin pa 49.

Carmen Casco, podpredsednica IODA, zadolžena za Evropo: “Prav ganjena sem, skoraj nisem verjela, da bomo to prvenstvo dejansko izpeljali. Bilo je lepo videti, kako so vsi, trenerji, vodje ekip, pa tudi najmlajši jadralci, sodelovali in upoštevali vse Covid protokole. Naše regate so običajno tudi velika druženja, in tudi ta del smo morali na žalost tukaj izpustiti. Vsekakor pa ne morem prehvaliti Mitje in njegove ekipe iz JK Pirat – kar so naredili je izjemno, do nas so prišle samo pohvale in niti ena sama pripomba. Organizacija takega dogodka je zahtevna že sama po sebi, oni pa so se povrhu morali spopasti še s Covid razmerami.”

Samo Lozej, predsednik JZS: “V Jadralni zvezi Slovenije smo že v prvih mesecih epidemije spomladi letos pokazali visoko spoštovanje ukrepov ter se na izzive novega časa izjemno učinkovito odzvali z oblikami dela na daljavo, prav tako smo bili pobudniki pri pripravi protokolov trenažnega procesa za vrhunske športnike pri OKS, naši predlogi so bili tudi upoštevani in se še danes odražajo v aktualnih ukrepih za športnike v drugem valu epidemije. Ko je Jadralni klub Pirat junija za našo državo uspešno kandidiral za organizacijo evropskega prvenstva za razred optimist, smo vedeli, da je ekipa izkušena, močna in predvsem motivirana, njihov predsednik Mitja Margon je Sloveniji v 90 letih prijadral prve medalje z evropskih in svetovnih prvenstev v posadki 470 skupaj s Tomažem Čopijem, tako sta tlakovala pot tudi naši najuspešnejši ženski posadki v razredu 470, Tini Mrak in Veroniki Macarol. Vse do zadnjega dne pred začetkom EP so se organizatorji borili in dosledno preverjali nove potrebne rešitve s pristojnimi institucijami v dnevni dinamiki naraščanja omejitvenih ukrepov, tudi zveza jim je v tem stala ob strani. Prve plove sem si ogledal tudi sam, na varni razdalji s svoje jadrnice, daleč stran od prizorišča dogajanja – jadralci imamo to možnost, ob spoštovanju vseh pravil organizatorja. Danes lahko rečem, da je bil to največji jadralni in eden največjih športnih dogodkov tega leta, na katerega smo izjemno ponosni, o Sloveniji se tako zopet širi glas zaradi naših vrhunskih sposobnosti in profesionalnosti. Postavil je zgled in standard za organizacijo jadralnih prvenstev najvišjega nivoja v novih časih. Iskrene čestitke celotni ekipi organizatorjev.”

Na žalost je grenak priokus ob vsem trudu organizatorjev pustila izjava ministra za zdravje Tomaža Gantarja na redni vladni tiskovni konferenci ta teden, ko je uvodoma omenil, da v Portorožu te dni poteka evropsko prvenstvo razreda optimist “brez kakršnih koli ukrepov”.

“Kot predsednik Jadralne zveze Slovenije, ki je tudi ustanovna članica Olimpijskega komiteja Slovenije, javno pozivam nosilce javnega mnenja, kot je to minister za zdravje, da v teh težkih časih, ki so zelo obremenjujoči za vse, ohranijo osnovna načela profesionalnosti. Namreč, v isti sapi obtožiti in obsoditi hkrati, brez inšpekcijskega nadzora in ne da bi se osebno prepričal, je žal neprofesionalno in povzroča slovenskemu športu veliko škodo. Športniki smo in bomo vedno profesionalni, sicer za nas ni rezultatov, Slovenija pa vemo, da ima medalje. Hkrati ves čas vemo, da za nas ni oddiha na lovorikah. Vsak dan šteje. Zato bomo v teh težkih časih še naprej skrbeli tako za vrhunske kot za mlade športnike po naših najboljših močeh. Pred nami so preložene olimpijske igre, ključen bo nadaljnji trenažni proces za člane, mi pa bomo zopet naredili vse, da vzdržujemo pripravljenost tudi za mlajše jadralce, za katere trenutno trenažni proces ni možen, četudi le na daljavo, kajti vsi vemo, kje je prihodnost,” je za konec še povedal Lozej.

Vir: JZS.si

Ne drži, da z besedo perfekcionisti plovbe vedno mislimo na tiste, ki delajo napake na morju. V tokratnem videoposnetku bomo videli tudi primer, ko gre dejansko za plovbo pravega perfekcionista plovbe.

Jutranji trajekt, ki povezuje avstralsko mesto Sydney z okoliškimi kraji, pluje vsak dan. Ko pogledamo, v kakšnih vremenskih razmerah je trajekt izplul, bi pomislili, da bi bilo bolj pametno, če trajekt sploh ne bi izplul. Trajekt izpluje vsak dan. In podobne razmere, kot jih vidimo v videoposnetku, ga na odprtem morju pričakajo pogosto. Valovi, v katere zapluje trajekt, so visoki tudi do 10 m.

Wally Yachts, ladjedelnica poznana po ekstravagantnih luksuznih plovilih, je predstavila nov, 13 m dolg model plovila, z oznako 43wallytender.

Plovilo so razvili v sodelovanju z inženirskim oddelkom skupine Ferretti. Za osnovo so uporabili uspešni model 48walitender. V italijanski ladjedelnici Ferretti bo plovilo izdelano iz naprednih kompozitnih materialov. Kot smo za plovila Wally navajeni, bo na voljo v številnih modernih barvah.

Prvo plovilo je zapustilo ladjedelnico meseca avgusta. Trup številka 1 so pobarvali v zeleno barvo, ki so jo poimenovali kar »gator green« po prvi jadrnici iz te ladjedelnice, ki je nosila ime Wallygator. Premiero naj bi plovilo doživelo na letošnjem salonu plovil v Cannesu, ki pa je žal bil odpovedan.

Novi 43wallytender ima prenovljen centralni kokpit. Oblikovali so ga tako, da je bolje zaščiten med plovbo, vseeno pa zagotavlja enostaven dostop in prehod s premca na krmo. Velike steklene površine ga ščitijo od spredaj in s strani, velika trda streha pa od zgoraj pred močnim soncem.

Plovilo je bilo oblikovano, da zagotovi edinstveno plovno izkušnjo, enostavno upravljanje in izjemno povezavo z morjem, ki jo zagotavljata bočni steni na krmi, ki se spustita na višino krmne kopalne platforme. Celotna krma na ta način postane velika plaža, ki jo postavite natanko tja, kjer jo želite imeti.

Na plovilu je dovolj prostora za shranjevanje vseh malih vodnih igrač, kot so deske za jadranje, jeklenke za potapljanje ali zadnje čase vse bolj popularni seabobi.

Za pogon plovila skrbita dva motorja Volvo Penta, ki razvijeta po 380 KM. Plovilo lahko poženeta do hitrosti 36 vozlov. Za tiste, ki si želijo še nekoliko hitrejše plovbe, lahko vgradijo dva motorja z močjo 440 KM, ki bosta plovilo pognala nad 40 vozlov.

Navtični sejem v Biogradu bo drugi teden odprl svoja vrata že 22. leto zapored.

Mednarodna razstava navtike, ostaja s svojo dolgoletno tradicijo in predstavlja pomembno priložnost za pregled aktualne navtične ponudbe v regiji, ponuja atraktivne predstavitve novih navtičnih dosežkov na Jadranu in za mnoge obiskovalce pomeni priložnost za zadnji preizkus plovila pred odločitvijo o nakupu.

Med letošnjimi razstavljalci bo kljub razmeram zaradi COVID-a 19, ponovno razstavljalo tudi podjetje iz štajerskega dela Slovenije - Moto Nautika, ki se bo predstavila z gumenjaki kanadskega proizvajalca GRAND in italijansko eleganco plastičnih plovil in gumenjakov RANIERI. Prireditev ostaja zvesta svoji dosedanji lokaciji in bo potekala v dneh med 21. in 25. oktobrom 2020, na kopnih in morskih razstavnih površinah Marine Kornati.

Plovil pa ne bodo razstavljali samo na kopnem - ampak tudi na vodi kjer bodo možna testiranja z gumenjaki GRAND in plovili Ranieri International.

S katerimi plovili se bo mogoče zapeljati na testno vožnjo iz Marine Kornati v Biogradu?

GRAND Golden Line G850 z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 300

Izjemna plovnost in ogromen rezervoar (300l) ter ogromno število dodatnih elementov, naredijo gumenjak G850 čoln, ki je primeren za dolgo plovbo in daljša potovanja. G850 je v celoti izdelan v Orca Hypalon materialu. Priporočen motor – 300 konjskih moči – z lahkoto poganja katerokoli dovoljeno obremenitev.

Poleg pestre opreme, ki jo čoln vsebuje v standardni izvedenki, ponuja Grand še raznolike možnosti dodatne opreme, ki se dodaja po željah in potrebah kupca. Če želite dovolj veliko ležalno površino, se v sprednjem delu dodatno vstavi ležalna ploščad, ki omogoča sproščeno ležanje potnikov, enako kot tudi v zadnjem delu. Primeren za zahtevnejše kupce, saj gre za RIB gumenjak s sodobnim videzom, večjo nosilnostjo in ostalimi izjemnimi zmogljivostmi.

Golden Line G850 je plovilo za vse, ki želijo atraktiven, edinstven in moderen dizajn in ki iščejo sodoben dizajn ter vrhunsko raven ergonomije.

RANIERI NEXT 240SH z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 300

Ustvarjen za en ali dva motorja, Next 240 SH združuje najboljše stilske prednosti obeh predhodnikov in reinterpretira njuno obliko v krajši različici, zaradi česar smo prepričani, da bo čoln izredno dostopen Next model, tudi finančno gledano.

Že na prvi pogled so vidne značilne karakteristike Ranieru International: odlična postavitev v kokpitu, velika ploščad za sončenje in prostorna kabina z ločenim toaletnim delom. Pri tej dolžini so še kako koristne izkušnje ladjedelnice, ki so si jih izdelovalci nabrali pri Atlantis seriji, ki je pravzaprav najbolje prodajan model tega segmenta.

Mizica na zadnjem delu se hitro pospravi s pomočjo zložljive klopi na strani. Dva ločena sedeža sta na voljo za voznika in sovoznika, armaturna plošča pa se primerja z večjimi modeli. Kabina z dvojno posteljo se lahko pretvori v jedilni kot.

GRAND Golden Line G580 z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 115

Sposobnost nenehne inovativnosti in prilagoditvi produkcijskega procesa je GRAND z vključevanjem najnaprednejših inženirskih in oblikovalskih procesov, ne le dvignil ampak zagotovil da je GRAND Golden Line G580 eden izmed najboljših sodobnih izdelanih gumenjakov na trgu.

5,80m dolg gumenjak odraža izredna plovnost, brezkompromisna zanesljivost, zmogljivost in varnost. Zaradi svoje večje dolžine čoln ponuja še več prostora kot njegov manjši »brat« G500. Za izdelavo se skriva zahteven, dolgotrajen in ročno ustvarjen proizvodni proces, ki se lahko zoperstavi tudi najtežjim vremenskim pogojem. Temu ne oporekajo visokokakovostni materiali, med katerimi boste imeli izbiro že v prvem koraku vašega nakupa. G580 je tako na voljo v PVC-ju, ki je še dodatno ojačan z MIRASOL ali HEYTEX vlakni, ki bodo zagotovili neverjetno vzdržljivost in odpornost na praske.

Za rezervacijo testiranja plovila kontaktirajte:

EMAIL: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TELEFON: 00386(0)41 739 818 - Lea

Sveta Nedjelja oziroma Svijeta Nedija, kot ji pravijo domačini, je majhen samostan zgrajen v jami na južni strani otoka Hvar, nad istoimensko vasico.

Južna stran otoka se strmo dviguje od morja vse do najvišjega vrha, hriba Sveti Nikola, ki je 626 m nad morsko gladino. Na številnih površinah strmega pobočja so domačini posadili vinsko trto. Večinoma je to plavac mali, ki v teh razmerah uspeva izjemno dobro in daje odlično vino. Na dobrih dveh tretjinah pobočja, na nadmorski višini 427 m, je majhna votlina. Prebivalci otoka so jo v neolitiku uporabljali kot zavetišče, v 16. stoletju pa so v njej zgradili avguštinski samostan.

Dostop

Do samostana se lahko odpravimo iz majhne luke Sveta Nedjelja, kjer je prostora dovolj za privez 15 plovil. Če smo prispeli z vozilom, pa je najbolje, da poiščemo parkirni prostor v bližini vasi Sveta Nedjelja, ki je dobrih 150 m više. Pot se dviguje strmo. Najprej se sprehodimo mimo novejšega dela vasi, kjer prevladujejo novejše, predvsem apartmajske hiše. Nekoliko više, v južnem delu stare vasi, je vivarija znanega hrvaškega vinarja Plenkoviča. Znan je po svojih vinih, ki dosegajo izjemne uspehe. Eno izmed njih je že večkrat prejelo nagrado za najboljše hrvaško vino. Lastnik Zlatan Plenković je žal pokojni. Ko se je marca leta 2016 vračal s trajektom iz Splita, je na trajektu doživel kap. Ko je kapitan trajekta izvedel, da znani vinar potrebuje zdravniško pomoč, je obrnil trajekt in plul nazaj proti Splitu. Kljub takojšni medicinski pomoči na trajektu in hitremu prevozu v splitsko bolnišnico, je izgubil boj za življenje. Za njim ostajajo spomin in vrhunska vina, ki jih je ob obisku Svete Nedjelje treba pokusiti.

Ko se dvignemo na približno 150 m nad morje, dosežemo staro vasico Sveta Nedjelja. Pot se vije med starimi kamnitimi hišami, ki so zgrajene v tipičnem dalmatinskem slogu. V vasi živi še okrog 130 domačinov, ki jih boste srečali, tudi če se proti samostanu odpravite zunaj poletne sezone. Vas je majhna. Imajo le skromno trgovino, majhno šola, a veliko cerkev.

Pot se vije med ulicami. Slediti je treba oznakam, da se ne bo treba vračati. Če ste v dvomih, povprašajte domačine. So zelo prijazni, a redkobesedni. Na nadmorski višini 200 m nad morjem se vas konča. Pot je v nadaljevanju označena z markacijami, ki pa niso na najbolj opaznih mestih. Zadnji del poti je najbolj strm in pot postane vedno ožja. Previdnost pri hoji ne bo odveč. Če se boste držali prave poti, bo treba do samostana prehoditi 2,4 km (iz luke Sveta Nedjelja). Dvignili se boste na nadmorsko višino 421 m. Pri zmerni hoji v poletni vročini boste potrebovali slabo uro. Če ste kondicijsko dobro pripravljeni, pa boste v senco samostana prispeli v 40 minutah.

Samostan

O samostanu v pravem pomenu besede težko govorimo. V jami so le še njegovi ostanki, ruševine, nekoliko bolje je ohranjena majhna cerkvica. Samostan je bil zgrajen v 16. stoletju in je bil v uporabi vse do leta 1787. Cerkev je skromna. Ima le majhen oltar in leseno klop. Običajno je zaprta in zavarovana z železnimi rešetkami. Če pa boste imeli srečo, bo odprta in si boste lahko ogledali skromno notranjost. Osvetljuje jo le dnevna svetloba, ki prihaja skozi dve majhni stenski okni. Kot se za vsako cerkev spodobi, ima tudi ta svoj zvonik. Ja zvonik. Sicer ne tak, kot smo jih običajno navajeni, a tudi v votlini so ga postavili. Zvonik po obliki najbolj spominja na eno izmed sten hiše z oknom, v katerem je nameščen zvon. Zvon še vedno deluje in nanj lahko pozvonite.

Če ste pri volji, se lahko povzpnete še nekaj metrov po poti, ki se nadaljuje na levi strani votline. Že po nekaj metrih se votlina odpre. Strop sega več kot 10 m v višino. Vidni so tudi ostanki zidu.

Ko končate ogled, nekaj trenutkov namenite še izjemni panorami, ki se ponuja iz votline. Na vzhodnem delu obzorja bo otok Ščedro, na jugu Korčula, nekoliko bliže grebeni Lukavci, na zahodu pa otok Vis. Pred oziroma pod vami bo izjemen pogled na vas Sveta Nedjelja, vinograde in ob morju, na luko.

Natančna lokacija samostana: Sveta Nedjelja

Video