Novice

Hrvaška turistična skupnost in Turistična skupnost Kvarnerja sta v sodelovanju z Kaval group skupino pripravili virtualno kulinarično potovanje po Kvarnerju in kvarnerskih okusih z nazivom Valentinovo s Kvarnerjem v objemu vašega doma. Predstavitev je v času aktualne pandemije na najboljši možni način pripeljala kvarnersko gastronomijo na dom številnih ljubiteljev Kvarnerja in Hrvaške.

Potovanje, skozi katero sta nas popeljali direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Metka Bradetić in direktorica Turistične skupnosti Kvarnerja, Irena Peršić Živadinov je še enkrat povezalo vrhunske slovenske in hrvaške kuharske mojstre. Tri hodni meni so tako pripravili vrhunski mladi chef Mojmir Šiftar (chef bodoče restavracije PEN iz Ljubljane), ki je pripravil predjed iz tune, kreativni in izkušeni chef Ognjen Novković (chef restavracije Kukuriku iz Kastva) je navdušil z glavno jedjo iz rib, škampov in školjk, med tem ko je priznani slovenski chef Igor Jagodic (chef ljubljanske restavracije Strelec) za številke gledalce pripravil sladico iz limon, fig in oljčnega olja. 

Nenad Kukurin, lastnik hotela in restavracije Kukuriku iz Kastva, ki je obenem tudi večkrat nagrajeni sommelier, je s svojimi priporočili vin dal piko na »i« kulinaričnim dobrotam, in sicer kot spremljavo predjedi je priporočil penino Brut nature vinske kleti Plovanić iz Kastva, ob glavni jedi avtohtono rdeče vino sansigot kleti Šipun iz Vrbnika, ob desertu pa nežno rdeče vino cabernet sauvignon iz vinske kleti Pavlomir. 

Uvodno besedo smo predali direktorici Turistične skupnosti Kvarnerja, Ireni Peršić Živadinov, ki je ob tej priliki poudarila koliko na Kvarnerju pogrešajo svoje slovenske goste in prijatelje in da so se zaradi tega v sodelovanju s predstavništvom Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji odločili, da tudi v trenutnih razmerah poskušajo en delček Kvarnerja pripeljati na njihov dom. «Sploh je Valentinovo, praznik ljubezni, idealni trenutek da se zahvalimo vsem tistim, ki nam veliko pomenijo«, je še dodala in povedala, da so se mnoge ljubezenske zgodbe začele prav na Kvarnerju, kar jih izredno veseli.

»Navdih današnjega kulinaričnega potovanja primorska kuhinja, ki sloni na ribah, rakih, školjkah, agrumih, domači zelenjavi, začimbah, oljčnemu olju in vinih, s katerim smo se poskusili približati naši publiki in okuse polj, zemlje in morja prek mojstrskih rok vrhunskih kuharskih chefov pripeljati v domove naših gostov. Dobro sosedski odnosi, sodelovanje in prijateljstvo so tiste vrednote, ki jih že ves čas spodbujamo in negujemo. Tudi v tokratni zgodbi, v kateri smo povezali vrhunske kuharske mojstre in naši publiki podarili recepte kvarnerske ljubezni, smo še enkrat dokazali, da smo skupaj močnejši in da je, sploh v težkih časih, sodelovanje tisto, ki šteje« je na koncu poudarila direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Metka Bradetić.

»Raznolikost je lepa« je slogan Turistične skupnosti Kvarnerja, ki jo poudarjajo v svoji promociji, saj jo najdemo v vseh njenih segmentih, od geografskih, prek turističnih produktov, do seveda kulinarike. Kulinariko že od nekdaj povezujemo z zdravim načinom življenja, s čemer je Kvarner že v prejšnjih stoletjih privabljal številne goste. S razvojem turizma v 60-ih letih se je paralelno razvijala tudi gostinska stroka in kulinarična scena Kvarnerja, ki predstavlja privilegiran prostor, kjer se kulinarika spaja z bogato zgodovinsko-kulturno dediščino.

VIDEO

RECEPTI

(klik na sliko odpre povečano sliko v novem oknu)

Danes sta finalni ekipi Luna Rossa Prada Pirelli in Ineos Team UK pričeli s obračuni, ki bodo odločili zmagovalca pokala Prada. Pred Aucklandom na Novi Zelandiji je današnji dan pripadel italijanski ekipi.

Danes ob 16.12 uro po lokalnem in 04.12 po našem času, sta se ekipi Luna Rossa Prada Pirelli in Ineost Team podali na prvi obračun. Pred Aucklandom je bilo sončno vreme, veter pa je dosegal hitrosti med 7 in 9 vozli, kar je zadoščalo za izvedbo prvega dvoboja.

Ekipa Luna Rossa je prvi dvoboj začela pravočasno in startno črto prečkala takoj po šartnem signalu. Ekipa Ineos je pričela izjemno slabo. tik pred štartom je jadrnica zaradi prenizke hitrosti zdrsela na vodno gladino. Proti štartni črti so pluli počasi in črto prečkali z eno minutno zamudo. Ekipa Luna Rossa je svojo prednost, ki je začetku znašala 500 m, samo še povečevala. Pred zadnjim obratom se je vete nekoliko okrepil in zapihal s hitrostjo 10 vozlov. Italijani so zadnji del regate odpluli suvereno. Proti cilju so pluli s hitrostjo med 35 in 39 vozli. Ekipa Ineos je priplula z 1 minuto in 55 sekund zaostanka.

Drugi dvoboj se je pričel uro kasneje ob 17.12 uri (lokalni čas oziroma 5.12 po našem času). Veter se je okrepil in zapihal s hitrostjo blizu 15 vozlov, kar je obetalo izjemno razburljiv drugi dvoboj. Obe ekipi sta že pred začetkom druge etape dosegali hitrosti preko 45 vozlov. Angleška ekipa tokrat ni želela ponoviti slabega prvega štarta. Šatrno linijo sta ekipi prečkali druga ob drugi. Luna Rossa je zopet plula odlično. Vse do prvega obrata je počasi povečevala prednost in obrnila 8 s pred Britanci. Pri plovbi z vetrom proti drugemu obratu, su uspeli zapluti s hitrostjo vse do 48 vozlov. Ekipa Ineos je bile nekoliko počasnejša, zato se je njen zaostanek povečal na 17 s. Luna Rossa je vse do cilja plula izjemno konstantno. Svojo prednost je ves čas povečevala in ciljno črto prečkala 500 m pred Britanci, ki so v drugi etapi zaostali 26 s in danes ostali brez točk.

Rezultati

Posnetek današnjega tekmovanja

Štirinajst dni je minilo od kar smo dobili finaliste letošnjega tekmovanja Prada Cup. V velikem dvoboju se bosta pomerili zmagovalni ekipi polfinalnih dvobojev, italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli in angleška ekipa Ineos Team UK.

Finale se bo pričel jutri ob 16:12 uri po lokalnem času oziroma ob 4.12 uri po našem času. V sedmih tekmovalnih dneh se bosta ekipi šestkrat spopadli v dveh dvobojih, v nedeljo 22.2.2021, zadnji dan tekmovanja, pa le v enem. Zmagovalec bo ekipa, ki bo prva osvojila sedem zmag.

Finalni dvoboji bodo potekali pred Aucklandom na Novi Zelandiji. Regatno polje bodo določali vsak dan posebej, glede na vetrovne pogoje. Dolgo bo 1,7 nmi oziroma 3 km in široko med 0,4 in 0,8 nmi. Dvoboji se bodo izvedli, če bo to dopuščalo vreme. V kolikor bo veter pihal s hitrostjo manjšo od 6,5 vozla ali pa z večjo od 22,5 vozla bodo organizatorji prisiljeni plove odpovedati zaradi varnostnih razlogov. Ne pozabimo. Jadrnice tipa AC72 dosegajo hitrosti, ki so trikrat in več večje kot je hitrost vetra.

Spektakel bo nedvomno zanimiv za ogled. V polfinalnih dvobojih je ekipam uspelo doseči vrtoglave hitrosti plovbe, ki so na trenutke presegale 50 vozlov.

Regato bomo dnevno spremljali na naši spletni strani.

Posnetek polfinalnega dvoboja

V Pulju (Pula) so postavili prvo avtomatsko pralnico za pranje podvodnega dela plovil Drive in Boatwash.

Začetek meseca so v luki Bunarina v neposredni bližini Pulja postavili prvo pralnico za podvodni del plovila. Gre za avtomatsko napravo izdelano na Švedskem, ki podvodni del trupa plovila očisti v samo 20 min. Za čiščenje plovila ni treba dvigovati na kopno. Pranje se izvede v posebnem bazenu, v katerega zaplujemo s plovilom. Bazen se v celoti zapre, zato da nesnage s trupa plovila ne pridejo v morsko vodo. Mikroplastika, ostanki barve – antivegetativnega premaza in druge nesnage, se zberejo na dnu bazena, od koder jih posesajo v poseben rezervoar.

Storitev pranja podvodnega dela plovila se bo zaračunavala glede na dolžino. Za vsak dolžinski meter bo znašala 40 HKR oziroma 5,30 EUR.

Foto: driveinboatwash.com

Letošnjo regato Vendee Globe je za zdaj uspešno končalo 15 jadralcev. V konkurenci jih jadra še deseterica, Sam Davis pa pluje zunaj konkurence na svoji dobrodelni misiji.

Danes zjutraj, ob 7.56, je kot petnajsti jadralec v cilj pred pristaniščem Les Sables d'Ollone priplul Arnaud Boissieres. S svojo jadrnico La Mie-Câline-Artisans Artipôle je za plovbo okoli sveta potreboval 94 dni, 18 ur 36 min in 6 s.

Opoldne je ciljno črto prečkal japonski jadralec Kojiro Shiraishi (DMG MORI Global One), za njim pa plujeta še Alan Roura (La Fabrique) in Stéphane Le Diraison (Time for Oceans). Oba morata prepluti še slabih 60 nmi. V cilju ju lahko pričakujemo proti večeru. Pip Hare na jadrnici Medallia mora prepluti še 140 nmi. Proti cilju pluje s hitrostjo 13 vozlov. Ker pluje direktno proti cilju, lahko ciljno črto prečka še danes.

Jutri bo na Atlantiku ostalo le še šest jadralcev. Didac Costa mora prepluti še 570 nmi, medtem ko zadnja dva jadralca, Alexio Barrier na 24. mestu in Aria Huuselo na 25. mestu, čaka še 3500 nmi plovbe. Danes bosta oba zaplula v območje Doldrums, nato pa ju čaka še plovba čez severni Atlantik.

Zadnji dan v mesecu januarju je Jon Sanders postal najstarejši jadralec, ki je sam obplul svet. In to ne le enkrat, temveč do sedaj že kar enajstkrat.

Jon Sanders se je na plovbo okoli sveta podal 3. novembra 2019. Planiral je, da bo za plovbo potreboval osem mesecev. Pandemija koronavirusa pa mu je prekrižala plane. Namesto da bi plul po začrtani poti in izkoristil ugodne vetrove, je moral plane spremeniti, pluti proti vetru, daleč od začrtane poti. Osemmesečna plovba se je spremenila v 455-dnevno potovanje. Kljub ekstremnemu podaljšanju plovbe, je uspešno pristal v avstralskem pristanišču Fremantle in svet obplul že enajstič.

Sanders ni plul brez razloga. Njegova plovba je imela izjemno pomemben znanstveni vidik. Vsak dan točno ob 11. uri je vzel vzorcev vode in v njem analiziral količino mikroplastike. Skupno je zbral več kot 214 l vzorcev morske vode. Njegove meritve bodo pomagale pri obdelavi podatkov o onesnaženosti oceanov na južni polobli. Bodoči znanstveniki, ki bodo izvajali meritve, bodo lahko ugotovili, ali količine naraščajo ali padajo.

Jon Sanders je tako postal človek, ki je največkrat obplul svet in postal je najstarejši človek, ki je sam obplul svet.

Izjemni dosežki Jona Sandersa

1970 – prva samostojna plovba okoli sveta od vzhoda proti zahodu, večinoma jadranje skozi trope.

1981–1982 – Jon Sanders je bil prvi človek, ki je sam dvakrat objadral Antarktiko in brez prestanka

1981–82 – prvi človek, ki je dvakrat zaporedoma jadral z neprekinjeno samostojno plovbo od zahoda proti vzhodu prek Južnega oceana.

Prvi človek na svetu, ki je trikrat zaporedoma neprekinjeno samostojno jadral okoli sveta:

25. maja 1986 je Fremantle zapustil v smeri proti vzhodu.
26. januarja 1987 se je pojavil pri Fremantlu, da je označil prvo plovbo.
27. marec 1988 se je vrnil s 657 dni 21 ur in 18 minut na morju in zaključil tri neprekinjene samostojne obhode okoli sveta.

Guinnessova knjiga to navaja kot »najdaljšo razdaljo, ki jo je neprekinjeno preplulo katero koli plovilo na svetu« (71.023 navtičnih milj).

Proizvajalec gumenjakov GRAND BOATS, prihaja v leto 2021 s prenovljenim luksuznim pomožnim čolnom, t.i. By-Boat, ki zares presega vsa pričakovanja v svojem razredu.

NA KRATKO O SERIJI GOLDEN LINE

GOLDEN LINE linija je oblikovana na zasnovi RIB sistema. Serija velja kot zelo prestižna linija Grandovih pomožnih čolnov (tender), ki nudijo veliko udobja in elegance. Vsak model se ponaša z edinstveno zaščito pred pršcem, ki zagotavlja suho plovbo tudi kadar je morje razburkano ali pa plujemo proti vetru. Lastniki tenderjev pa toliko bolj stavijo na eleganco, moderen dizajn in tehnološke prednosti ki jih plovilo ponuja. Golden Line serija izstopa ravno pri tem.

IZBOLJŠAVE

V primerjavi s predhodnim modelom G340 so poskrbeli za optimizacijo dveh bistvenih lastnosti, katere so ključne pri nakupu tenderja in povezane z ploščadjo, oz. prostorom, kjer imamo plovilo na suhem – teža in dolžina.

Dolžina plovila se je skrajšala za 5cm, medtem ko je teža praktično, kljub vsem dodatkom ostala ista. Suha teža plovila tako znaša od 130 do 140kg – odvisno od dodatne opreme.

PRENOS TEŽIŠČA IN DODATNI HRAMBNI PROSTOR

V želji po boljši stabilnosti in večji kontroli plovila med vožnjo, se je vgradni rezervoar prestavil na sprednji del čolna in se je s tem porazdelila teža v sorazmerju z motorjem na zadnjem delu. Montiran motor je lahko do moči 40 konjev in osovino L. Kljub temu so v premcu ohranili majhen hrambni prostor in povečali v zadnjem delu pod glavno klopjo.

Tudi prejšnji model je nudil stranski sedež ob glavni konzoli, vendar nam nova verzija ponuja stabilnejši sedež, ki poleg ponuja tudi dodatni predal za hrambo. Le ta se nahaja pod sedežem in tako ne zavzema dodatnega prostora na čolnu.

GLAVNA KONZOLA

Elegantnejša, masivnejša …  vendar najbolj pomembno – bolj praktična. Konzola daje možnost, čeprav spada plovilo v razred tenderjev, vgradnjo navigacije in števcev za motor. Konzolo lahko opremimo z športnim volanom GRAND in vgradno ročico, pri kateri vsa povezava z motorjem ni vidna, ampak je montirana pod konzolo.

IZPOPOLNJENI DETAJLI

Premec plvoila je opremljen z sprednjo stopno ploščo, bitvo za privez, navigacijskimi lučmi ob straneh in se zaključuje z udobnim sedežem iz SILVERTEX materiala, ki prepušča vodo in poskrbi da se tkanine na plovilu hitro posušijo.

Kot smo že omenili, dodaten stranski sedež ponuja dodaten predal za hrambo in ima tudi vgrajena držala za kozarce. Ob glavni konzoli je tudi INOX držalo, prav tako so tubusi opremljeni z ograjicami iz istega materiala, za dodatno varnost potnikov.

Glavna klop je kljub omejitvi prostora široka, pod seboj ponuja velik prostor za hrambo predmetov, cerade, obveznih stvari za čoln, ipd. Sprednja stran klopi nam ponuja tudi možnost montaže dveh AUDIO zvočnikov, ki bosta zagotovo popestrila izkušnjo med plovbo.

Krma čolna se zaključuje z dvema stopničkama, kateri omogočata lažji prehod iz zadnjega dela v osrednji prostor čolna. V kolikor pa ste adrenalinski navdušenec oz. želite z svojo družino ali prijatelji uživati v vodnih športih, bo za to poskrbel drog za vlečenje, ki je pozicioniran na sredini krme.

Zadnji tubusi se zaključujejo z vgradnimi stopničkami iz poliestra, kar daje prednost pri lažjem vstopu iz vode in seveda za večjo stabilnost čolna pri plovbi.

BARVNE KOMBINACIJE

Kot pri vseh modelih iz GOLDEN LINE serija, tudi pri G340 proizvajalec ponuja pester nabor barvnih kombinacij in s tem omogoča, da si plovilo sestavite po svojih željah. Tako si lahko izbere različne kombinacije pri barvi tubusov, gelcoata, blazin na čolnu in pa tudi pri izbiri Sea-Deka – protizdrsne površine.

Dobava plovila je v začetku leta 2021.

Dodatne informacije

Za več informacij in pridobitev ponudbe, kliknite na novo spletno stran generalnega distributerja za Slovenijo in Hrvaško – podjetje Moto-Nautika, na spletnem naslovu www.grandboats-adriatic.com ali preko maila oz. telefonske številke: +386 (0)2 629 04 01, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Se odpravljate na Hrvaško za več kot 12 ur? Potem boste morali pred vstopom v Slovenijo odpraviti test, drugače boste napoteni v karanteno. Če se vračate iz Zadarske Županije, Primorsko Goranske ali Istrske, potem ga lahko opravite pred prehodom meje. Rezultate testa PCR boste prejeli v roku 24 ur, rezultate hitrega antigenskega testa pa v nekaj urah (1-2 uri).

VAVČER ZA CENEJŠE TESTIRANJE NA KVARNERJU NA TEJ POVEZAVI 

Zadarska županijia

OPĆA BOLNICA ZADAR

• Naslov: Bože Peričića 5, 23000 Zadar
• Tel: +385 23 505 757
• E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Več informacij: https://www.bolnica-zadar.hr/pacijenti-i-posjetitelji/testiranje-na-sars-cov-2/

TEST:

• SARS-CoV2 RT-PCR – 2 ciljane sekvence: 800,00 kn
• Hitri antigenski test na COVID-19: 200,00 kn
• Serološko testiranje – antitelesa COVID-19 (IgM, IgG): 150,00 kn
• Postopek: Na testiranje se prihaja v dogovorjenem terminu o katerem boste obveščeni premo elektronske pošte ali telefonsko. Jemanje vzorcev se izvaja na parkirišču OB Zadar. Na testiranje morate priti z masko in vzdrževati razdaljo.

ZAVOD ZA JAVNO ZDRAVSTVO ZADAR

• Naslov: Ljudevita Posavskog 7a, 23000 Zadar
• Tel: +385 23 643 380
• Več informacij: https://www.zjz-zadar.hr/hr/sluzbe/mikrobiologija-i-parazitologija/obavijesti-mikrobiologija/869
• Test: SARS-CoV-2  RT – PCR: 800,00 kn (prevod izvida v tuj jezik doplačilo 50 HRK)

SPECIJALNA BOLNICA AGRAM – Poliklinika Zadar

• Naslov: Obala kneza Branimira 5, 23000 Zadar
• Tel: +385 23 301 450
• E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Več informacij: https://www.agram-bolnica.hr/testiranje-na-koronavirus-u-specijalnoj-bolnici-agram/

TEST:

• Anti SARS-Cov-2 serološki test: 260,00 kn (Naročanje ni potrebno. Prihod v laboratorij v delavnem času (pon in čet 7:00 – 20:00; torek, sreda in petek: 7:00 – 16:00; prva sobota v mesecu: 7:00 – 12:00)
• Hitri Antigen-test na COVID-19: 290,00 kn (Obvezno naročanje. Bolnico je potrebno kontaktirati preko elektronske pošte, kjer boste dobili podatke za plačilo preko IBAN in termin testiranje. Zaenkrat testi potekajo le ob petkih na lokaciji Put Murvice 16, Zadar. Rezultat testiranja prejmete  v roku dveh ur. Prevzem je lahko osebno v bolnici ali pa preko elektronske pošte.)

POLIKLINIKA ANALIZA

• Naslov: Polačišće 2, 23000 Zadar
• Tel: +385 23 312 132, +385 21 688 888
• E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Več informacij: https://poliklinika-analiza.hr/

TEST:

• IgM, IgG antitelesa specifična za SARS-CoV2 virus: 150,00 kn (Delovni čas: Pon – pet 7:00 – 15:00)

Primorsko-Goranska županija

Hitri antigenski testi se izvajajo v enotah Doma zdravja Primorsko-goranske županije (enote na Reki, Opatiji, Crikvenici, Delnicah, Krku, Cresu-Lošinju, Rabu):

Vsi zainteresirani se lahko oglasijo na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in sporočijo naslednje podatke: ime in priimek, kraj in naslov prebivališča ter telefonsko številko.

V najkrajšem možnem času boste prejeli povratno informacijo o lokaciji in času testiranja.

• Izvidi so na voljo čez 15 minut
• Cena testiranja je 150,00 kun (plačljivo v gotovini na kraju testiranja)
• Za izvajanje testiranja so pripravljeni vprašalniki v slovenskem, angleškem, nemškem i n italijanskem jeziku.

Dom zdravja Primorsko-goranske županije izvaja tudi serološki test na prisotnost antiteles na virus COVID-19:

• Naslov: Krešimirova 52a, Reki
• Izvid: se dostavlja na mail v času istega delovnega dne.
• Cena: testiranja je 130 kun

 Dom zdravlja PGŽ - Reka

• Naslov: Bože Vidasa 16a, Reka
• Termin: Ponedeljek - sobota od 9 do 11 ure
• Tip testa Hitri antigenski test ali serološki test na prisotnost antiteles

Istarska županija

Turisti in prebivalci Istre lahko opravijo PCR test v Puli.

Zavod za javno zdravstvo Istarske županije

• Naslov: Pula, Nazorova 23
• Vrsta testiranja: PCR metoda
• Cena: 750,00 kn
• Način plačila:  (VISA, MAESTRO, MASTERCARD) ali z gotovino v HRK.
• Čas za dostavo rezultata: do 24 ur na elektronski naslov.
• Možno je dobiti prevod izvida v drug jezik.

Termin:

• PON - PET 12:00 - 13:00 po predhodni najavi
• Sob 08:00 - 09:00 po predhodni najavi

Predhodna najava je obvezna na mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali +385 99 529 8222.

Šibensko Kninska županija

• Prijava: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Naročanje: najmanj 24 ure pred želenim terminom
• Rezultat: 24-48 ur od izvedbe testa

Najavo je potrebno narediti pravočasno zaradi omejenega števila testiranj.

Podatki se lahko spremenijo. Pred odhodom na testiranje preverite spremembe na posamezni povezavi.

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Spisek stvari, ki jih potrebujem za nadaljevanje poti in varno plovbo, se kar daljša in daljša, a se kljub vsemu stvari počasi premikajo naprej. Orplid je privezan v pristanišču že deseti dan in vsak dan se iz njega sliši ropot raznih orodij. Sosedje me k sreči razumejo, saj vedo, kako pozen sem že za plovbo, ki jo načrtujem. Moj sosed na privezu je Primož, ki prav tako prihaja iz Slovenije in tukaj obnavlja svojo staro leseno dvojambornico, tako da za informacije in napotke odgovori niso prav daleč, kar mi je v veliko pomoč. Tukaj je tudi Phyllippe, s katerim sva si izposodila pištolo za nete in tako oba opravila nekaj dela na svojih barkah. Jaz sem njemu pomagal zamenjati nekaj netov na njegovem jamboru, on pa je meni pomagal namestiti novo tračnico za tangun. Ker je pred tem že kar nekaj popil, kot po navadi, je bil tisti dan precej dobre volje. Veselilo ga je, ker sva dobro opravila delo, še bolj pa se je veselil nadaljevanja svoje poti. Odpravljal se je proti Tenerifu, kjer sta ga pričakovali dve prijateljici. Kar ni mogel dočakati srečanja in se je na pot odpravil že zvečer. Zjutraj pa mi je že poslal posnetek, kako jadra z barko in kako pluje 9 vozlov proti svojemu cilju.

Terminal za tračnico sem iskal po navtičnih trgovinah že vse od Nizozemske in tu sem ga končno našel – takšnega z dvižnim pinom, tako da mi sedaj ne bo več treba napenjati vrvi, ki držijo vse skupaj na istem mestu. A potem ko sva s Phyllippom tračnico namestila, terminal ni stal na svoji poziciji, saj je bil pin prekratek in se ni popolnoma zataknil v luknjo. Zato sem moral tega zamenjati za standardnega, ki ga pritrdiš z vrvmi. Ves nesrečen sem nesel izdelek nazaj v trgovino in vzel drugega, ki pa je bil še 10 evrov dražji. Še danes mi ni popolnoma jasno zakaj, saj je ta izdelek izdelati veliko lažje kot prejšnjega in bi moral biti zato cenejši! Ampak važno je, da imam sedaj to težavo odpravljeno in lahko jo končno črtam z mojega spiska nujnih del, kar me zelo veseli.

Kako sva s Phyllippom montirala tračnico, je pa druga zgodba! Na srečo naju ni nihče posnel, saj je bilo videti precej smešno. Na tračnici so narejene luknje za nete na vsakih 20 cm in ker so neti precej dragi, je Phyllippe prišel do svojega filozofskega zaključka:

 »Ni treba na vsaki luknji pritrditi tračnico z netom, saj bi bilo popolnoma dovolj na vsako drugo luknjo!«

»A, daj no, ne filozofiraj!« sem oporekal njegovi smešni teoriji.

»Zakaj pa misliš, da so narejene luknje – ene za net, druge za pin, izmenično do konca. Če bi preskočil eno luknjo, bi bilo jasno videti, da nekaj manjka. In zdaj imam tudi vse potrebne dele, zato bova tangun namestila tako, kot mora biti! Poleg tega mora biti ta stvar zelo močna, saj se ne bom več preganjal tukaj okrog otokov, kot to delaš ti, ker je pri tebi vse približno! Seveda, tebi je tudi tako OK, saj si Francoz in Francozi ste znani po ekstremih: na primer veslanje čez Atlantik v majhnem kanuju ali pa veslanje iz Francije čez Sredozemlje, nato čez Jadran in vse do Istanbula. Te Francoze sva z bratom pred leti srečala v Dalmaciji. Phyllippe, ti pa si v vsakem pogledu ekstremist: zelo slabo vidiš, ponoči skoraj nič, slišiš še slabše, in za povrh imaš zelo rad flašo, kar doda tvojemu jadranju še večji izziv!«

Phyllippe se je seveda nasmejal mojemu komentarju, saj je vedel, da je vse to zelo res. Ljudje so naju opazovali in z zanimanjem poslušali najin pogovor, v katerem sva uporabljala tudi nekaj dvoumnih besed – namenoma, saj sva vedela, kakšen učinek bo ta kombinacija španščine in angleščine imela pri ljudeh. Namreč: ko je Phyllippe prijadral s Francije na Kanarske otoke, je šel najprej v prvi bar. Tam sva se spoznala, pogovarjala, razpravljala o tem in onem, pogovor pa zaključila z ugotovitvijo: »This is very cool!«

Španci so besedo »cool« pomešali za besedo »cullo«, kar pa pomeni rit. In bolj, ko sva govorila »cool«, bolj čudno so naju gledali.

»Se ti ne zdi, da naju nekam čudno gledajo?«

Ko sem mu razložil, kaj po špansko pomenu »cullo«, sva se seveda pošteno nasmejala.

Od takrat uporabljava izraz »This is very cullo!« za vse, kar je OK, za tisto, kar ni v redu, pa »No cullo«! Velika zabava za poslušalce!

Tako sva razglabljala in komentirala luknje, ki sva jih za namestitev tračnice zvrtala v jambor.

Med tem časom sem dobil kontakt od nekega Carlosa, ki popravlja električne avtopilote. Razložil mi je, da ne bo imel časa še vsaj štirinajst dni. Moj električni avtopilot mi že dva tedna para živce. Na ekranu mi javlja, da je napaka na sea talku, kar pomeni, da je nekje slaba povezava. Preveril sem že vse žice in zaradi tega že dvakrat razkopal vso barko, pa še vedno nobenega uspeha, nakar sem se pred nekaj dnevi odločil, da bom avtopilota spet prižgal, saj mogoče se bo pa zgodil kak čudež in pilot bo deloval normalno. Medtem ko sanjarim o čudežu, se nasmehnem sam sebi in si rečem: »Čudeži se sicer dogajajo, ampak to bi bilo pa nemogoče!« Sklonim se do stikala in ga zasukam, nakar slišim zunaj zvok avtopilota, ki odda takšen zvok, ko deluje normalno! Začuden pomolim glavo iz kabine v kokpit, pogledam na ekran pilota, ki krasno čaka v poziciji stand-by! Nato pritisnem tipko za avto in stvar deluje brezhibno. No, delovala je toliko časa, dokler je sijalo sonce in ko se je sonce skrilo za oblak, je tudi pilot začel izgubljati kontakt. Dotaknem se plošče, ki je črna in zaradi sonca se je segrela na temperaturo, dovolj visoko, da se je material dovolj segrel in raztegnil, tako da je neki spoj, ki mu očitno manjka kontakt, le prišel v kontakt in pilot je deloval. Ko pa se je ohišje ohladilo, se je material skrčil in plošča je znova izgubila stik. Sam sebi se nasmehnem in takoj razstavim ohišje, spet povežem z žicami in prižgem pilota. Nato vzamem sušilec za lase in ploščo po delih segrevam, vse dokler pilot ne začne delovati..... Odlično, sedaj vem, kje plošča izgublja stik! Treba pa bo samo najti nekoga, ki mi bo znal to zadevo popraviti, saj vezne plošče še nikoli nisem popravljal in se je ne bi prav nič rad lotil sam. Dovolj je bilo, da sem sam našel težavo. Poklical sem Carlosa in ga prosil za kakšen kontakt. Napotil me je v neko trgovino, kjer prodajajo električno opremo, češ da bi mi tam znali pomagati. Tam so mi dali kontakt od nekega drugega Carlosa, ki pa živi v hribih nad mestom Las Palmas. Do tja je dobre pol ure vožnje z avtomobilom, saj je cesta precej vijugasta, ker se vzpenja visoko v hribe. Carlos je imel delavnico tam in je ni zapuščal prav pogosto. Tudi v mesto se je le redko odpravljal, zato sem mu moral ploščo dostaviti sam! Tako sem se na pot odpravil s kolesom. Ko sem našel naslov in lokacijo na garminu na telefonu, sem ugotovil, da bo pot v eno smer trajala uro in pol, pri čemer se bom moral povzpeti 320 m nad morsko gladino.

»Pa grem! Pot oziroma pedala pod noge!« sem si rekel. Cesta je sprva vodila skozi hribovita naselja, na začetku bloki, nakupovalni centri, nato vasi in na koncu manjše hišice, sezidane ob robu ceste, ki vodi proti vrhovom. Pokrajina otoka je čudovita, zelena in poraščena z raznim rastlinjem. Precej je tudi plantaž, na katerih gojijo banane. Strmih klancev kar ni bilo konca. Tolažil sem se s tem, da bo šlo nazaj precej lažje, vse dokler nisem prišel do cestnega odseka, kjer se je cesta spuščala in vzpenjala, tako da mi je kmalu postalo jasno, da bo nekaj vzponov tudi na poti nazaj. A vse skupaj mi je dobro delo, nekaj svežega zraka in rekreacije, kar bom seveda moral ponoviti, kajti ko bo Carlos ploščo popravil, jo bom moral tudi priti iskat. Dvomim, da bo sama našla vso to pot nazaj do marine.

V naslednjih dneh sva z Mario zaključila vsa dela na barki. Nekaj malenkosti je bilo treba še urediti, kar sproti se še kaj najde. Tako se je Maria lotila še brušenja dveh lesenih plošč vhodnih vrat. Odlično ji je uspelo, kar se je pokazalo, potem ko jih je premazala z oljem. Zdaj so videti čudovito, saj so končno podobna lesu v kokpitu, ki sem ga obnovil že lani. V naslednjih dneh se bova lotila še lesenih letev, ki tudi potrebujejo malo »pozornosti«, pa bodo videti kot nove. Sicer to ni ne vem kako pomembno, barka ne bo zaradi tega nič hitrejša. Jaz si o tem mislim takole: »Če tista letev ni videti najlepše, je pač ne gledaš – gledaš drugam ali pa se enostavno navadiš!« Ampak Maria ima pač svoje veselje.

V večernih urah sem v notranjosti barke nameščal nove LED-trakove, tako da je notranjost barke zdaj bolj moderno osvetljena in kar je najbolj pomembno – potroši se veliko manj energije kot pri starih žarnicah. Ko sem že mislil, da nimam več kaj početi, pa sem se spomnil, da moram najti paket, v katerem je tudi moja nova bančna kartica. Izgubil se je nekje na tem otoku. Znova čakam, kot sem čakal na prejšnjega, ki je od Slovenije do Kanarskih otokov potoval 22 dni in stal na carini teden dni. Poizvedba o tem, kje je tokrat paket, ni bila uspešna.

»Nekje na pošti!« so mi rekli v klicnem centru v Madridu, ne vedo pa, na kateri pošti. Tako sem se vozil s kolesom od pošte do pošte in ker je pred vsako pošto vrsta, je bilo treba povsod čakati vsaj pol ure, da ti potem na paketnem okenčku povedo, da paketa tukaj ni! Tako spet sledi telefonarjenje v Madrid, pa zatem na deset različnih telefonskih številk in po nekaj dneh te agonije se paket najde! Sporočijo, da ga imajo, kdaj mi ga bodo dostavili, pa ne vedo! Čudno vse skupaj, trening vzdržljivosti moje potrpežljivosti, verjetno! Ali pa preprosto španski način dela! Naslednjega dne pa se mi je zdelo, da je s Španijo nekaj narobe, saj se je vse začelo odvijati nenavadno hitro. Zbudil sem se ob šestih kot vsako jutro in ob 6.30 je zazvonil telefon. Sporočili so mi, da je kurir v marini in da mi bo čez pet minut dostavil paket do vrat na pomolu. Presenečen in srečen odhitim do vrat in prevzamem paket. Plačati je bilo treba še malo več kot 15 evrov, ne vem sicer zakaj, ampak važno je, da je paket končno prispel! In to zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom, ko v Španiji še vse spi.

»Dan se je dobro začel!« si mislim in po deveti uri se odpravim v navtično trgovino kupit meter elastične vrvi. V trgovini mi povedo, da je moj vetrni pilot z novimi tefloni prišel nazaj in da ga lahko prevzamem.

»Res dober dan!« se razveselim, ga po delih naložim na kolo in čeprav ni lahek, ga brez težav pripeljem na drugi konec marine.

»Rabiš pomoč?« me vprašata soseda.

»Seveda, hvala. Težak je, v trgovini sta mi dva tam zaposlena pomagala, da smo ga odnesli iz trgovine.«

Na pomolu sem pilota še razstavil. Opazil sem, da sta pod rdečo plastiko tudi dva manjša teflona že napokana in nato našel še en del, ki bi ga bilo tudi dobro zamenjati. Tako sem ta del nesel nazaj in jih prosil, če mi lahko še te dele naredijo nove iz enakega materiala. Počutil sem se precej neumno, lahko bi preveril že prej, tako pa bom moral na dele čakati še en teden. Pa sem se sprijaznil tudi s tem, saj moram tako ali tako počakati, da mi mojster popravi še električni avtopilot, kar bo verjetno tudi trajalo. Počasi se navajam na tukajšnjo nepomembnost časa v smislu hitrosti.

Lotil sem se še watermakerja, ki ga je prvi lastnik kupil in montiral na barko, a kot je videti, ni bil nikoli rabljen. Edino, kar mi manjka, so filtri, ki pa jih ni moč dobiti nikjer. Najprej sem mislil, da so 5 inchov, a takšnih ni bilo nikjer, povsod so imeli le 10 inchov. Potem mi je nekje le uspelo najti 5 inchov, pa sva s prodajalcem prišla do ugotovitve, da jaz potrebujem malo večje kot 5, namreč 7 inchov, ki pa jih je nemogoče dobiti, zato mi predlaga, naj zamenjam posodi za filtre, kar bi me stalo le 50 evrov. Problem pa je najti prostor, saj so te posode precej velike. Vzel sem si dan za premislek in filtre odmislil. Lotil sem se sprednjih prostorov in začel prazniti »skladišče« pod posteljo. Spomnil sem se, da sta tam tudi dve škatli, v katerih pa še vedno ne vem, kaj je. Iz najtežje dostopnega predala pod posteljo sem tako »izkopal« ti dve škatli. Slutil sem, da bom tam našel prav tisto, kar potrebujem. In res!

»Eeee, super!« bi rekel moj sošolec Dejan, ko ga je kaj navdušilo. Verjetno bi pa dodal: »Stari Švabo je res mislil na vse!«

To sem ugotovil že nekajkrat. Prvi lastnik je bil nadvse preudaren, »ziher«, kot pravimo, na vse je mislil in za vse je imel rezervo. Še filtre je nabavil na zalogo: v vsaki škatli jih je po 6 kosov 5-mikronskih in 20-mikronskih. Zdaj moram le še zvezati cevi v pravem vrstnem redu, o čemer sicer nimam pojma, saj navodil ni nikjer, a mi bo le nekako uspelo, in če bom namestil vse cevi prav, bi morala iz ene cevi priteči sveža pitna voda! Tako bo imela Maria dovolj čiste vode za neprestano pranje posode in tuširanje s svežo vodo nekajkrat na dan, jaz pa bom imel »načete živce«, ker mi bo ta nova pridobitev izdatno praznila akumulatorje! Malo heca, pa vendarle res!

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Spiva dobro. Po dolgem času lahko spiva oba hkrati, saj smo na sidru in ne plujemo.

A ne spiva prav dolgo. Kriv pa je en zatežen komar, ki ne samo, da me je popikal po roki, ampak mi še brenči okrog ušesa.

Ravno sem premišljeval o kemični vojni, ko je utihnil. Zjutraj sem izvedel, da je težil tudi Lili. In preživel, kar ni ravno nekaj normalnega.

Današnji dan je bil nekaj posebnega.

V vodo dava namreč čoln in narediva desant na Formentero. Sprehod po ozkem kamnito-peščenem jeziku pokaže, da je od daleč lepše kot od blizu, saj se od daleč ne vidi smeti. Saj ni nič groznega, a veter in voda pač prineseta na skale naplavni les, največ je bambusa, ostanke plastike in ribiških vrvi. Največji kos je bil kakih 10 m dolga alkatenska cev. Je pa tudi od blizu to lep del otoka. Ni ceste, ni hiš, ponoči ni ljudi. Zjutraj pride nekaj deset turistov, ki se povsem porazgubijo po malih plažicah, ki jih je vse polno. Na obeh straneh je sidranih mogoče deset, petnajst plovil na odseku dolgem tri milje.

Verjetno je v normalni sezoni tukajle turistov desetkrat ali stokrat več. Lili pofotka nekaj rožic, jaz pa naberem 'navadni morski koprc', kot se baje reče rastlini, ki jo jaz poznam po dalmatinskem imenu 'motar'.

Ko priveslava nazaj na barko, se greva kopat! Celo jaz sem bil v vodi in to toliko, da sem se celo spustil z lestvice. Voda je občutno toplejša, kot prejšnje dni in kristalno čista.

Odločiva se, da se prestaviva 2,8 milje proti jugu, da bova bližje civilizaciji. Jadrava. Samo na flok z besno hitrostjo okrog dva vozla in opazujeva okolico. Za pot porabiva dobro uro. Medtem si narediva gazpačo s popečenimi kockami kruha. Odlično.

Sidrava v nekoliko bolj zaščitenem delu zaliva. Tisti gazpačo me ni prav dolgo držal sitega, zato skuham motar in naredim solato:

Motar obtrgam in 10 minut kuham liste, peclje zavržem. Še vročega stresem na nasekljan česen in premešam. Česen s tem izgubi nekaj ostrine. Dodam en narezan paradižnik in začinim z balzamičnim kisom in olivnim oljem. Ja, vem, po pravopisu bi moral začiniti z 'oljčnim oljem', a jaz že celo življenje uporabljam 'olivno olje'. Toporišič naj se gre solit. Saj res: solila pa solate nisva, saj vsebuje motar dovolj soli, če ga nabereš na obali. Popečeva še štručke, nareževa sir in salamo in malica je tu.

Proti večeru, ko sončna pripeka popusti, odveslava na obalo in se napotiva v trgovino. Tole mestece, Es Pujols, je bolj žalost.

Precej restavracij (večinoma zaprtih ali v fazi prenove), nekaj tipične turistične ponudbe, nekaj trgovinic. Stavbe so tipična španska žalost – to, kar pač masovno gradijo za tuji trg.

V mesnici naju takoj ogovorijo v nemščini. Seveda! Tule sva že v nemškem interesnem območju. Če nisi lokalec – ker te mesar ne pozna, ve, da nisi lokalec, si lahko edino nemški turist.

Cene so nekaj višje, kot na Kanarskih otokih, a tole je pač turističen kraj in je ponudba temu prilagojena.

Na sidrišču malo rola, saj val pride okrog rta in nas zadene s strani. Upam, da se bo do večera umirilo. Jutri pa greva na Majorko, razen če si ponoči vremenarji premislijo.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron