Novice

Tisti, ki trenutno razmišljate o nakupu plovila ali spremljate oglase za plovila, ste najverjetneje opazili, da se prodaja kar nekaj plovil registriranih v Združenem kraljestvu (v nadaljevanju UK), ki se nahajajo v raznih državah Evropske unije (v nadaljevanju EU), kar je v določeni meri tudi posledica brexita. 31. decembra 2020 se konča prehodno obdobje po izstopu UK iz EU. Kot na številnih drugih področjih, tudi na področju plovil in njihovega DDV statusa ni bilo še vse dogovorjeno.

Na splošno bo DDV status plovila po brexitu odvisen od tega, kje se bo plovilo nahajalo konec prehodnega obdobja, torej 31. decembra 2020. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v EU bo veljalo, da je DDV v EU plačan. Plovila, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v UK pa bodo izgubila status plačanega DDV v EU in ohranila/pridobila status plačanega DDV v UK. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala tako zunaj UK kot EU, pa bodo imela tri leta časa za ponovno vrnitev v UK (Returned Goods Relief). Plovila, ki se bodo nahajala 31. decembra.2020 v EU in so se v nekem trenutku v preteklosti nahajala v UK, imajo 1 leto časa, da se vrnejo v UK in tam pridobijo status plačanega DDV.

Plovila, ki bodo imela status plačanega DDV v UK (in ne v EU), bodo lahko v EU začasno uvožena za obdobje največ 18 mesecev. Če bo plovilo v EU dlje kot 18 mescev, nastane obveza plačila DDV v EU. To velja za nerezidente EU za plovila za osebne namene.

Če zgoraj napisano na kratko povzamemo s praktičnim primerom: če kupite plovilo registrirano v UK, ki se nahaja 31. decembra 2020 v eni izmed držav EU, bo plovilo kljub brexitu ohranilo status plačanega DDV v EU.

Besedilo: Nataša Kolega (povzeto po Cruising Association)

Yannick Bestaven, trenutno vodilni jadralec na regati, je zaplul v preteklost. Prečkal je 180. poldnevnik.

Včeraj, v nedeljo, ob 13.37 (UTC) uri je Bestaven postavil nov mejnik na regati. Kot prvi jadralec je preplul 180. poldnevnik in zaplul en dan nazaj. To je naslednji pomemben mejnik na regati. Od sedaj naprej bodo stopinje zemljepisne dolžine le še padale. Vsaka stopinja manj bo pomenila, da se približuje cilju v Les Sables d'Olonne.

Bestaven ima prednost pred zasledovalci. Pluje v nekoliko močnejšem vetru kot Dalin in Rhuyant. Njegova prednost se povečuje. Trenutno pluje 126 nmi pred Dalinom na drugem mestu in 156 nmi pred Rhuyantom na tretjem. S 400 do 600 nmi zaostanka za vodilnim pa pluje skupina jadralcev od četrtega do devetega mesta. V skupini je vodilni Boris Herrmann. Vi ti jadralci imajo možnost, da do konca leta priplujejo do rta Horn, ki je naslednji mejnik regate. Bestaven mora do tam prepluti še 3200 nmi, zasledovalna skupina pa dobrih 4000. Na zadnjih dveh regatah Vendee Globe je bila razlika med prvim in drugim oziroma tretjim jadralcem že več kot 800 nmi. Zato se letos obeta izjemna dirka v mesecu januarju, ko bodo jadralci zapluli mimo rta Horn in se obrnili proti severovzhodu.

Burton splezal na jambor na oddaljenem otoku Macquarie

Louis Burton je imel pri plovbi po južnem Indijskem oceanu težave z jadrom J2 in drsnikom glavnega jadra. Ker ni mogel izkoristiti potenciala svoje jadrnice, se je odločil za zasilni postanek na vzhodni strani otoka Macquarie, ki je zaščitena pred zahodnimi vetrovi. Ob 11:18 (UTC) je splezal na 28 m visok jambor. Jadrnico je zahodnik počasi potiskal proti odprtemu morju. Popravilo mu je uspelo le delno. Popravil je vrhnji del drsnika, ki mu bo omogočal dvigniti jadro do vrha. Ko ga je odneslo na odprto morje, so bili valovi previsoki in popravila ni mogel zaključiti varno.

Danes zjutraj se je javil z daljnega Južnega oceana:

»To je bilo eno najtežjih opravil, ki sem jih izvedel v svojem življenju. Zamenjal sem drsnik glavnega jadra. Sedaj lahko glavno jadro dvignem do vrha jambora. Nazaj proti Les Sables d'Olonne bom lahko plul hitro.«

Burtonov postanek sta spremljala tehnična ekipa in organizator regate. Kar trikrat je poskušal izvesti popravilo na različnih lokacijah. Prvič je poskusil ob 11:18 (UTC). Žal ni bil uspešen. Premaknil se je nekoliko bolj proti severu in znova poskusil ob 02:08 (UTC), in končno tretjič ob 03:00 (UTC), ko je sporočil ekipi, da mu je uspelo. Po njegovem času je bila ura 14.00, 11 ur več.

Louis Burton nadaljuje jadranje. Zaradi popravila je izgubil nekaj dragocenega časa in nekaj milj. Trenutno pluje na enajstem mestu z zaostankom 889 nmi.

z jadranjem. Zaradi popravila je izgubil nekaj dragocenega časa in nekaj milj. Trenutno pluje na enajstem mestu z zaostankom 889 nmi.

Foto: M. Murphy, Stephane MAILLARD, Hullwarren

Zadnji dan, ko naj bi potekali finalni obračuni na prvem tekmovanju jadrnica AC, je veter organizatorjem prekrižal načrte.

Finalni obračuni so se začeli ob 15.00 uri po novozelandskem času (03.00 po našem času). Prvi sta se na regatno polje pognali ekipi Emirates Team New Zealand kot prvi po treh dneh jadranja in ekipa INEOS team UK kot četrta. Kiviji so startali odlično. Obrnili na prvi in drugi plovki, nato pa je pri plovbi z vetrom, vetra enostavno zmanjkalo. Pihal je le še s hitrostjo 6 vozlov, kar je bilo absolutno premalo, da bi jadrnica zaplula na hidrokrilih. Ekipi sta pluli počasi. Nobeni ni uspelo prečkati ciljne črte pred iztekom časa.

Organizator je zato regato prekinil. Ker so bili vetrovni obeti slabi, so odpovedali nadaljnje dvoboje. Tekmovalno jadranje na bolidih AC75 je za letos zaključeno. Naslednje tekmovanje bo šele marca prihodnje leto.

Ekipe bodo čas do naslednje regate uporabile za analizo dosedanjih plovov, izvedbo sprememb na plovilih in seveda trening.

Rezultati po treh tekmovalnih dneh:

Posnetek tekmovalnih dni:

1. dan

2. dan

3. dan

Istranka je bila zgrajena leta 1896 v Trstu in velja za še zadnjo obstoječo ladjo avstro-ogrske mornarice. Dolga je 41,4 m, poganjal pa jo je parni stroj s 419 konjskimi močni, s katerim je dosegala hitrost skoraj 11 vozlov. Imela je dva jambora in 4 jadra ter 22 članov posadke. Leta 1899 je Istranko, ki je bila sprva poimenovana Ossero (Osor), kupila avstro-ogrska mornarica in jo preimenovala v S. M. Jaht Dalmat. Od leta 1910 jo je uporabljal predvsem prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z njo je odpotoval tudi na svoje zadnje potovanje v Sarajevo, kjer je bil v atentatu ubit. Julija 1914 ga je namreč ladja Dalmat odpeljala do Metkovića, od koder je z vlakom odpotoval v Sarajevo, ladja pa ga je čakala. Nanjo so ob vrnitvi vkrcali posmrtne ostanke Franca Ferdinanda in njegove žene.

To pa ni edini pomemben dogodek v zgodovini Istranke. Pred začetkom prve svetovne vojne sta se na njej, zasidrani pred dvorcem Miramar, sestala prestolonaslednik Franc Ferdinand in nemški cesar Vilijem ter se dogovarjala o potezah v prvi svetovni vojni, ki je bila takrat že neizbežno pred vrati.

Na Istranki je bila prvič na Jadranu uporabljena brezžična radiotelegrafija, od 1954 do 1958 pa je služila kot zapovedno plovilo Jugoslovanske vojne mornarice.

Leta 1970 je bila urejena v plavajočo restavracijo v Splitu, podjetje, ki jo je upravljalo, pa je v 90. letih propadalo, s tem pa se je začelo tudi propadanje Istranke. Nato je bila prodana italijanskim lastnikom, ki so njeni lastniki še danes, vendar za ladjo ne skrbijo. Po prvem potopu leta 2007 je bila leta 2014 dvignjena z dna, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev in nerešenega statusa niso obnovili, zato se je ponovno potopila. Julija 2020 so jo ponovno dvignili z dna, vendar je trup ladje že tako obdelal zob časa, da se je pred nekaj dnevi ponovno, tretjič, potopila. Hrvaška je v preteklosti sicer ladjo razglasila za kulturno dediščino, prav tako si Pomorski muzej v Splitu prizadeva najti rešitev, vendar predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ter zapletenih birokratskih postopkov in dejstva, da je še vedno v italijanski lasti, ladja z impresivno zgodovino propada še naprej.

Besedilo: Nataša Kolega; foto: morski.hr, http://www.croinfo.net

Luis Burton (Bereau Valle2), ki trenutno pluje na odličnem sedmem mestu, bo moral izvesti postanek v sili. Zasidral se bo na oddaljenem otoku Macquaire, ki leži sredi Južnega oceana, med Novo Zelandijo in Antarktiko. Do otoka ga loči še 500 nmi plovbe. V zavetrju tega osamljenega le 30 km dolgega otoka, upa, da bo našel primeren zaščiten zaliv v katerem se bo lahko zasidral ter varno splezal na jambor. Zaradi okvar nosilcev dvižnic ne more menjati jader in ne izkorišča potenciala svoje jadrnice. Postanek bo izjemno zahteven. Izvesti ga mora brez zunanje pomoči in brez prižiganja motorja. Če bo na otoku našel plovko, mu regatna pravila omogočajo, da se priveže nanjo. Tudi ta manever mora izvesti sam.

V jutranjih urah je svojo odločitev sporočil kopenski ekipi in organizatorju regate:

»Ustaviti se moram na otoku Macquaire. Spustiti moram glavno jadro in plezati moram na jambor. To sem poizkušal že na odprtem morju, a mi ni uspelo odpraviti okvare. Ko je glavno jadro spuščeno, jadrnica nima upore in visoki valovi oceana jo preveč zibajo. Nameravam poiskati miren kotiček na vzhodni strani otoka, ki je visok okrog 300 m. To me bo ščitilo pred zahodnimi vetrovi. Pripluti nameravam po severni strani otoka in na vzhodni obali poiskati primerno mesto. Splezal bom na vrh jambora, ter zamenjal okvarjene nosilce dvižnic glavnega jadra in prednjih jader J2 in J3. otok je dolg 30 km. Če bom plul počasi vzdolž vzhodne strani otoka, bom imel tri ure časa da izvedem popravila. Rad bi se izognil sidranju na otoku. Gre za ekološko zelo občutljiv otok. Je pod UNESCO-jevo zaščito. Na njem živijo nekatere zelo redke živalske vrste. Če bo šlo vse po planu, mi bo popravilo vzelo štiri do pet ur. Ko popravim plovilo, bom zamujeno hitro nadoknadil s hitrejšim jadranjem. Predvidevam, da bom otok dosegel v soboto proti večeru ali najkasneje v nedeljo zjutraj«

Odpira se 4000 nmi Tihega oceana

Jadralci bodo kmalu zapluli v Tihi ocean. Čaka jih 4000 nmi dolga plovba po najbolj odročnem delu sveta. V tem delu oceana je točka z imenom Nemo, ki je od kopna najbolj oddaljena točka sveta. Najbližje kopno tej točki je oddaljeni kar 1450 nmi oziroma 2.688 km.

Za vse jadralce bo Tihi ocean predstavljal dva mejnika. Najprej morajo zapluti v največji ocean, kjer bodo od kopna najbolj oddaljeni. Ko bodo zapluli vzhodno od Nove Zelandije, pa jih čaka še drugi mejnik, zapluli bodo preko 180 poldnevnika.

Južni Tihi ocean je poglavje zase. Že pred 500 leti je to ugotovil Magellan , ki je iskal pot iz Indonezije proti Portugalski. Z Antarktike pihajo močni hladni vetrovi in spremlja jih hladno morje, ki se širi od Antarktike proti severu. Pogoji so lahko neizprosni. Na koncu oceana pa jih čaka še prehod mimo zloglasnega rta Horn, ki v vsakem jadralcu zbuja strah in spoštovanje.

Foto: Znanstvena postaja na otoku Macquaire

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: M. Murphy,  Stephane MAILLARD, Hullwarren

Danes se je v Aucklandu na Novi Zelandiji začelo prvo tekmovanje na jadrnicah AC75. Spektakularno jadranje bo potekalo vse do nedelje.

Po izjemno intenzivnem testnem jadranju v zadnjem mesecu so se ekipe Pokala Amerike prvič spopadle na novih jadrnicah tipa AC75. Jadrnice so tehnološka novost. Gre za monotrupna plovila, ki so nadomestila dosedanje večtrupce, katamarane, ki so v zadnjih letih navduševali jadralne navdušence. AC75 so prva plovila, ki so sposobna doseči hitrost plovbe, ki je do trikrat večja od hitrosti vetra. Katamarani, njihovi predhodniki, so lahko dosegali hitrosti plovbe, ki je bila 2,5-kratnik hitrosti vetra.

Tekmovanje Prada Pokal Amerike je prvo v seriji tekmovanj teh plovil. Začelo se je danes ob 15.00 uri (NZT) oziroma 03.00 po našem času. Prve tri dni bomo gledali medsebojno dvobojevanje nastopajočih ekip po sistemu Round Robin, v nedeljo pa se bodo najboljše štiri ekipe pomerile za stopničke.

Danes so se v štirih dirkah med seboj pomerile ekipe:

1. Emirates Team New Zealand proti Luna Rossa Prada Pirelli Team
2. New York Yacht Club American Magic proti INEOS TEAM UK
3. INEOS TEAM UK proti Luna Rossa Prada Pirelli Team
4. New York Yacht Club American Magic proti Emirates Team New Zealand

Kaj se je dogajalo na regatnem polju

Danes je na regatnem polju pred Aucklandom pihal veter s hitrostjo med 8 in 15 vozli. Valovi so merili med 0,00 in 0,05 m. Sončno vreme je privabilo številne gledalce na kopnem in na morju, ki so si želeli ogledati ta spektakel. Prvi sta se na regatno polje podali ekipi Emirates Team New Zealand in Luna Rossa Prada Pirelli Team.

Obe ekipi sta pred startno črto pripluli z veliko hitrostjo skoraj do sekunde natančno. Luna Rosa je začela na desni, ekipa ETNZ pa na levi strani 1, 2 km širokega regatnega polja. Obe ekipi sta se pognali proti prvim kontrolnim vratom z neverjetno hitrostjo. Prva je obrnila ekipa ETNZ. Skozi vrata je dobesedno poletela. Po obratu so tempo še stopnjevali. Z vetrom v levi bok jim je uspelo razviti hitrosti plovbe več kot 40 vozlov (veter je pihal s hitrostjo 13 vozlov). Pred drugim obratom so zapluli v območje nekoliko močnejšega vetra in presegli hitrost plovbe 44 vozle. Do obrata se je njihova prednost povečala že na 1200 m pred ekipo Prada.

Ekipa TNZ je drugi obrat spet izvedla okrog leve oznake. Obpluli so jo s hitrostjo 27 vozlov.

Kiviji so svojo prednost povečevali skozi celotno regato. Ekipi Luna Rossa ni uspelo zmanjšati razlike. Po zadnjem obratu je imela ekipa ETNZ že 1400 m prednosti. Kljub očitni prednosti Kiviji niso popuščali. Leteli so proti cilju. Ekipa Luna Rosa je imela na zadnjem obratu 2 minuti zaostanka. Po obratu pa so naredili majhno napako. Plovilo se je spustilo na vodno gladino. Hitrost plovbe se je zmanjšala in potrebovali so nekaj časa, da so dovolj pospešili in se dvignili nad vodno gladino. Ciljno črto so prečkali s tremi minutami zaostanka.

Ekipa INEOS težava takoj po štartu

V drugem boju sta se pomerili ameriška ekipa New York Yacht Club American Magic in ekipa Združenega kraljestva INEOS TEAM UK. Obe ekipi sta startali dobro. Ekipa INEOS pa je imela kmalu po začetku regate težave z levim hidrokrilom. Zaradi okvare, ki jim jo je uspelo odpraviti, so se vrnili v bitko, a z velikim zaostankom. Ekipa se je odločila, da dirke ne dokonča.

Zaplet še pred začetkom

V tretji dirki sta se pomerili ekipi, poraženi v prejšnjih dveh dirk ekipa Luna Rossa in ekipa INEOS. Minuto pred začetkom je prišlo do zapleta. Ekipi sta se pripravljali, da zaplujeta proti startni liniji. V zadnjem obratu sta se jadrnici nevarno približali, a ni prišlo do poškodb. Obe ekipi sta zmanjšali hitrost plovbe, se spustili na vodno gladino in potreben je bil ponovni zagon. Ekipa Luna Rossa se je hitro pobrala in startala pravočasno. Ekipa INEOS je potrebovala več časa in dirko začela z velikim zaostankom. Tudi v nadaljevanju niso imeli sreče. Zaradi težav so se odločili, da odstopijo.

Spopad zmagovalcev

Zadnji dvoboj je potekal med zmagovalnima ekipama ETNZ in American Magic. Ameriška ekipa je startala odlično. Ekipa ETNZ je očitno imela tehnični problem in začela slabše. Američanom je uspelo obdržati prednost in obrnili so kot prvi s 150 m prednosti. Do naslednjega obrata so prednost povečali in v istem tempu nadaljevali. Pri tretjem obratu je prednost znašala že 580 m. Po tem obratu pa je spet zablestela ekipa ETNZ. Zaostanek so zmanjšali na vsega 300 m. Po četrtem obratu se je prednost še naprej zmanjševala. Na petem je še vedno vodila ameriška ekipa, a Kiviji so nadomestili večino zaostanka. Na obratu sta bili ekipi druga ob drugi. Američani so obrnili slabo in Kiviji so prevzeli vodstvo. Zadnji del dirke sta ekipi odpluli popolnoma izenačeno. Jadrnici sta bili obremenjeni do skrajnih meja. Pluli so s hitrostmi več kot 40 vozlov. Američani so se pobrali, prevzeli vodstvo in premagali ekipo Emirates Team New Zealand za dobrih 12 sekund.

Dan je postregel z izjemnim jadranjem. Dosegli so izjemne hitrosti plovbe. Ekipa ETNZ je plula skoraj s 50 vozli.

Nadaljevanje dvobojevanja bo jutri ob 15. uri po lokalnem času oziroma ob 03.00 po našem času.

Najvišje dnevne hitrosti plovbe:

• Emirates Team New Zealand – 49, 1 vozla
• NYYC American Magic – 48,2 vozla
• Luna Rossa Prada Pirelli – 47,2 vozla
• Ineos Team UK – 45,6 vozla

Točke:

1. NYYC American Magic: 2
2. Emirates Team New Zealand: 1
3. Luna Rossa Prada Pirelli: 1
4. Ineos Team UK: 0

Posnetek 1. dan

Thomas-u Ruyant-u vdira voda v jadrnico

Thomas Ruyant, ki pluje na jadrnici LinkedOut je včeraj zvečer odkril, da na premcu njegove jadrnice vdira voda.

Nemudoma je bil prisiljen zmanjšati hitrost plovbe. Ob 21.00 uri je vključil kalužne črpalke in zaprl vrata premčnege prostora, ki so vodotesen. Ko bo izčrpal vso vodo, bo poizkušal najti razlog zaradi katerega voda prihaja v plovilo.

Kaj se je dogajalo na jarnici (Posodobljeno 17.12.2020 ob 10.00)

Ruyant je zvečer opazil, da se njegova jadrnice ne obnaša normalno. Premec plovila je nekontrolirano udarjal v valove in se potopil mnogo globlje, kot bi bilo normalno. Ko je odprl premčni prostor, ki je vodotesen, je ugotovil, da je v njem polno vode. Ko je uspel izčrpati vodo, je ugotovil, da je voda v jadrnico udrla skozi dve loputi, kis ta se odprli. Plul je namreč s hitrostjo 25 vozlov in tresljaji so naredili svoje. Ugotovil je, da se je voda nabrala v vsega 30 minutah, medtem ko je spal.

Sam Davis se vrača na regatno polje

Sam Davis je bila zaradi trke v neznan plavajoč predmet prisiljena, da regato uradno zaključi. Odplula je v Cape Town in pristala poleg jadrnice Alexa Thomsona. Kmalu po pristanku je povedala, da njene dogodivščine ni konec. Odločila se je, da bo poizkusila popraviti jadrnico in se vrniti na regatno polje.

V ponedeljek ji je to tudi uspelo. Jadrnica je popravljena, preverjena in varna za nadaljevanje plovbe. Sam Davis je sicer uradno odstopila in njena uvrstitev na regati ne bo upoštevana. Sama je povedala, da gre za njen osebni izziv in odgovornost do sponzorjev, zato bo s plovbo nadaljevala izven konkurence.

Yannick Bestaven je deseti vodilni v regati

Yannick Bestaven je včeraj zvečer prevzel vodstvo na regati. Odločil se ja za plovbo na skrajnem robu Antarktične cone prepovedane plovbe, globoko v področju Besnih petdeset (Furious fifties), 55 stopinj južno, kar se je izkazalo za najhitrejšo ruto.  Thomasa Ruyanta je prehitel ob 12.00 uri (UTC) še preden je Ruyant ugotovil, da mu v plovilo vdira voda in upočasnil plovbo.

Na vodilni poziciji letošnje regate se je tako zvrstilo že deset jadralcev. Bestaven nadaljuje s plovbo na skrajnem jugu in pluje proti osamljenemu otoku Macquarie, ki leži 600 nmi jugozahodno od Nove Zelandije. Zaradi težav Ruyanta, si je nabral že 150 nmi prednosti. Glede na pozicijo plovil, lahko sklepamo, da je Ruyant uspel zaustaviti udor vode v plovilo. Ob 00.00 uri ponoči je jadrnico zopet obrnil proti vzhodu in razvil hitrost plovbe 20 vozlov. Kaj točno se je zgodilo na jadrnici, bo jasno takoj, ko se bo ponovno oglasil z jadrnice.

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Isabelle Joschke / MACSF

Menta – podaljšana roka slovenskih lastnikov plovil in nepremičnin na Hrvaškem.

Lastniki plovil registriranih pod hrvaško zastavo, morajo do konca leta urediti dokumentacijo plovila.

Mento vodi Lena Koter, Slovenka, ki živi na Hrvaškem, po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Življenje na Hrvaškem ji prinaša številne izzive na upravno-administrativnem področju, zaradi česar je nedavno ustanovila podjetje, ki deluje kot podaljšana roka Slovencem, ki imajo na Hrvaškem registrirano plovilo ali nepremičnino, opravlja vse vrste upravno-administrativnih poslov pred državnimi organi, vodi postopke odpiranja podjetij na Hrvaškem, pooblaščena pa je tudi za prevajanje sodne dokumentacije.

Zakonodaja se nenehno spreminja in prav hitro se nam zgodi, da določene obveznosti do države ne izpolnimo oziroma nam urejanje predstavlja težavo, bodisi zaradi pomanjkanja informacij ali časa, zaradi trenutnih razmer pa je oteženo tudi samo potovanje na Hrvaško.

Republika Hrvaška je z današnjim dnem (15. decembra 2020) podaljšala ukrep zapiranja državne meje. Kakor smo že pisali, aktualni Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama predpisuje, da je treba v skladu z novimi pravili do 31. decembra 2020 uskladiti območje plovbe na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Ali je sprememba potrebna, se presoja individualno glede na trenutno vpisane podatke v dokumentu. Ob tem je treba izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred državnimi organi v morebitnih sporih. Če nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je treba izbrati novega pooblaščenca. Na luški kapitaniji so nam povedali, da bodo plovila, ki nimajo izbranega pooblaščenca, izbrisali iz registra in potreben bo vnovičen vpis ter izreden tehnični pregled plovila, kar bo lastniku plovila povzročilo dodatne obveznosti in stroške.

Če potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil ali pooblaščenca na Hrvaškem, se lahko obrnete na Leno Koter, na telefon 051 334 696 ali e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 3. dan

Nisem spal tako dobro kot prvo noč, a je bilo za silo. Lili je imela polne roke dela v svoji izmeni. Jadrali smo malo na levih uzdah, pa malo na desnih, enkrat z motorjem, enkrat brez, pa s flokom in brez ... Vidi se, da je veter zamešan.
Jedro nizkega zračnega tlaka, ki trenutno poganja veter v tem delu Atlantika se nahaja 600 milj zahodno od nas, se pravi, da je 300 milj zahodno od Madeire. Šibko jedro visokega tlaka pa se je razcepilo na dva dela in je en del 200 milj severno od nas, en del pa 200 milj vzhodno. In ti trije sistemi se pretepajo med seboj in mešajo veter okrog nas. Še pred nekaj dnevi je kazalo, da bo anticiklon (jedro visokega tlaka) vzhodno od nas in bomo imeli stabilen veter, a s tem, ko se je razcepil, nam je pač malo prekrižal načrte in nam otežil plovbo. Trenutno piha prav iz smeri Gibraltarja.

A tako pač je. Nad vremenom se lahko pritožuješ, če se hočeš, pomaga pa čisto nič. Lahko le iz trenutnega položaja poskusiš potegniti največ, kar zmoreš in pač nastaviš jadra in kurz vetru primerno. Trenutna taktika je, da raje vozim na sever, kot na vzhod, saj je za kasneje napovedan veter z več severne komponente. Vsaka milja severne širine, ki jo to noč naredimo, nama bo kasneje še prav prišla. Seveda ob predpostavki, da bo vreme takšno, kot so napovedali, saj je vremenska napoved, ki jo imava, pač še iz torka, se pravi, da je stara tri dni. Novo napoved bova lahko pridobila šele na cilju. Nekaj pred četrto uro zjutraj vidim v daljavi lučko. Na AIS-u ni ničesar, torej verjetno vidim jadrnico. Predaleč je, da bi razbral luči. Čez 20 minut izginejo za obzorjem.

Ob 9.40 pa se oglasi AIS-alarm. Nevarnost trčenja. CPA=0. Kje za vraga na širnem morju najde prav mene, da me hoče povoziti. Ladji je ime Star Hidra in je 196 m dolga tovornjača, ki pluje s 15 vozli proti Braziliji. 

Čez tri četrt ure se bomo zaleteli, pravi AIS. Ker so še 12 milj daleč, jih z očesom še ne vidim, tudi radar jih ne najde.

Super zadeva je tale AIS. Da ti veliko časa za izogibanje. Oni so me morali tudi zaznati na AIS-u, saj oddajam. Ker sem jadrnica, sem v primeru nevarnosti trčenja po pomorskih predpisih dolžan ohraniti smer in hitrost, ladja pa je dolžna narediti manever izogibanja. Ne ukrepa. Manj kot pol ure je še do srečanja in AIS pravi, da se bomo srečali na manj kot 100 m, in sicer enkrat levo, enkrat desno od nas, kakor nas pač zanese val. 

Če ladja ne ukrepa, moram jaz. Vozim orco, veter je 45° z moje desne. Ladja prihaja tudi z rahlo desne. Če nekaj stopinj odpadem – to pomeni zavijem bolj stran od vetra – to zlahka naredim. A v tem primeru bi bil jaz spredaj. Če slučajno zmanjka vetra, sem lahko v zagati. Preveč tvegan manever je to.

Raje stisnem še nekaj stopinj v veter, da spustim ladjo mimo pred seboj. Če se ne bo izšlo, lahko še vedno naredim obrat proti vetru. Hitrost seveda precej pade, ko tiščim preostro v veter. Ves čas sem za krmilom, saj zdajle ni primeren trenutek, da mi jadra zaplapolajo in se ustavim.

Ladja gre mimo mene na manj kot milji razdalje. To bi bilo kje ob obali sicer veliko, a na odprtem se ladje tipično izogibajo na večjih razdaljah. Kmalu po srečanju pade veter in jadrom se pridruži motor.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Dan začenjam na tej pasaži zgodaj. Po navadi okrog druge ure zjutraj (po navadi sem ob tej uri šele hodil spat). 

Sistem straž imava urejen tako, da ima Lili večerno stražo, nekako od 18. ure naprej, jaz pa grem po večerji spat in spim (v teoriji) med 19. in 2. uro. To je sedem ur, kar je dovolj. Je pa težko iti spat (in zaspati) ob sedmih zvečer, ko je zunaj še sonce.

Lili gre spat ob dveh in spi do jutra, ko imava kavico in zajtrk, kar je okrog desetih. Čez dan sva oba v glavnem pokonci, le za kakšno uro kdo vmes zadrema. Današnja nočna straža se je začela v solidnem vetru. Lili je razpela vsa jadra, motor je ugasnjen. Ne moreva voziti v smeri, saj piha z vzhoda, midva pa bi morala iti na vzhod-severo-vzhod. Namesto 60° imava smer 45°. V začetku. Potem se veter obrača in krivi naju vedno bolj na sever. Proti jutru piha točno iz smeri Gibraltarja.

Tudi val se poveča. Daljši val prihaja z boka (s severozahoda), kratek in špičast pa iz smeri 60. Kombinacija je precej neugodna in barka se zelo ustavlja, ko jo zadene rafal malo večjih valov. 

Na oceanu vozit orco je težko. Da bi dosegel kot v veter 45°, kot na majhnih valovih, je utopija. Komaj dosegam 60°. To pomeni, da morava za 10 milj proti cilju prejadrati 20 milj. Predstavljajte si enakostraničen trikotnik. Slabši kot je zato, ker so valovi veliki in ustavljajo barko, zato je treba jadra natrimati bolj na moč, se pravi več trebuha. S tem pa se izgublja kot v veter.

Precej dela imam to jutro, saj je veter zelo neenakomeren. Potem zapoje rola ribiške palice. Riba! Malo zategnem zavoro na roli, da se odvija počasneje. Riba je divja in močna. Boriva se, nekaj časa zmagujem jaz, nekaj časa riba. In riba se utrudi hitreje. Barke nisem ustavljal, samo malo sem upočasnil. To se mi je do zdaj izkazalo kot najboljša taktika.
Ribo pripeljem do barke. Krasna tuna z rumenimi plavutmi in zelo velikimi očmi. Dolga je kakšnih 70 cm. 

Pokličem Lili. Ne zbudi se. Tako lepo spi, da nimam srca, da bi jo metal iz postelje. Bom pa sam. Seveda nimam pripravljenega nič. Ne gafa ne noža, nič. Poskušam jo zahakljati kar iz kokpita, a je daleč. Riba se požene iz vode in se ji v zraku uspe odpeti s trnka ... 

Malo sem žalosten, a takoj vržem vabo nazaj v vodo. Ne mina minuta, ko laks spet zapoje. Tokrat se borim še bolj, ta riba je močnejša. Skrbi me že, da sem si nakopal prevelik zalogaj, a se riba hitro utrudi. Pripeljem jo za barko in jo ravno toliko privzdignem, da ima glavo zunaj in telo v vodi. To jo za čuda nekoliko umiri.

Hitro se privežem in stopim na kopalno platformo. Valovi so precej zoprni in barka skače, kot bikec. Lovim ravnotežje in ribo mi uspe ujeti na kavelj. Dvignem jo in ji hitro nataknem zanko okrog repa. To sploh ni enostavno. Na eni roki na kavlju držim ribo, z drugo ji natikam zanko na rep. Barka skače, riba se premetava, potreboval bi še dve roki. Eno za to, da bi se držal, da ne padem, drugo pa za to, da tisto zanko zategnem. Vrvico primem med zobe in zategnem zanko. Sedaj mi riba ne more več uiti. Obesim jo za rep in ji spustim kri. Zato, da je ne mučim dolgo, in zato, da je meso boljše.

Kar na platformi jo sfiletiram in pospravim v hladilnik. Ostanke ribe dam v posodo, da jih kasneje do konca očistim. Če že ubijem tako lepo ribo, hočem, da porabimo vse njene užitne dele. Enake sorte tuna je kot prva, le bolj čokata. Ko vse očistim in pospravim, sem že dobro utrujen. Ribi se vedno zahvalim, da nas bo nahranila in se ji opravičim za njeno žrtev. Palica roma v skladišče. Dokler vse ribe ne pojemo, se na Heronu ne lovi.

Ura je že deset, jaz pa sem že osem ur na straži. 

Danes je bilo dela čez glavo. Sploh se ne spomnim, kolikokrat sem spreminjal konfiguracijo jader. Glavno jadro je bilo na vseh krajšavah, flok od celega do nič in veliko vmes, pa občasno viharnik, skratka delovna noč. Veter pa, kot bi se igral z mano. Malo piha 8 vozlov, potem 15, pa 12, pa 18 ... Da ne govorimo o tem, da je ves čas spreminjal smer za kakšnih 30° levo–desno. Ravno toliko, da je treba ves čas delati na jadrih, popravljati smer in delati obrate proti vetru, da je VMG vsaj za silo dober. 

Z okostja ribe sem porezal vse ostanke mesa in koščke skuhal, Lili jih je namočila v olivno olje in začinila. Zajtrk je bil odličen. Za kosilo pa seveda sveža tuna po receptu Lili (skoraj surova, česen, ingver, čili in sojina omaka). 

Za popoldansko zabavo pa je poskrbela Lili, ko je zagledala v daljavi bokobran. Seveda sva ga potegnila iz vode, kar je v oceanskem valu kar zabava, saj ga veter in valovi premetavajo sem ter tja, barko pa seveda tudi. Bokobran je velik, okrogel, oranžen. Prav nam bo prišel, le oblekice zanj pač nimava, in ker je velik, ne bo šel v locker.

Nato na barko prileti droben ptiček. Podoben je naši penici. Počivat je šel na drugi križ na jamboru. Ni mi jasno, kako lahko tako majhen ptiček preleti take razdalje. Ne vem, če sploh lahko sede v vodo in vzleti.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Lili me zbudi malo pred drugo uro zjutraj. Vetra je zmanjkalo, valovi pa so se povečali in glavno jadro udarja in trpi. Plahutanje in zategovanje jadra precej uničuje, zato me pokliče, da jadro zloživa. Ponoči in v valovih je treba imeti dovolj izkušenj, da jadro lepo pade v vrečo. Lep kos poti je prevozila. Nekaj na jadra, nekaj v kombinaciji z motorjem, a zdaj se jadra ne gredo več.

Nekaj ur motoriramo, vetra je par vozlov v krmo. Povsem neuporabno. Valovi pa so precej neugodni in rolamo se kot pijanec. Ne vem, ali Lili sploh lahko kaj spi v takem. Poskušam z odklonom smeri levo ali desno, a nič ne pomaga. Kasneje se pojavi nekaj vetra in kmalu hitro napredujemo v pravi smeri s polnim glavnim jadrom, flokom in viharnikom.

Ko sem dvigal glavno jadro, je okrog barke zaprhutal enak ptiček, kot sva ga videla včeraj. Verjetno je prenočil na barki in ga je jadro prestrašilo. Sede na ograjico in me očitajoče gleda. Dragi moj ptiček, ne pritožuj se, saj si slepi potnik. Če ti ni všeč na jamboru, greš lahko recimo v čoln, ki visi zadaj pod sončnimi celicami. 

Na vremensko napoved se zdaj ne moreva več dosti zanesti, saj je stara že pet dni. Do včeraj je še kar držala. Šele od včeraj je veter precej drugačen od napovedi. Ponoči je nekajkrat deževalo. Kar pošteno je opralo jadra in vrvi, ki so zdaj precej mehkejše. Se vidi, da smo blizu britanskemu teritoriju, ker nas moči dež. 

Za zajtrk si privoščim tunina jetra in srce. Odlično. Do trafic separation zone (ločilne sheme plovbe) poteka plovba brez posebnosti, potem pa je treba prečkati to avtocesto. Veter mi ne dopušča plovbe direktno v smeri Tarife. To bi bila čista krma in preveč nas rola za kaj takega. Zato vozim polkrmo bolj v smer Barbate in celo bolj proti severu. Zato moram prečkati zunanjo ločilno shemo.

AIS je do zdaj precej počival in kazal v glavnem nič ali eno ladjo, zdaj pa je oživel. Ena kolona se vozi na zahod in ena na vzhod. Tu se cona že konča, zato bi se mi formalno morale ladje umikati, ker sem na jadra, a ker jih je toliko, nimajo prav dosti manevrskega prostora, pa tudi sicer se jim raje na daleč izogibam. Tiste, ki vozijo na zahod, se razcepljajo: ene proti ZDA, ene proti Braziliji, ene ob Afriki navzdol, ene pa proti Angliji in severni Evropi. 

AIS-alarmi piskajo. Jasno, saj imam nastavljeno še oceansko polje varovanja (kar mi lahko pride na dve milji, je že znak za preplah). Preklopim v priobalni režim, kjer je cona varovanja precej manjša. Nato poskušava nekako prečkati to avtocesto. Počutim se kot počasen ježek, ki prečka hitro avtocesto. Niso nevarne tiste ladje, ki so blizu nas, ampak tiste, ki bodo blizu čez pol ure ali eno uro. Spremeniva smer in najdeva luknjo med ladjami, nato pa hitro čez. To 'hitro' pomeni skoraj eno uro plovbe.

Srečno sva čez in študiram plimne tabele in tokove v Gibraltarski ožini. Z nekaj sreče bova imela tok v najino korist večino časa. Veter je upadel in 50 milj pred ciljem pospravim vsa jadra in vozim na motor. Kar hitro gre, očitno se že pozna tok. Kak vozel nama doda.

Je pa morje povsem zmešano. Valovi so od vsepovsod, ozki, špičasti, neugodni. Prav pošteno naju rola. Lili se ne pusti motiti in kuha elaborirano večerjo. V nekem trenutku pa skleda s solato (še nezačinjena) preskoči rob pulta in poleti čez salon na tla. Ne bo ji uspelo. Vseeno bo pojedena. Pobereva jo in znova opereva. Veter se nekoliko okrepi in razprem flok in viharnik za vožnjo z vetrom v krmo. Takoj pospešiva.

Okrog 18. ure ujameva GSM-signal! Blizu sva. Vidiva Afriko in Španijo. A barka je kljub vsemu počasna stvarca. Sva že praktično v ožini, a do sidrišča imava še 6 ur ali več. Zadnje ure se vedno vlečejo. 

V ožini morje vre. Kaj takega sem videl le v Mesinski ožini. Veter se okrepi. Jadra in tok poženejo barko do največ 9,4 vozla. A večino časa v ožini vozimo sedem, osem ali malenkost več. Prihod v Gibraltarski zaliv ponoči je adrenalinska zadeva. Oba sva polno zaposlena. Ladij je sicer manj kot takrat, ko sva bila tu nazadnje, a še vedno je treba slalomirati med velikani na razdalji nekaj metrov. Težava je, ker zasidrana velika ladja skrije kakšno manjšo, ki pluje. In potem jo naenkrat vidiš na AIS-u in radarju in z očmi. Prej nisi vedel, da obstaja, zdaj pa je nekaj sto metrov oddaljena in divja proti tebi ...

Prebijeva se do sidrišča na španskem delu zaliva in ob 01:00 zjutraj vrževa sidro. Pot od Lanzarota je trajala 130 ur neprekinjene plovbe. Povprečna hitrost je bila 5,1 vozla, maks. 9,4 (s tokom v ožini), preplula pa sva 661 navtičnih milj.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron