Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 266. dan

Francoz je prevleke za palubna okna že naredil. Ko je naredil prvega, je prišel pomerit, potem je naredil še tri. Zdaj imava štiri prevleke za pet oken. Ni namreč imel dovolj materiala za še eno okno. To mi je povedal že včeraj. Ker nov material lahko nabavi šele v ponedeljek, smo se zmenili le za toliko oken, kot jih bo lahko naredil. 

Midva sva hotela namreč v ponedeljek odpluti, a so se zadeve spremenile. Lokalni kavboji si zakone namreč razlagajo po svoje, ali pa smo vsi v marini brali fake news in napačne prevode španskih ukrepov. Po interpretaciji pomorske policije se v ponedeljek še ne bo smelo izpluti in spet pristati na otoku. Lahko pa bodo šli trenirat športni jadralci in celo šola jadranja, ki uči po RYA metologiji, bo lahko imela praktične vaje. Meni se zadeva zdi zrela za presojo skladnosti z izdanimi ukrepi, ampak kaj ko bi proces trajal predolgo, da bi bila zadeva smiselna. Dva tedna kasneje bo namreč (vsaj tako kaže sedaj) možna plovba po Španiji brez omejitev. Razen, če ne bo kak preveč pameten pomorski policaj razumel, da to velja le za Špance, ne pa za druge. Portugalska je namreč naredila to svinjarijo. Razlikujejo med evropskimi državljani. Portugalci lahko plujejo, drugi pa ne. S tem so se mi Portugalci zamerili in letos pač ne bodo videli mojih evrov, čeprav takoj odprejo meje.

No, pa tudi, če lokalni šerif ne bi bil tako poln samega sebe, v ponedeljek ne bi šli nikamor, saj bodo v ponedeljek, glede na trenutno napoved, valovi večji kot dva metra. In to v glavnem val od vetra, ki je kratek in strm. Swela bo le pol metra. Več kot meter in pol vala od vetra pa za slaba sidrišča tule okrog Lanzaroteja ni nekaj, kar bi si želel. Saj bi preživeli, če bi bilo treba, ampak če ni nujno, raje v miru spim, kot da se moram držati, da ne padem iz postelje. Danes sem se še malo klatil po tehničnih trgovinah in očitno z mojo predelavo grelca vode ne bo nič, dokler ne bo možno naročati s spleta in stvari tudi dobiti. Vse kaže, da bova tule obtičala še nekaj tednov. Saj dela na barki je dovolj, le delati se mi ne da. Tale melanholija vsenaokrog se me počasi že prijemlje. 

Se bo treba vzeti v roke, saj to, da moram zjutraj pohiteti, da še ujamem trgovino, ki dela do 12. ure, je pa res že kriza. Ker v tehničnih trgovinah nisem dobil stvari, sem pa vsaj prinesel iz Mercadone novo škatlo PataNegre. To je solidno črno vino in prav spomnil sem se še ene slovenske barke, kjer je PataNegra tudi hišno vino. Upam, da jim zaloge še niso pošle.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 267. dan

Včeraj sem nekaj narobe štel tiste tedne. Ne bo že dva tedna po ponedeljku možna plovba po Španiji, ampak bo takrat možno šele po enem otoku ali kraju. Še dva tedna kasneje naj bi sprostili plovbo med otoki in med kraji. 

Če prav gledam, je to 8. junija. Edino, kar me malo skrbi, je dikcija ukrepa, ki pravi: 'Državljani in rezidenti se bodo v fazi tri lahko prosto gibali po Španiji.' Upam, da ne bodo rekli, da moramo tujci pa ostati na enem mestu. Danes sva zmontirala prevleke palubnih oken. Meni se zdi super. Montaža ni bila lahka, saj je blago trdo in se ne pusti nabrati na robovih. Ampak najina trma je zmagala. Zamenjal sem dva koleščka navijalne vrvi notranjega prednjega jadra (solent) z aluminijasto rinko. Te rinke se zadnje čase vse več uporabljajo, predvsem na dirkalnih barkah. So zelo dobro polirane in povsem gladke, tako da lahko nadomestijo škripce. Jaz sem tista dva koleščka zamenjal, ker ob močnem vetru začneta včasih tolči po palubi ali po jamboru in delata neprijeten zvok. Rinke so pa čvrsto privezane s tanko vrvico, ki je potem povita, da nastane precej toga povezava. Bomo videli, kako to deluje. Danes sem se lotil še stare rane. En rezervoar sva pred leti predelala iz vodnega v naftnega. Zamenjal sem vse cevi, pozabil pa sem na tesnilo pokrova odprtine za čiščenje. To je bilo iz gume, ki ni odporna na nafto in je nabreknila in polomila pokrov. 

Na Antigui smo tik pred prečenjem Atlantika tako imeli manjšo poplavo nafte. Zadevo smo takrat sanirali s poliestrsko smolo. Oba kosa pokrova smo spojili, zalili s poliestrom in potem uporabili Siko ali karkoli smo že imeli, da smo zadevo tesnili. Stvar je držala šest let in pol. Pred pol leta pa je kmalu po točenju nafte v Gibraltarju popustila. Tam sem res natočil do vrha, kar pomeni še en meter višinske razlike zaradi nafte v cevi. To pomeni kar dosti pritiska na tesnila. Po tistem sva imela tudi dokaj živahno plovbo po kratkih strmih valovih. Rezervoar in pokrov sta iz polietilena, na kar se nič zares ne prime in nafta je počasi mezela ven. Zdaj se bom lotil in zadevo še enkrat popravil. Nadomestnega pokrova namreč nikjer ne dobim. Danes sem pisal proizvajalcu. Včeraj sem bil zelo blizu rešitvi – en pokrov je skoraj ustrezal. A skoraj še ni zajca ujel in skoraj ni dovolj dobro za nafto. A moram napisati, da so zadnje štiri slike od Lili?

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 268. dan

Še en lep in topel dan je za nami. Še dobro, da tukaj ves čas piha, da ni vroče. Dopoldan je Numa (Francoz, ki šiva) prinesel popravljen sprayhood. Zamenjal je stranska okna, ki so bila res v slabem stanju, saj je sonce plastiko že tako prežgalo, da se je lepila na okvir in ponekod sploh ni bila prosojna, ampak povsem rjava, in na streho našil še en kos blaga, ki tudi ni bilo v najboljšem stanju. Zadeva je super, le plastika, ki jo je dal, ni najboljša. Sicer se skoznjo vidi odlično, a je slika popačena. Se pravi plastika ni povsem ravna (ni planparalelna plošča). To mi ni preveč všeč, saj se bojim, da se na razdaljo ne bo videlo recimo druge jadrnice ali ribiškega čolna. Bomo videli, kaj bo iz tega. Sicer sem se danes ukvarjal z nafto in rezervoarjem. Iz tanka sem prečrpal vso nafto v kanistre. Nafta je videti kot nova in v rezervoarju je le nekaj malega smeti. Zelo sem zadovoljen s stanjem, saj ves čas poslušam, kako imajo kruzerji probleme z nafto. Jaz vedno točim pri dokaj renomiranih velikih ponudnikih, če je le mogoče. Ja, eni so se hvalili, da so v Karibih ali Južni Ameriki kupili nafto čisto poceni. Potem pa zapravili celo premoženje za nove filtre in vzdrževanje motorja. Jaz sem raje kupil solidno nafto za dolar, kot vprašljivo za 70 centov. Je pa res, da sem se ves čas potepal po območjih, kjer je dobra nafta bila na voljo. 

Nekaj je verjetno tudi v tem, da sta moja rezervoarja iz plastike in imam bistveno manj kondenza, kot tisti s kovinskimi rezervoarji. Danes sem izdeloval improviziran pokrov rezervoarja in jutri se lotim montaže. Malo bom še pogledal naokrog, če kje prodajajo kakšno tesnilno maso, ki je namenjena prav nafti. Na barki imam še pol tube lepila Bison Poly Max. To sem uporabljal pri obnovi kuhinje in hladilnika. Upam, da se še ni strdil. Imam tudi Sikaflex, a Sika baje ni dobra za v nafto, ker izloča neke kemikalije, ki potem škodijo motorju, saj baje lahko zamašijo dize, ker so topne in pridejo skozi filtre. Ne vem, ali je to res, a raje ne bom tvegal. MS polymer je baje boljša rešitev. Bom jutri prilepil kakšno skico in slikico.

Novica dneva pa je, da je bila Lili danes pri frizerju. Ko je šla iz trgovine, je vprašala v enem salonu, kjer so sicer strigli moške, a je na lokalu pisalo unisex, če se lahko naroči. Ker se niso razumeli in ji niso znali razložiti, da znajo strič le moške, so jo pač ostrigli. 20 minut je počakala in bila na vrsti. Malo bolj na fanta so jo ostrigli, a je super. Itak se začenja poletje in je vsak dan bolj toplo. Plačala pa je manj, kot jaz doma plačam za striženje z mašinco.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 269. dan

Dan je bil posvečen nafti. Najprej sem preveril, ali je oddušna cev rezervoarja lepo prepišna. Zdaj, ko je tank prazen in pokrov odprt, je to lažje. Vse je bilo v redu. Odrezal sem košček cevi oddušnika, da sem podaljšal cev za zajem goriva v tanku. V navtiki sta prisotni dve šoli o tem, kako mora biti narejen zajem goriva. Večina zagovarja, da mora biti zajem 5 cm nad dnom tanka, da ne zajemaš smeti. Jaz sem zagovornik tega, da mora biti zajem čim nižje – morda 5 mm nad dnom.

Obrazložitev moje izbire:
1) Porabil sem vso nafto, kolikor je je cevka lahko potegnila – motor je že kašljal zaradi zraka. No, iz tanka sem včeraj izčrpal še 30 l nafte. Torej, zadnjih 30 l pač ni na voljo. Iz 235 l tanka lahko potegnem le 205 l. S podaljšanjem cevke bom lahko porabil skoraj vso nafto. Morda je bo ostalo 5 l, ali pa še manj.

2) Če jemlješ nafto iz sredine (5 cm nad dnom) vsa umazanija in voda ostajata na dnu. In to leta in leta, pa sploh ne veš, da jo imaš v nafti. Vmes menjavaš filtre, ki so vedno čisti, v vodnem separatorju ni nič vode in veselo pluješ. Ko pa imaš enkrat res težko morje in te premetava kot orehovo lupino in res rabiš motor, da se rešiš skal, se pa vsa ta voda in umazanija zmešata, zamašita filtre in motor crkne. Barka lahko konča na skalah. Če pa vedno jemlješ nafto iz dna, morebitno vodo in umazanijo sproti potegneš v filter in separator, dokler je tega še malo. Ob vsaki menjavi vidiš, če je kaj umazan in po potrebi lahko celo pogosteje menjaš, če imaš slabo nafto. Vodo pa sproti odtočiš iz separatorja. Skratka, vodo in umazanijo sproti odstranjuješ in v tanku je le čista nafta. Ko pride tista nevihta, ti motor dela in te reši.

No, pri meni ni bilo veliko smeti in nič vode, vseeno pa sem zajem podaljšal in je sedaj tik nad dnom. Ker sem bil itak že ves umazan, sem dobro pobrisal notranjost tanka – vsaj toliko, kot sem lahko dosegel. Dosegel sem pa večino. Tudi najnižjo točko. Zelo malo je bilo umazanije za šest let uporabe in nobenega čiščenja do danes. Sedaj se lotimo pokrova. Opazil sem, da se pod navoji luknja še malo zoži. To je odlično, saj lahko naredim dve okrogli plošči iz pleksija in s tem zatesnim. 

Pred tesnjenjem seveda dobro razmastim vse površine. Spodaj je nekoliko večja plošča, ki lepo nasede na spodnji rob. Ko jo čep potisne navzdol, dobro tesni, saj je med njo in robom tesnilna masa. Že to bi verjetno bilo dovolj, a sem šel korak dalje. Na njo pride še ena plošča, ki je nekoliko manjša. Ta je namazana po robu zgoraj in spodaj. Ko jo namestim, jo še dodatno dobro namažem po zgornjem robu in v reži med ploščo in navoje. Na obe plošči pride še čep, ki je sestavljen iz dela originalnih navojev prejšnjega počenega čepa in poliestra, ki je zalit znotraj. Poliester je na spodnji strani lepo pobrušen, tako da tvori gladko površino za naleganje na obroče. Ta čep dobro namažem s tesnilno maso in ga privijem. Ko čep naleže na plošče, jih dodatno potisne skupaj, kar povzroči, da se tesnilna masa dobro razleze povsod in prepreči uhajanje nafte. Zgornja plošča je nekoliko manjša zato, da je sloj mase med njo in tankom debelejši in lahko bolje kompenzira temperaturne raztezke različnih materialov. Višek mase se izrine po navojih navzgor in tudi tam naredi tesen spoj. Upam, da bo to tesnilo, čeprav je tank iz polietilena, ki je izrazito nehvaležen material za lepljenje. Nanj se nič ne prime.

Najboljše pri celi zadevi pa je, da lahko čep po potrebi spet odvijem in skozi prozorno pleksi plastiko vidim, ali je med ploščami kaj nafte. Po tem bi bilo treba le na novo zatesniti čep. 

Bomo videli, kako bo tale moj MacGyverski čep zdržal zob časa.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

V tokratnem videoposnetku je združeno nekaj neverjetnih neumnosti, ki jih ljudje počnejo na vodi in nekaj neverjetno iznajdljivih potez.

Ta teden si lahko ogledate:

• kaj storiti, ko zaplujem nekam kamor ne bi smel
• napad poljske jadrnice na tanker
• kako s previsokim plovilom plujemo pod mostom

S torkom, 20.10.2020, velja nov odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2.

Iz novega odloka je bila odstranjena izjema predčasno rezerviranih počitnic. Tako preko meje države in preko meje posameznih regij ne morajo tisi, ki so počitnice zgolj rezervirali ali pa tudi že plačali.

Od torka, 20.10.2020 lahko med statističnimi regijami in med državami ob upoštevanju priporočil NIJZ prehajajo le naslednje izjeme:

• prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,
• opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
• odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
• varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov,
• dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
• dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
• dostop do storitev za nujne primere,
• dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
• dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
• izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva.

Ko bodo znane dodatne informacije o prehajanju meja, jih bomo objavili v tem članku.

Highfield Ocean Master 420 se lahko pohvali z izjemno inteligentnim oblikovanjem, zaradi česar je lahko družinski gumenjak s trdim dnom, luksuzen pomožni čoln oziroma podporno plovilo.

Ne glede na to, za katero različico se odločite, gumenjak je izdelan izjemno kakovostno in bo služil leta in leta. Pred drugimi gumenjaki s trdim dnom (RIB) se lahko pohvali s posebnostjo, da je dno plovila izdelano iz aluminija. Plovilu to daje izjemno robustnost in majhno težo. Plovilo je lažje, pluje hitreje in potroši manj goriva.

Pri oblikovanju plovila so imeli v mislih tudi plovbo v zahtevnih vremenskih razmerah. Naklon dna znaša kar 20 stopinj, kar zagotavlja izjemno mirno plovbo po razburkanem morju. Rezervoarji za gorivo so vgrajeni v trup plovila pod krovom, ki je v celoti prevlečen s protizdrsnim materialom.

Trup iz aluminija

Tudi CL420 ima trup izdelan iz aluminija. Skrbi, da bo prišlo do krušenja gel-coata, so odveč. Z njim lahko pristanete tudi na peščeno obalo ali pa ga brez skrbi zapeljete na prikolico. Vaše plovilo bo tudi po desetih letih v vodi tehtalo enako kot takrat, ko ste ga odpeljali iz salona. Trup gumenjaka je izdelan iz 4 mm debelega prašno barvanega aluminija. Tubusi so izdelani iz vrhunskega ORCA Hypalona, na željo kupca pa jih izdelajo tudi iz visokokakovostnega Valmex PVC-ja z varjenimi šivi.

Veliko opreme že v standardni izvedbi

CL 420 ima samodejne ventile za odvajanje vode s krova plovila. V premcu je poseben predal, ki omogoča shranjevanje dodatnega rezervoarja za gorivo s prostornino 24 l. Predal je pokrit z blazini, na katero se med plovbo lahko namesti ena oseba. Za sestopanje in vstopanje na plovilo je na premcu kompaktna stopnica izdelana iz stekloplastike. V kompletu opreme boste prejeli tudi posebne pasove za pritrditev rezervoarja, torbo za shranjevanje pod krmarskim sedežem in posebno suho torbo Highfield, v katero boste lahko shranili vso svojo opremo, ki mora ostati suha.

Tehnični podatki

• Dolžina plovila: 4,20 m
• Širina: 2,10 m
• Notranja dolžina: 3,17 m
• Notranja širina: 1,05 m
• Premer tubusov: 47 cm
• Število komor: 4
• Teža plovila: 262 kg
• Priporočena moč motorja: 40 KM
• Največja moč motorja: 60 KM
• Dolžina noge: L
• Rezervoar za gorivo: 40 l
• Št. oseb (max): 8

Italijanski oblikovalec Pierpaolo Lazzarini je pripravil izjemen koncept motorne jahte z imenom Avanguardia, ki je podobna labodu.

137 m dolga jahta je verjetno eden izmed najbolj visokopoteznih konceptov letošnjega leta. Za oblikovanje in razvoj ideje je oblikovalec potreboval kar pet let. Ob predstavitvi projekta je Lazzarini dejal: »Motivacijo za oblikovanje sem vzel iz narave. Iz nje dobimo ideje za bistvene oblike. Novo kreacijo smo posvetili labodom, njihovi eleganci med gibanjem, hranjenjem in vsem, kar počnejo.«

Avanguardia je za zdaj šele koncept. Lazzarini išče ladjedelnico, ki bi bila sposobna njegovega laboda oživiti.

Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.

Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.

Problem sidranja na otoku Susak

V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.

Nasveti za varno sidranje: Sidranje

Vreme

Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.

Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.

Sidrišče Bok

Luka Susak

Foto: posnetek zaslona Youtube

Otok Ugljan je prvi otok Zadrskega arhipelaga. Od celine je oddaljen vsega 2 nmi in ima dobro povezavo s kopnim. Most ga povezuje še z otokom Pašman na jugu, zaradi česar otoka skupaj delujeta kot en otok.

Zgodovina

Otok je naseljen vse od mlajše kamene dobe. Na njem so našli številne predmete, katerih starost je več kot 3000 let. V doslej neraziskani jami Karinja in pečini na Furču pričakujejo, da bodo našli ostanke, ki so še starejši. V starih zapisih se otok pojavi pod imenom Lissa, kot otok, ki je nasproti Zadra. Prvi po imenu poznani prebivalci otoka so bili Liburni, ilirsko pleme. V 4. stoletju pred novim štetjem so zgradili vas na hribu Čelinjak. Nekaj starih liburnijskih hiš se je ohranilo do danes. Drugo naselje so zgradili na hribu Kunaj. Prebivalci so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.

Že v 1. stoletju novega štetja so otok osvojili Rimljani. Po imenu osvajalca Gellia je otok dobil ime Gellianum Posum. Spadal je pod Zadar. Celotno površino otoka so razkosali v kvadrate, ki so merili 714 x 714 m in jih dali v uporabo domačinom, ali pa so jim jih prodali. Dotedanji domačini ilirskega plemena so se pomaknili na obrobje mesta in se še naprej ukvarjali z živinorejo in ribolovom, nekateri pa so se odločili za delo pri novih rimskih priseljencih kot pomožna delovna sila. Rimljani so začeli na otoku graditi vile. Še danes najdemo njihove ostanke. V kraju Muline na severu otoka se je poleg vile Stivona ohranil tudi mlin za mletje oliv.

V zgodnjem srednjem veku so otok začnejo poseljevati Slovani oz. Hrvati. Zemljišča otoka so pripadala mestu Zadru. V 16. in 17. stoletju so jih dodelijo najbolj znanim zadrskim plemiškim družinam, ki so na otoku zgradile svoje dvorce, ki so služili kot stanovanjska in gospodarska poslopja. Konec 19. stoletja so se številni domačini odločili za odhod z otoka. Postali so pomorci ali pa so se odpravili preko oceana. V začetku 20. stoletja so domačini postali lastniki zemlje, ki so jo do tedaj obdelovali za veleposestnika Medovića. To jim je omogočilo, da so si prislužili dovolj denarja, s katerim so si lahko zgradili moderni hiše, katerih večina stoji še danes in v njej še vedno prebivajo domačini.

Navtika na otoku

Otok je večinoma poseljen na vzhodni strani, kjer so luke. Na zahodni strani so le majhni zaselki, običajno v lepih zalivih otoka. Plovbo okrog otoka lahko začnemo na jugozahodu v kraju Kukljica. Kukljica je majhna luka, ki ima 50 priveznih mest za plovila v tranzitu. Je majhen kraj z bogato turistično ponudbo, številnimi restavracijami in bari. Luka je izjemno priljubljena med jadralci, ki se skozi prehod Ždrelac vračajo proti marinam Dalmacija Sukošan ali Zadar po tedenskih počitnicah na Kornatih. Luka je zato ob petkih običajno hitro zasedena. Zaplujemo iz luke v Zadrski kanal in nato obrnemo proti severu. Prva luka, ki jo bomo srečali, je ribiška luka Batalaža. Plovilo lahko privežemo bočno na pomol. Večina privezov je namenjenih ribiškim ladjam. Luka je na južni strani kraja Kali, ki je znan po olivnem olju in več oljarnah. Na severni strani kraja je še luka Kali. Tudi v njej so le komunalni privezi in nekaj prostora za privez plovil. Pristati je skoraj nemogoče. Le miljo severneje pa je luka in marina Preko. V luki se lahko oskrbite z gorivom, plovilo pa varno privežete v marini Preko. V okolici marine so restavracije, bari in trgovine, v katerih lahko oskrbite plovilo. Če bi raje prenočevali v bolj mirnem okolju, potem zaplujte še dobro milje naprej, do zaliva Sutomiščica v katerem je lepa zasebna marina Olive Island. Marina je dobro zaščitena. Kljub temu da je večina privezov zasedena, pa lahko tudi med sezono dobite privez. Predlagamo, da si ga rezervirate, kar preko online rezervacije na naši spletni strani.

Ugljan, ki je približno 3,5 nmi severneje, je majhna komunalna luka. S plovilom lahko pristanemo le bočno na notranjo stran valobrana, kjer je dovolj prostora za dve do tri plovila. Notranji del luke je izjemno plitek in rezerviran za plovila domačinov. V luki je gostilna, ki ima za svoje goste tudi priveze. A žal je možno pristati zgolj z manjšimi plovili z ugrezom do 1 m.

Luka Ugljan je najbolj severna luka na vzhodni obali otoka. Iz luke plovbo nadaljujemo proti severovzhodu, do rta Sveti Peter, ga obplujemo in se obrnemo proti jugozahodu. Zaplujemo skozi kanal med otokoma Uglan in Rivanj. Že po dobri milji plovbe priplujemo do luke Muline, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Če čez dan piha maestral, ne skrbite. Proti večeru bo padel in prenočevaje v luki bo mirno. Če pa je napovedana nevihta, luka ni primerna za privez, odpravite se raje v zaliv Južna Luka, kjer boste lahko sidrali v zaščiti pred tramontano. V zalivu je peščeno dno in sidro drži dobro. Južna Luka je eden izmed številnih privlačnih zalivov na zahodni strani otoka, kjer ni nobene večje luke. Za ljubitelje prenočevanja na sidru je vzhodni del otoka idealen. Majhna luka Pavlešina je v celoti namenjena komunalnemu privezu. Pristati je možno le z manjšimi plovili na glavi valobrani. V luki je drča za splovitev manjših plovil. Dobri 2 nmi južneje sta zaliva Kobiljak in Prtljug. Imata peščeno dno, sta odlična za dnevno kopanje in primerna tudi za prenočevanje. Prtljug je nekoliko večji in dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.

Ko nadaljujemo plovbo proti jugu otoka, do rta Japlenički ni primernih priveznih mest. Na skrajnem jugu pa spet najdemo zalive primerne za sidranje. Luka Lamjana Vela, na jugozahodu, je globok zaliv, v katerem je ladjedelnica in več industrijskih obratov. Zaliv je sicer primeren tudi za sidranje, a industrijska okolica ni privlačna. Poleg njega je zaliv Lamjana mala, ki je večji od zaliva Lamjana Vela. V jugozahodnem delu so ribogojnice, kjer se lahko ustavite in kupite sveže ribe za večerjo. Iz morja naravnost na krožnik. Sidrati je možno v celotnem zalivu. Najbolj primeren je severni del, kjer so globine med 2 in 10 m. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi, razen pred južnimi vetrovi. Če pride do spremembe vremena in zapiha jugo, se lahko zasidrate na južni strani zaliva Velika Sabusa v delu imenovanem Kunčabok. Če je napovedano dolgotrajnejše obdobje slabega vremena, zaplujte skozi prehod Ždrelac Mali in se zasidrajte med otokoma Ugljan in Pašman. Vendar previdno. Most, ki povezuje otoka, ima višino zgolj 16,5 m. Če ste na jadrnici, dvakrat preverite višino vašega jambora. V zalivu med otokoma lahko sidrate na severni strani prehoda v delu Ždrelac Mali, ki nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, ali v južnem delu Ždrelac, ki nudi zaščito pred južnimi vetrovi.

V prehodu Ždrelac Mali je čez dan veliko pomorskega prometa. Vsa plovila, ki iz Zadra plujejo proti Kornatom, plujejo skozenj. Ponoči je bistveno bolj mirno, a ne bodite presenečeni, če vas bodo na sidru ponoči presenetili valovi plovil.

S tem smo sklenili celoten krog okrog otoka Ugljan. Ugljan ni navtično oblegan otok. Zato boste vedno našli miren kotiček, luko ali marino za privez plovila.

Videoposnetki otoka Ugljan posneti iz zraka

Včeraj je na območju Jadrana pihal zelo močan jugo. V južnem delu je presegel hitrosti 50 vozlov.

Včeraj je močan jugo povzročil številne preglavice v pomorskem prometu. Močan jugo, ki je dosegal hitrosti več kot 50 vozlov, je povzročal večmetrske valove in varna plovba ni bila več mogoča. Stanje morja je bilo 5 (Kaj pomeni stanje morja 5 na tej povezavi). Za večino Jadrana je bil izdan oranžni alarm. Ponekod so se pojavljale tudi nevihte.

Trajekt Bartol Kasič, ki pluje iz Splita v Velo Luko na otoku Korčula, se je uspešno prebil do Vele Luke. Zaradi prevelike nevarnosti pa se je kapitan trajekta odločil, da ne izpluje in se ne vrne v Split.

Zaradi slabih vremenskih razmer so odpovedali naslednje redne linije:

Trajektne linije:

• Prapratno-Sobra,
• Vela Luka-Split,
• Split-Vela Luka-Ubli

Katamaranske linije:

• Mali Lošinj-Cres-Rijeka
• Korčula-Hvar-Split
• Ubli-Vela Luka-Hvar-Split
• Vis-Split
• Split – Bol – Jelsa
• Dubrovnik-Šipan-Sobra

Ladijske linije:

• Dubrovnik-Koločep-Lopud-Suđurađ

Posnetek trajekta Bartol Kašić med plovbe pred mestom Hvar je posnel Andrej Pavičič:

Na otoku Ilovik so odkrili ostanke ladje, ki naj bi plula po Sredozemlju že v drugem stoletju pred novim štetjem. Raziskave in aktivnosti za zaščito ostankov že potekajo.

Ostanke antične ladje, ki je po mnenju strokovnjakov stara okrog dva tisoč let, so našli na južni strani otoka Ilovik v zalivu Paržine. Kljub dvema tisočletjema pod morsko gladino je ladja izjemno dobro ohranjena. Najdba takšne ladje v tako dobrem stanju je izjemno redka. Na hrvaškem delu Jadrana so našli že več ladij, ki datirajo iz istega obdobja, a nobena ni tako dobro ohranjena. Razlog za tako dobro stanje ladje je zaliv, v katerem se je ladja potopila. Leži namreč v globokem pesku zaliva, ki je teh 2000 let deloval kot izjemno dobro konzervacijsko sredstvo.

Da gre za tako staro ladjo, je potrdila tudi ekipa vodilnih svetovnih raziskovalcev francoskega nacionalnega inštituta za raziskavo antičnih ladijskih konstrukcij. Trup je izdelan z metodo spajanja lesenih delov z utori in jezički, rebra pa so učvrščena z lesenimi klini. Gre za edinstveno najdbo na Jadranu, tako po načinu gradnje kot po velikosti. Govora je namreč o plovilu večjih dimenzij.

Zaliv Paržine na južni strani otoka Ilovik (video iz zraka)

Vir: magazin.hrt.hr; Foto: magazin.hrt.hr, arhiv eNavtika

Krompirjeve počitnice so pred vrati, trenutna situacija kaže, da bomo lahko jadrali v tednu med 24.10. in 31.10., predvsem družine, saj imajo otroci proste dneve. Ali pa se bodo za navtični dopust odločili tisti, ki so v jesenskih mesecih ˝skozi padli˝ zaradi najrazličnejših omejitev. Trenutno lahko najamete plovilo v Istri, Kvarnerju in Zadarsko-šibeniški regiji, kjer je oranžna cona in se lahko v Slovenijo vrnete brez karantene in/ali testiranja na covid-19.

Ker je pregovorno Biograd na moru središče in ena izmed najljubših izhodiščnih točk, smo vam tokrat pripravili navtično ruto, katero izkušeni slovenski navtiki prav gotovo poznajo, vendar smo gledali, da je v območjih, kjer se torej Slovenci trenutno lahko gibljemo.  In naj bo ta teden relaksacija in pobeg iz vsakodnevne gneče in poročil o okužbah in ukrepih, naj bo varen odklop, saj navtiki vemo, da je lahko na barki najboljša izolacija in bistveno manjša možnost okužb, kakor v nekih hotelih, apartmajih in podobnem, ki bodo v času počitnic tudi
vabili.
V ruti smo planirali, da jadrnico prevzamete v Biogradu (čeprav so možnosti tudi v Zadru, Sukušanu, Šibeniku.). Trenutno last minute ponudbo lahko pregledate na tej povezavi. Mimogrede, v Biogradu bo ravno tisti čas potekal Biograd Boat Show, ki bo prava paša za  oči, predvsem za vse navtike. Zato bo tudi režim izplutja iz te marine malo drugačni, vendar vseeno omogočen za čarterske barke. Prvi dan planirate proti jugu, mimo južnega dela Pašmana in proti marini Veli Iž, ali kakšni alternativi v zalivu na Ižu že prej, odvisno od vremena. Drugi dan se podate na plovbo na severni del Dugega otoka, prespite v marini Veli rat, ali na bojah pred marino.

Naslednji dan vas čaka najdaljša ruta in sicer po severni strani Dugega otoka in nadalje po zahodni, odprti strani otoka, če vreme dopušča se ustavite (morda celo za kopanje za najpogumnejše) v enem izmed najlepših zalivov, v Sakarunu. Nadaljujete s plovbo ob Dugem otoku in planirate prenočitev V Telaščici na sidru ali na boji. Četrti dan je pred vami krajša ruta do Kornatov in sicer nekje do sredine, zaliv Vrulje, kjer imate na razpolago številne boje, seveda pa so vse opcije prenočevanja odprte tudi za kakšen zaliv, kjer sedaj prav gotovo ne bo gneče. Peti dan bi še kar ostali v Kornatih in bi zopet imeli pred seboj krajšo plovbo do juga Kornatov, do zaliva Opat, kjer pa lahko dan zaključite z dobro večerjo v tamkajšnji konobi. Zadnji dan plovbe še lahko izkoristite za jadranje nazaj do izhodišča, do marine v Biogradu.

Celotno ruto z opisi krajev si lahko ogledate tudi na tej povezavi.

Izhodišče: Biograd na moru

1. Dan - Veli Iž
2. Dan - Veli Rat
3. Dan – Telašćica
4. Dan - Vrulje, Kornati
5. Dan - Opat, Kornati
6. Dan - Biograd na moru