Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 279. dan

'Danes delamo naprej,' sem včeraj zapisal. No ja, saj delamo naprej, ampak počasi. Po kavici in zajtrku se odpraviva v trgovino. Prvič oba skupaj. Uradno se sicer ne sme, a imava pripravljen izgovor, da greva na pivo. To se sme. Pa razumi te predpise, če moreš. 

Precej več ljudi ima maske (tudi nekateri, ki so sami v svojem avtu), a ne vsi. Midva sva brez mask in sva zlahka več kot 2 m od kogarkoli drugega, kar bi bil pogoj za nošenje maske na prostem. Pred trgovino si jih vseeno nadeneva. Jaz svojo doma narejeno iz ene stare majice, Lili pa pravo kirurško iz lekarne. Ko vstopam v trgovino, me varnostnik takoj pobara, če sem slučajno z gospodično, ki je vstopala pred mano. Seveda ne, sploh je ne poznam. Ni se mi bilo treba zlagati, saj gospodične pred sabo res nisem poznal. Na srečo me ni vprašal za gospo za mano, ki pa jo dobro poznam. V trgovino namreč še vedno sme le en član gospodinjstva. Na pivo pa gre lahko cela soseska brez problema. Danes nesem domov paket mleka, saj sva z njim precej na koncu. Ko grem sam v trgovino in se odločam med mlekom in pivom, po navadi mleko v finalu izpade. Obojega zaradi omejene kapacitete nahrbtnika seveda ne morem nesti domov. Danes, ko je z mano Admiralica, pa seveda zmaga mleko.

Tale pot me je precej utrudila. Zadnje čase sem se peljal s kolesom in sem že pozabil, kako daleč je trgovina in kako vroče je na soncu.

Žal pa se s kolesom ne bom več potepal naokrog, saj sosed Francoz, od katerega si sposojam bicikel, jutri odhaja. Kam drugam, kot na plažo Papagajo. Tam so zbrani skoraj vsi, ki so odpluli iz marine. Tam je pač eno redkih sidrišč na Lanzaroteju. Francoz zato zvečer priredi zabavo za vse, s katerimi se je z veseljem družil. Na njegovi mali železni barkici se nas je gnetlo deset in več naenkrat. Barka je bila videti kot gliser tik pred izglisiranjem. Krma globoko v vodi, kljun pa je štrlel v zrak. Nismo mu potopili barke. Jutri zjutraj gre na pot. Ob 7.30 bo odrinil, pravi. Mu pač ne bomo pomahali v slovo. To je prezgodaj za naju.

Kaj dosti čez dan nisem naredil. Opral sem sidrnik in palubo barke. Temna voda, ki je tekla dol, je bila kombinacija rjavega in črnega peska in rje z verige. 30 m (od 75) verige je res v slabem stanju, zato sem jo danes zložil na pomol in jo dobro opral s curkom vode, potem pa, ko se je posušila, sem jo celo premazal s kislino proti rji. Imel sem ravno še pol litra sredstva 'Ospho', ki sem ga nabavil še pred davnimi leti v Antigui. Dal sem ga v lonček in skozi potegnil celo verigo. Kislina se je dobro penila v lončku.

Ospho namreč rjo (železov oksid) reducira in nastane železov fosfat, ki je inertna, trdna snov. Kemično je zadeva verjetno podobna Ferosanu. Vsebuje fosforno kislino, ki reagira z železovim oksidom. Moram reči, da je veriga sedaj videti dosti boljše. Naj se dobro osuši, jutri gre nazaj v sidrnik. Mogoče bo treba še sprati odvečno kemikalijo z verige, saj kislina reagira tudi s človeško kožo. Dovolj razredčena baje ni škodljiva za vodne organizme, se pravi, da ne bo hujše škode, če vse sperem v morje.

Ospho sicer ni trajna rešitev, a za nekaj časa bo. Ne morem pa se odločiti za to, da bi jo pobrizgal z WD40, ker bo šla veriga slej ko prej v vodo in to ni dobro za okolje. Mogoče bom vseeno posprejal tistih 30 m, ki so res slabi. Zdaj, ko je veriga obrnjena, so to metri od 45 do 75 in redko spustim več kot 45 m verige. 

V glavnem, žurka pri Francozu je bila v redu. Edino nisem prepričan, ali bom bolj pogrešal njega ali kolo. Mogoče se pa še kdaj kje srečamo.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 280. dan

Sosed Francoz je včeraj napovedal svoj odhod ob 7.30. Ob devetih je bil še privezan. Ob desetih pa je rekel, da bo šel popoldne. Ima še nekaj za narediti na barki ...

No, popoldne je res odplul. Malo preveč ljudi je bilo, ki so mu pomagali odvezati barko in smo zato imeli manjšo štalo v marini. Neki drug Francoz je povsem zamočil na prednjem štriku. Najprej je preveč vlekel in ni popuščal, za krono vsega pa mu je še uspelo štrik zatakniti na bitvo. To je barko zasukalo na mestu. Skoraj je s krmo zadela barko na desni, potem pa se je znašla počez čez premec barke na levi. Še vedno privezana na bitvo in z 20 vozli vetra, ki jo je rinil v premec leve barke. Malo sta zapletla sidro, štraj in ograjico, kosnik leve barke je molel med štraji skoraj do jambora, sidro se je zataknilo za ograjico, Skratka barki sta se dobro prepletli. Sama sreča, da ni bil kdo poškodovan. Nekako nam je uspelo odpeti vse skupaj in je Francoz lahko odplul.

Sam niti ni bil dosti kriv za vso polomijo. Njegova edina napaka je bila, da ni dajal jasnih in odločnih komand. A to zlahka razumem, saj on jadra solo, to je njegova prva barka in je bolj začetnik, na pomolu pa je bil 'izkušen' starejši jadralec, svetovni popotnik, ki je stvar zamočil. Moja veriga je po obdelavi videti precej bolje. Ko sem jo dajal nazaj v sidrnik, pa je veriga zanihala, naredila se je zanka, ki je s svojo težo potegnila verigo v vodo. Jaz sem bil takrat v sidrniku in sem lahko samo poslušal, kako 70 m verige gladko teče s pomola v vodo. Na koncu se je zaslišal še en štrbunk, ko je veriga za sabo s pomola potegnila še sidro. Saj ni bilo nič hudega, sem jo pač splahnil, ko je bila v sidrniku, da ni bila več blatna. Veriga in sidro sta narejena za to, da sta kdaj v vodi. Me je pa rahlo ujezilo, saj je bila prej veriga brezhibno čista in suha, potem pa slana, mokra in blatna.

Nadaljeval sem izdelavo kosnika. Zdaj rabim le še nosilce. Verjetno bom šel kar do mojstra, da mi zvari nekaj stvari, da se ne bom sam mučil s krivljenjem in vrtanjem. Sicer pa je bilo danes resno vroče. Temperatura je bila čez dan 27 °C in pripekalo je sonce. Bliža se poletje. Od ponedeljka dalje gredo Kanarski otoki v fazo 2, kar pomeni, da se odprejo plaže in bo dovoljeno plavanje. In mi bomo smeli ven tudi zunaj zapovedanega urnika.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 281. dan

Lili si je spet zaželela pico. Žal španske prehranjevalne navade niso take kot najine. Midva imava kombinacijo kosila in večerje okrog petih ali šestih popoldan, takrat pa so vsi lokali zaprti. Treba se je odločiti za kosilo ali za večerjo. Zvečer se lokali odprejo prepozno. Če jem tako pozno, slabo spim. Tempirava prihod v picerijo uro pred zaprtjem in sva tam ob štirih. Napaka v planiranju: kuhinjo zapirajo eno uro, preden zaprejo lokal. In so ostali brez najinih evrov. 

Greva pač malo naprej in pojeva kosilo v naslednjem lokalu. Nič posebnega. Ni za ponavljati vsak dan, a je blizu. Dan je pa res vroč. Še v senci je vroče. Še dobro, da piha. 

Ko je popoldne za hip pihalo malo manj, sva se hitro lotila menjave jader. Takoj ko sem vse pripravil za spuščanje genove, je spet zapihalo na polno. Potem se z vetrom malo igramo mačke in miši. Med dvema refuloma nama uspe spustiti najino veliko genovo na palubo. 

Sledi zlaganje, kar sploh ni lahko delo. Genova je velika dobrih 60 m2 in je temu primerno težka. Na palubi ni veliko prostora, veter pa je premočan, da bi jo lahko zvlekla na pomol, kjer je dovolj dolžine za zlaganje tako velikega jadra. Z malo pretepanja z jadrom in nekaj zvračanja krivde z drugega na drugega nama je jadro uspelo zložiti in pospraviti v vrečo. Dobra stran je, da se barka vsaj ne ziblje, in da valovi ne zalivajo palube. Ja, tudi na pasaži smo že zlagali genovo. Pospraviva še solent jadro, potem pa nama zmanjka energije. Jadra gredo gor jutri. Na prvo pripono bo šel flok. Flok je 95 % in je občutno manjši od genove, ki je 140 %. 

Za nejadralce: Ti odstotki pomenijo, koliko prednje jadro gleda čez jambor. Če je točno do jambora, je velikost 100 %. Če 40 % jadra gleda mimo jambora, je velikost 140 %. Najin flok se konča 5 % pred jamborom. Jaz jadru, ki je večje kot 100 %, rečem genova, če je manj kot 100 % pa flok. Namesto solent jadra pa bova dala gor viharni flok.

S tem bova precej zmanjšala površino jader. Na prednji priponi bova šla s 60 na 43 m2, na solent priponi pa s 25 na 15 m2. 

Pot na sever bo v glavnem v veter. Ker normalno piha med 15 in 25 vozlov, pričakujem navidezni veter med 20 in 30 in manjša jadra bodo več kot dovolj za ta veter. V veter lahko jadrava z enim ali drugim ali z obema prednjima jadroma. Se pravi, če razvijeva flok + viharnik, imava spredaj 58 m2, kar je skoraj toliko, kot tovarniško predvidena 60 m2 velika genova. Dve manjši jadri pa sta bistveno lažje obvladljivi kot eno veliko. Vse to seveda ne vpliva na glavno jadro. Tam imava lahko celo površino 43 m2, lahko pa voziva na prvi ali na drugi krajšavi. Tretje krajšave nimava pripravljene, a je na jadru pripravljena. Kadar piha preveč za drugo krajšavo, midva glavno jadro raje zloživa in voziva le na prednja jadra. Heron lepo pluje le s prednjimi jadri.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 282. dan

Zjutraj po kavici se je veter malo umiril in trenutek izkoristiva, da namestiva flok in viharnik na barko. Gor gre hitreje kot dol, saj jader ni treba na koncu zlagati. Ravno zlaganje je najzamudnejši del menjave jader. Tudi zavezati škote na jadra je lažje kot odvezati stare zategnjene vozle. Sile na škoti so namreč na Heronu velike. Na škoto genove deluje pri orci sila do 2 toni.

Razvezati vozel, ki je bil večkrat zategnjen s silo dveh ton, pa velikokrat zmočen in na soncu žgan, pa posut s prahom in posoljen, zahteva nekaj moči in nekaj vztrajnosti. Na novo ga zavezati je pa šala mala. Torej manjša jadra so na barki. Viharnik je tudi zdaj prvič na rolerju. Prej je bil še klasično nataknjen na zajlo, zdaj pa je navit. Ker je precej krajši kot celotna dolžina rolerja, ima na vrhu nekaj metrov traku, ki je prav tako v žlebu navijalca. To je super, ker je prej imel nekaj metrov vrvi, ki je v močnem vetru vibrirala in tolkla po zajli. Zdaj pa je trak lepo pritrjen v žleb navijalca in ne more delati štale.Najprej sem mislil, da bova zamenjala še dvižnico glavnega jadra, a je bilo že prevroče in sva se spravila v senco. Za glavno jadro imava namreč novo, boljšo dvižnico. Staro pa bova imela za škote viharnika. Ta ima sedaj prastare škote – še tiste, ki so bile na barki, ko sva jo kupila. Te so sedaj stare petnajst let in so povsem trde, pa še predebele so za male vinče. Saj gre za silo, ampak le za silo. To bova uredila v prihodnjih dneh in nisva odvisna od vetra, saj to lahko delava tudi v močnem vetru.

Proti večeru sva šla v trgovino. Počasi sva že začela kopičiti zaloge. Lili ima že v glavi (in na spisku v telefonu), kaj morava nakupiti do odhoda. Zdaj poleg stvari za sproti počasi že delava zalogo za na pot. Na pot bova šla s predpostavko, da naju lahko kje zavrnejo in bova imela zato hrane za dober mesec. In to je veliko hrane in pijače. Na dan spijeva skoraj liter mleka. Samo mleka bo torej več kot 30 l. Da o pivu niti ne govorimo. Ker sva brez avta, bova zdaj vsak dan krepila zaloge na barki in v enem tednu bova imela vsega ravno dovolj za na pot. Upam, da bom v tem tednu tudi dokončal projekte, ki sem si jih zastavil. Zdaj, ko je tako vroče, mi je že žal, da nisem več projektov na barki naredil prej, ko je bilo še hladno in se je dalo lažje delati.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Podjetje Highfield je začelo izdelavo novih, luksuznih gumenjakov. Serijo so poimenovali Sport.

Novi modeli bodo na voljo v letu 2021. Na voljo bo celotna paleta plovil s kar enajstimi različnimi velikostmi vse od 3 pa do 8 m. Kot se za ladjedelnico spodobi, bodo vsi izdelani iz visokokvalitetnega aluminija in bodo gnani z zunajkrmnimi motorji. V seriji bodo naslednji modeli: SP300, SP330, SP360, SP390, SP420, SP460, SP520, SP560, SP650, SP700 in SP800. Modeli bodo zamenjali seriji Deluxe in Classic. Na voljo bodo v številnih različnih dolžinah z bogato standardno in dodatno opremo.

Izvršni direktor podjetja Highfiled Boat, Julien Carussi, je prepričan, da bodo novi modeli pritegnili lastnike, ki si želijo prestižne gumenjake oziroma prestižna pomožna plovila. Dejal je:

»Serija Sport bo našo blagovno znamko premaknila še korak dlje. Prvič vstopamo na trg luksuznih pomožnih plovil najvišjega razreda. Za naše podjetje je to nov teritorij.«

Serija Sport bo imela nov notranji del plovil, ki so oblikovana tako, kot smo vajeni pri italijanskih gumenjakih. Na tleh bo položena EVA penasta umetna tikovina, ambientne led-luči, oblazinjenje bo prešito v vzorcu diamanta, nameščene bodo električne kalužne črpalke. Vsi modeli od SP520 naprej bodo imeli kopalne ploščadi. Na željo kupca bodo plovilo opremili s posebnim stojalom za vleko smučarjev oziroma deskarjev na vodi, namestili platneno streho, vgradili sistem sladke vode, dodali športne navigacijske loke in drugo opremo. Modeli SP300-SP360 so kompaktni, enostavni za shranjevanje, nekoliko večji modeli SP390-SP460 pa so namenjeni kot pomožna plovila z velikim krovom oziroma kopalno ploščadjo. Seveda lahko te gumenjake uporabljamo tudi samostojno kot dnevna plovila.

Gumenjaka SP650 in SP700 sta nastala na podlagi izjemno uspešnega trupa plovil, ki se uporabljajo kot sledilna plovila na regatah, kot sta Vendee Globe, ORC, Extreme sailing Series. Paradni konj serije Sport bo model SP800. Njegov trup je oblikoval Petter Martens, ki je znan kot oblikovalec trupov tekmovalnih plovil.

Več o novih plovilih Highfield Sport na tej povezavi.

Zadnje ure za Hugo Boss na severni polobli (18.11.2020 ob 9.00)

Alex Thomson dobro brani vodilno pozicijo. Zaplul je področje Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), kjer pihajo šibkejši vetrovi. Do ekvatorja ga loči še 100 nmi. Zaplul je že v področje južnih pasatov, ki dosegajo hitrosti okrog 12 vozlov. To zadostuje za plovbo s hitrostjo 13 do 14 vozlov. Prednost pred Thomasom Ruyantom se je preko noči zmanjšala. Trenutno je 70 nmi pred njim. A ne pozabimo Ruyant pluje še v močnejših severnih pasatih. Danes dopoldne bo tudi on zaplul v področje Doldrums, kjer se bo hitrost njegove plovbe zmanjšala. Jean Le Cam še vedno pluje na tretjem mestu. Ima 110 nmi zaostanka. Za petami, le 4 nmi za njim, pa se mu nevarno približuje Charlie Dalin na jadrnici APIVIA.

Ob 5.00 uri zjutraj je Dalin poslal sporočilo: »V začetku noči sem imel v vihar. Spremljale so ga številne strele. Plovbo sem nadaljeval. Še vedno sem imel približno 20 vozlov vzhodnega vetra. Gledam infrardeče posnetke oblakov, da lahko ločim med oblaki in viharji, da spremljam njihovo intenzivnost in da poizkušam najti pravo ruto. Ne vem kaj se bo zgodilo. Še vedno sem 150 nmi severno od ekvatorja. Marsikaj se mi lahko še pripeti.

V popolnoma drugem svetu pluje Jeremie Beyou. Drugič je preživel »prvo noč« na regati. Pluje proti fronti.

»Zaplul sem bolj proti jugu, da ne bom imel preveč vetra. Občutek je zelo čuden Običajno sem navajen, da imam nasprotnike okoli sebe. Temu sedaj bi težko rekel regata. Ampak odločil sem se da jo izpeljem kot se spodobi. Motivacijo mi daje spodbuda in sporočila vseh ljudi, ki me podpirajo. Sedaj se moram na pot podati sam. To bom naredil zase.«, je zapisal v svojem sporočilu, ki ga je v jutranjih urah poslal Jeremie Beyou z jadrnice Charal.

Prednost hidrokril je očitna, Beyou se vrača v regato (17.11.2020 ob 10.00)

V zadnjih 24 urah je Alex Thomson povečal svojo prednost pred zasledovalci. Včeraj je z zaostankom 75 nmi za njim plul Jean Le Cam na jadrnici Yes We Cam!, ki nima hidrokril, danes pa z zaostankom 105 nmi na drugem mestu pluje Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut, ki ima hidrokrila. Jeanu Le Camu se iz ozadja približuje še Charlie Dalin na jadrnici Apivia, ki je prav tako opremljena s hidrokrili. Trenutno ima še 35 nmi zaostanka, a je njegova hitrost plovbe trenutno 3 vozle višja od Le Camove.

Jeremie Beyou se bo na jadrnici Charal v regato vrnil danes. Zaradi trka v neznani plavajoč predmet se je na jadrnici poškodovalo eno izmed krmil. Moral se je vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne, ki je bilo po dveh dneh jadranja oddaljeno že 600 nmi. Ko bo znova začel jadrati, bo vodilni jadralec že več kot 3000 nmi bliže cilju kot on. Od pristanka je na njegovi jadrnici vse dni delalo več kot 20 ljudi. Za plovbo naj bi bila pripravljena danes zjutraj, regato pa naj bi začel popoldne.

Nicholas Troussel je prvi jadralec, ki zapušča Vendee Globe 2020

»Tik pred svitom sem bil pod krovom. Naenkrat sem zaslišal glasen pok. Odhitel sem na krov in zagledal, da jambora ni več. In to je bil moj konec avanture leta 2020. Moram se vrniti. Celotno situacijo bomo dali pod drobnogled,« je povedal Nicholas Troussel, skiper jadrnice Corum L'Epafgne v glasovnem sporočilu, ki ga je poslal z jadrnice včeraj popoldne.«

Jadralec ni skrival svojega razočaranja. S svojo jadrnico se je boril vse od začetka regate in jadral izjemno dobro. Njegova jadrnica je najmlajša v floti Vende Globe. Splovljena je bila šele maja letošnjega leta.

Postavljen nov rekord regate

V zadnjih 24 urah je bil najhitrejši jadralec Thomas Ruyant na jadrnici Linked Out. V enem dnevu mu je uspelo prepluti kar 500 nmi. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 20,2 vozla. Z odličnim jadranjem se je povzpel na drugo mesto. Za vodilnim Alexom Thomsonom trenutno zaostaja 107 nmi. Jadralci s hidrokrili plujejo tri vozle hitreje od drugih. Letos lahko pričakujemo, da bo rekord plovbe v 24 urah, ki ga je leta 2017 postavil Alex Thomson in znaša 536,81 nmi, padel. Vprašanje je, ali se bo to zgodilo še pred ekvatorjem.

Francoski skiper Nicolas Trousel doživel tragedijo na Atlantiku (16.11.2020 ob 9.00)

Nicolas Troussel, ki pluje na jadrnici Corum L'Epargne, je plul na odličnem sedmem mestu. Med plovbo proti Zelenortskim otokom se je na njegovi jadrnici Corum L'Epargne zlomil jambor. Plul je v zmernih pasatih, ki so pihali s hitrostjo do 20 vozlov. Jambor je izgubil približno 260 nmi severozahodno od otočja. 46-letni skiper je sporočil, da se v nesreči ni poškodoval. Trenutno se ukvarja z zavarovanjem plovila, nato pa bo ocenil razmere in s pomočjo kopenske ekipe izdelal plan za reševanje.

Foto: © Eloi Stichelbaut / polaRYSE / CORUM L’Epargne

Jadrnica MD75 Karma je prejela prestižno nagrado Najboljša jahta leta 2020 po izboru International Yacht & Aviation Awards.

Jadrnico Karma je po projektu Marka Millsa izdelala ladjedelnica Maxi Dolphin. Izdelavo je vodil Lorenzo Loik. Za strukturni del plovila je poskrbelo podjetje AMS Advanced Mechanical Solutions.

Jadrnica je oblikovana kot jadrnica visokih zmogljivosti. Je kombinacija elegance in minimalizma na krovu ter sproščenega in privlačnega videza pod krovom. Za pravo mero udobja je poskrbel oblikovalski studio Nauta Design Milano.

Hrvaška postaja vedno bolj enakopravna članica Evropske unije. Naslednji korak bo zamenjava trenutne valute hrvaške kune za evropsko enoto EUR.

Plačevanje z evri bo na Hrvaškem uvedeno s 1. januarjem 2023. Določen je že menjalni tečaj, po katerem se bo trenutna valuta konvertirala. Tečaj kune za evro je določen na 7,5345 kune za en EUR.

Hrvaška se že pripravlja na uvedbo evra. V času do uvedbe se tečaj kune glede na evro ne sme spreminjati za več kot 15 odstotkov. Zamenjava denarja na Hrvaškem se bo začela ob napovedanem datumu.

Pred prevzemom evra pa bo morala uvesti še številne reforme, med drugim tudi reformo državne uprave. Mehanizmi za preprečevanje neupravičenega dviga cen pri prehodu na evro so že pripravljeni.

Zamenjava valute bo navdušila tudi vse turiste. Če sedaj dvigujete denar na Hrvaškem, vam bankomati večinoma ponudijo zavajajoče varno preračunavanje vrednosti kune v evro. Ta tečaj je bistveno slabši od uradnega tečaja, po katerem vam bo vaša banka pri dvigu denarja obračunala kune. Po uvedbi evra tega ne bo več!

Hrvaška vojna mornarica je v uporabo dobila novo plovilo M-46. Plovilo bo prednostno namenjeno nadzoru morskega ribolova ter iskanja in reševanja na morju.

Hitri gumenjaki tipa VHB M-46 so izjemno agilna delovna plovila. Namenjena so opravljanju nalog v zahtevnih vremenskih razmerah. Opremljena so z vso potrebno opremo za varno in zanesljivo navigacijo in komunikacijo. Vgrajene imajo infrardečo in TV kamero za opazovanje podnevi in ponoči. Motorji plovilo poženejo tudi do hitrosti več kot 40 vozlov. Zaloge goriva zadostujejo za 250 nmi plovbe pri 80-odstotni obremenitvi.

Prvo plovilo z imenom Modrulj 1 je bilo dodeljeno 2. diviziji Obalne straže RH v Puli. Drugo z imenom Modrulj 2 pa 1. diviziji Obalne straže v Splitu. V prihodnjem letu se jima bosta pridružili še dve plovili.

Plovila so financirana v višini 70 % s strani Evropske unije, preostanek pa je prispevala Hrvaška.

Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.

V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.

Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.

Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.

Danes je sprejet nov odlok o omejitvah gibanja, ki drastično spreminjajo dosedanja pravila in praktično onemogočajo prehajanje meje brez obvezne karantene oziroma opravljanja testa.

Ker so nekateri slovenski državljani trenutno v tujini, odlok za prehajanje meje velja z nedeljo 15.11.2020 ob 24.00.

Iz odloka so črtane naslednje izjeme:

• lastniki plovil, nepremičnin ali lastniki zemljišč niso več izjema pri prehodu meje. Izstop iz Slovenije je mogoč. Pri vstopu nazaj v Slovenijo, ne glede na čas bivanja v tujini, je potrebno opraviti test ali pa se odredi 14 dnevna karantena.
• ni več možno prehajanje zaradi obiskov ožjih družinskih članov in vračanje v času 72 ur. Dovoljeno je le v primeru prehajanja znotraj meja EU oziroma Schengenskega območja.
• v primeru napotitve v karanteno, lahko test opravljate šele po preteku 5 dni.

Izjeme pri vračanju v državo, ki jim ni potrebno opravljati testa in jim ni potrebno v karanteno:

1. čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant in se vrača v 14 urah po prehodu meje
2. osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
3. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu* in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
4. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
5. osebi z diplomatskim potnim listom;
6. članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
7. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
8. pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (covid-19) ob prihodu v Slovenijo);
9. osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;

10. osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 12 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane* in člane skupnega gospodinjstva* osebe, ko potujejo skupaj z njo);
11. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
12. osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu* ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben);
13. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane* in člane skupnega gospodinjstva* osebe, ko potujejo skupaj z njo);
14. osebi, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani v drugi državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in se vrača čez mejo v 72 urah po prehodu meje;
15. osebi, ki še ni dopolnila 14 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki je predložil negativni test.

Če oseba, ki jo policija ob vstopu v Republiko Slovenijo napoti v karanteno na domu, v času trajanja karantene opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) in je izvid testa negativen, se šteje, da je karantena prekinjena. Testiranje se sme opraviti šele peti dan po napotitvi v karanteno na domu.

Dirka proti področju Doldrums se pričenja (16.11.2020 ob 9.00)

Jadralci drvijo proti jugu. Vzhodni pasati, ki pihajo iz Afrike proti Ameriki, omogočajo izjemno hitro plovbo proti jugu, proti področju Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), ki zna premešati štrene na regati. Prva dvanajsterica jadralce, ki že pluje v pasatih dosega hitrosti plovbe med 17 in 20 vozli. Alex Thomson, ki je včeraj ponovno prevzel vodstvo in pred zasledovalcem Jeanom Le Camom vodil 27 nmi, si je ponoči prednost še močno povečal. Trenutno pluje 75 nmi pred njim. Thomas Ruyant na tretjem mestu zaostaja že 140 nmi, četrti Kevin Escoffier pa že 175.

Jadralci plujejo proti jugu mimo Zelenortskih otokov. Jadranje v podobnih pogojih, kot so sedaj, jih bo spremljali naslednja dva dneva. Kakšno bo vreme v muhastih Doldrums-ih, bo bolj jasno jutri.

Ob 5.00 uri zjutraj se je s svoje jadrnice Corum L'Epargne javil Nico Troussel, ki trenutno pluje na osmem mestu:

»To je hitrostno tekmovanje proti področju Doldrums. Ni prav nič prijetno. Kljub temu, da valovi niso visoki, jadrnice močno udarjajo vanje, ker plujemo z izjemno veliko hitrostjo. Ves čas moramo biti zelo pozorni. Le malo stvari lahko počnemo. Težko je spati, težko je že zlesti v posteljo. Imam težavo z elektriko. Pokvaril se mi je  hidrogenerator. Trenutno še nimamo rešitve. Plujem z eno skrajšavo in manjšim gennakerjem.«

Zopet sprememba na vrhu (15.11.2020 ob 9.30)

Današnja noč je bila zopet v znamenju Alexa Thomsona. V šibkejših vetrovih, ki so pihali s hitrostmi 10 - 18 vozlov, je svojo jadrnico nastavil idealno in si prijadral lepo prednost pred Jeanom Le Camom.

Thomson je včeraj ponoči izgubil vso prednost pred Jeanom Le Camom. Za njim je zaostajal že več kot 20 nmi. A danes ponoči so se stvari obrnile njemu v prid. Ob 9.30 uri (ko pišemo tale prispevek)  njegova prednost znaša kar 27 nmi pred Francozom. Jean Le Cam še vedno pluje bolj vzhodno od Thomsona. Kljub temu, da bi pričakovali, da bo Thomson imel večjo prednost zaradi hidrokril, se Le Cam na jadrnici Yes We Cam!, ki je brez hidrokril, bori enakovredno.

Prednost pred ostalimi se povečuje

Na tretjem mestu pluje Benjamin Detreux s 95 nmi zaostanka. Vsi ostali jadralci zaostajajo že več kot 100 nmi. Četrti je trenutno Tomas Ruyanr, s 130 nmi zaostanka pa na petem mestu pluje Kevin Ecsoffier z jadrnico PRB. Če odmislimo Jeremia Beyoua in Fabricea Amadeoa, ki sta se morala vrniti v izhodiščno pristanišče, je trenutno najslabši jadralec Sebastien Destermau z zaostankom 807 nmi. Fabrice Amadeo, ki je ponovno štartal z dvodnevnim zaostankom, pluje le še 200 nmi za njim.

Benjamin Detreux, ki z jadrnico Omnia pluje na tretjem mestu, se je ob 5.00 uro zjutraj javil z Atlantika:

"Ne postavljam si preveč vprašanj. Poizkušam bit nežen s svojo barko in stvari počnem po občutku. Ko sem prečkal depresijo, me je večkrat vrglo po barki in sem dobil nekaj prask. Za jutri sem si pripravil seznam stvari, ki jih moram opraviti. K sreči nič resnega. Jutri nameravam opraviti tudi podroben pregled plovila. Danes je prvi dan, ko imam nekaj časa zase. Počutim se dobro. Štart regate je bil tako zahteven, da nisem imel nobenega časa. Zdaj ko sem mimo depresije in plujem z vetrom, sem se nekoliko umiril, nekaj pojedel in spočil. Občutek je dober. Lahko sem zunaj na krovu v majici s kratkimi rokavi. Spijem lahko kavo. Jadrnica pluje dobro. Vetrovi so nestabilni in plovba s spinakerjem je komplicirana. Pluješ pod čudnim kotom in ne dosegaš dobrih povprečnih hitrosti. Ves čas moraš bit zraven. Zdaj bomo zapluli v vzhodne pasate, ki so bolj stabilni. Jadrnico sem pripravil za prečenje na levo stran. Priprava balastnih tankov za uravnoteženje plovila je prav pekel. Moraš bit previden, da si ne poškoduješ hrbta. Kot bi bil kaznovan."

Jean Le Cam ali Alex Thomson, to je sedaj vprašanje (14.11.2020 ob 11.00)

Na Atlantiku se bije prava bitka. Najhitrejši jadralci ne popuščajo. Današnja noč je bila v znamenju najhitrejšega jadralca brez hidrokril, Jeana Le Cama na jadrnici Yes we Cam!

Skozi nevihto Theta je prijadral kot vodilni. Svoj zaostanek, ki je včeraj zvečer znašal 25 nmi, je nadoknadil in prehitel Angleža Alexa Thomsona na jadrnici Hugo Boss. Trenutno vodi za 4 nmi.

Poglejmo si še nakaj statističnih podatkov. Jean Le Cam je do sedaj preplul 1802 nmi. Trenutno pluje s hitrostjo 16 vozlov, njegova hitrost približevanja cilju (VMG - Velocity Made Good) pa znaša 11,8 vozla. Alex Thomson je do sedaj preplul 1923 nmi, trenutna hitrost plovbe znaša 19,9 vozla, hitrost približevanju cilja pa 9,9 vozla. V kolikor v naslednjih urah ne bo prišlo do večjih sprememb, se bo prednost Jeana Le Cama povečevala.

Alex Thomson je opisal nočno plovbo:

"Ni bilo prijetno. Vremenska napoved je bila dobra. Vetrovno, veter v sunkih, razburkano morje. Na krovu lahko meriš velikost valov. Jaz sem ocenil, da merijo med 6 in 6,5 m. Veter je pihal s hitrostjo 50 vozlov, sunki so presegali 60 vozlov. Plovba skozi depresijo je bila najboljša možna izbira. A ko enkrat zapluješ v te pogoje, je to boj za preživetje in upaš, da se bo končalo dobro. Jean Le Cam se mi približuje. Moj bog, Jean Le Cam je vrhunski, neverjetno. Tam kjer je on v svojo jadrnico pri njegovih letih je res briljantno."

Kaj je z ostalimi jadralci?

Kot smo napovedali se razlike med njimi povečujejo. Benjamin Detreux, ki trenutno pluje na tretjem mestu, zaostaja že 50 nmi, Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut že 80 nmi, za petami, le 2 nmi za njim pa pluje Kevin Escoffier na PRB.

 Šesti dan na jadrnici Hugo Boss

Najhitrejši jadralci zapluli v tropsko nevihto Theta (petek, 13.11.2020 ob 9.00)

Nočna plovba je bila izjemno uspešna za Alexa Thomsona. Plul je proti jugu mimo Azorov, seda pa je že zaplul proti tropski nevihti Theta, ki je na njihovi poti.

Thomson na jadrnici Hugo Boss je ponoči pridobil 37 nmi proti jadralcu Nicu Trousselu, ki pluje najbližje njegovi ruti. Pred zasledovalcem Jean Le Camu na jarnici (Yes We Cam!) ima trenutno že 31 nmi prednosti.

Charlie Dalin na jadrnici Apivia se je odločil da pluje bolj zahodno. Prepričan je, da bo plovba po zahodnem robu nevihte bolj varna kot tista za katero se je odločil Alex Thomson, ki trenutno pluje proti centru nevihte. Nevihta Theta se sicer počasi premika proti vzhodu, zaradi česar bo verjetno Alex Thomson jadral v močnejših vetrovih, ki bodo omogočali hitrejšo a nekoliko manj varno plovbo.

Nicholas Troussel je spročil:

»Trenutno imamo zelo dobre pogoje za plovbo. Vetrovi pihajo s hitrostjo med 20 in 25 vozli. Trenutno jadram z eno skrajšavo in Code 0 jadrom. Z zmanjševanjem jader ne nameravam kasniti.«

V naslednjih urah bodo vodilni jadralci zapluli v močnejše vetrove. Pravočasno bodo morali zmanjšati jadra. Namesto prve bodo morali preiti na drugo skrajšavo glavnega jadra. Jadralci v sredini regate bodo imeli nekoliko drugačno situacijo. Del flote, ki se zadržuje v področju Azorov bo zajel šibkejši veter zaradi česar se bodo razlike med vodilnimi in preostalimi povečale.

Fabrice Amédéo, ki se je kot prvi jadralec vrnil v izhodiščno pristanišče Les Sables d'Olonne, in se vrnil v regato z dvodnevnim zaostankom, pluje mimo severne Španije. Jeremie Beyou je na robu Biskajskega zaliva in se vrača proti izhodišču zaradi poškodbe krmila. Pred njim je še 300 nmi plovbe.

Hidrokrila so prednost (četrtek, 12.11.2020)

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo jadralci, katerih jadrnice imajo hidrokrila, prišli v vodstvo. In pravkar se je zgodilo. Britanski jadralec Alex Thomson je s svojo jadrnico Hugo Boss odlično izkoristil vetrove in prevzel vodstvo

Alex Thomson pluje izjemno hitro. V severnih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo okrog 22 vozlov, svojo jadrnico krmari odlično. Njehova trenutna hitrost plovbe znaša kar 18,4 vozla. Od štarta regate je prejadral 782 nmi in prehitel Brnjamina Dutreuxa, ki trenutno zaostaja 6 nmi. Kot tretji trenutno pluje Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut dobro miljo za njim pa je Charlie Dalin na jadrnici Apivia. Sledita še dva favorita Jean le Cam na jadrnici Yes we Cam! In Kevin Escoffier ja jadrnici PRB. Med njimi je vsega 23 nmi razlike.

Četrti jadralec s težavami se je obrnil proti obali

Četrti jadralec, ki je moral prekiniti regato je Sebastien Destremau. Ponoči so se na njegovi jadrnici pričele težave. Najprej je zaplul v veter proti severovzhodu, nato nadaljeval proti jugozahodu, sedaj pa očitno pluje proti vzhodu, proti španski obali. Kaj se dogaja na njegovi jadrnici še ni jasno. Takoj, ko bo sporočil, kakšne težave ga pestijo, bomo objavili na naši strani.

Ob 15.30 uri se je s svoje jadrnice oglasil Sebastien Destremau. Sporočil je, da je imel težave z dvižnico in ni mogel menjati jader. Ugotovil je, da težave no bo uspel rešiti drugače, kot da se povzpne do tretjega križa na jamboru. Danes dopoldne mu je uspelo splezati 18 m visoko in rešiti težavo. Za popravilo je potreboval več ur. V času, ko je bil visoko nad morsko gladino, so nad plovilom bdeli člani kopenske ekipe. Med popravilom je utrpel nekaj prask, a počiti se dobro. Pravi, da je plovilo kot novo razen dela strehe. Zaradi okvare dvižnice je nanj padel bum in glavno jadro, ki skupaj tehtata 200 kg. Na koncu sporočila je dodal: "V regato sem se vrnil ob 12.30. Vse deluje perfektno, dokler se ne zgodi kakšno novo sranje, seveda."

Divja plovba v jutranjih urah (Hugo Boss)

Plovba Alexa Thomsona na Hugo Boss skozi fronto, kjer so vetrovi dosegeli 53 vozlov

Foto: © Jean-Marie Liot / Alea / VG2020

V ponedeljek zgodaj zjutraj so gasilci prejeli neverjeten klic na pomoč. 59-letna jadralka se je v zgodnjih jutranjih urah povzpela na jambor jadrnice in obtičala nemočna tik pod vrhom jambora.

V marini Nico Wynd Estates na južni strani mesta Vancouver se je v zelo zgodnjih jutranjih urah jadralka odločila, da popravi okvaro na vrhu jambora svoje jadrnice. S pomočjo dvižnic se je dvignila pod vrh jambora, ko je vrv zdrsnila iz enega izmed škripcev in se zagozdila. 59-letna jadralka je ostala nemočna na višini približno 12 m. Ni se ji uspelo ne dvigniti, ne spustiti, ne sprostiti zagozdene vrvi.

Na kraj nesreče so prihiteli gasilci. S svojim vozilom se jim ni uspelo približati jadrnici na privezu v marini. Varnost bi že poslabšali, če bi se kateri izmed njih povzpel na jambor. Ni jim preostalo drugega, kot da so jadralki s pomočjo drugih dvižnic, dvignili mobilni telefon in ji s pomočjo aplikacije FaceTime pomagali rešiti situacijo.

Reševanje jadralke s pomočjo mobilnega telefona je trajalo dve uri. Močno izmučena se ji je uspelo rešiti in spustiti nazaj na krov jadrnice.