Novice

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Nizozemska: po kanalih, pod mostovi in čez zapornice do morja

Poletja na Nizozemskem skoraj ni bilo čutiti. Nizozemci pa so se vendarle znojili, kljub posedanju v senci in hlajenju v njihovem mrzlem morju. Meni pa do kopanja ni bilo prav nič. V tem hladnem vetru sem več ali manj nosil pulover, da bi skočil v vodo, mi pa ni prišlo niti na misel. V tem hladnem nizozemskem poletju sem se okopal v vodi samo enkrat, ko je bilo nujno potrebno: moral sem preveriti propeler motorja, da se ni okoli njega ovila kakšna vrv. Pravzaprav tudi barva morja Markermeer, ki je pravzaprav jezero, ni bila prav nič privlačna. Včasih tako zelo pogrešam Jadransko morje in čisto vodo, da bi najraje z barko kar zavil skozi Gibraltarska vrata in barko usmeril točno proti Messini.

Pot iz Lelystadta me je vodila čez Markermeer v Amsterdam, kjer se zastonj privežem na pomol. Barko mi pomaga privezati starejši možakar z imenom Jos. Skupaj pokadiva par zvitkov tobaka in debatirava o barkah. Jadralci vemo, da ti pogovori segajo v neskončnost. Za pot v mesto mi ni bilo kaj dosti, saj bi moral na mali trajekt, ki prevaža turiste čez kanal. Pravzaprav mi do centra Amsterdama ni prav nič, vse to nošenje mask, ki nima nikakršnega smisla, te odvrne od sicer prijetnega pohajkovanja po Amsterdamu. Masko moraš imeti na obrazu, ko vstopiš v bar ali restavracijo, nato sedeš za šank ali mizo samo 2 m od vhoda, in lahko masko snameš, govoriš, pihaš, dihaš, kakor te je volja, medtem ko morajo uslužbenci imeti stalno maske. In ko se sprehodiš po ulici mimo zadnjih vhodov v restavracije, tam vsi kuharji in natakarji kadijo in se smejijo, seveda brez mask. Skozi okno lahko opaziš, da v kuhinji nihče ne nosi maske, če pa jo, pa je ta napeta pod brado. Jasno je, da tak način nošenja mask niti nima smisla, ampak zaradi teh »robčkov« s prišito elastiko, so nekateri ljudje postali biljonerji. Jaz sem se prekužil; covid sem dobil že pred dobrim mesecem in ga prebolel kot običajno gripo: šest dni sem se znojil, brez energije poležaval na barki, bral knjige in pregledal cel netflix.

Iz Amsterdama sem odplul zgodaj zjutraj vse do zapornic, ki te spustijo v morje. Pred zapornicam me ustavi nizozemska policija in preveri vse moje dokumente in dokumente barke. Po 20-minutnem čakanju pred zapornico smo debatirali o vsem mogočem. Pospremili so me do zapornic in se poslovili, zaželeli so mi srečno plovbo in Orplid je končno po dolgih letih zaplul v slano vodo. Ura je bila točno 12 in moral sem se odločiti: ali se privežem v marini Seaport ali pa nadaljujem ob obali do Haaga. Barka in jaz sva bila končno na morju in niti ona niti jaz se nisva hotela ustavljati, zato sem nadaljeval pot proti Haagu. Po 8-urnem jadranju proti vetru in testiranju barke v slani vodi sem le zaplul v pristanišče, kjer sem se moral privezati ob regatno jadrnico, saj so bila vsa mesta zasedena. Orplid je plul brezhibno, valove je rezal veliko bolje kot Lady Ivana in jadranje z njim je bilo popolnoma drugačno. Barka je veliko bolj stabilna in udobna, pa tudi hitrejša, čeprav je trikrat težja od Lady Ivane. Edina slaba lastnost je to, da je manevriranje vzvratno nemogoče in to zaradi vetrnega avtopilota Pacific plus, ki ima svoje krmilo v vodi in kakorkoli ga obrnem, pa tudi če ga imam fiksiranega, barka zavije vedno v smer, kamor se obrača propeler ali v primeru vodnega toka zavije v drugo smer.

Plačam marino: cena 32 evrov in na roke napisan račun. Naslednje jutro vremenska napoved ni bila nikakor boljša, ampak še slabša, zato se odločim, da bom ostal v tem mestu. Moti me le mesto v marini in seveda cena. Plezanje čez krov druge barke zame ni nikakor sprejemljivo, pri tem pa moram za to tudi plačati – in to za mesto v marini, ki sploh ne obstaja!? Zgodaj zjutraj se odpravim na sprehod po celotnem pristanišču in iščem prazno mesto. Tako na drugi strani marine opazim lanskega prvaka plovbe čez ocean Childhood. Lastnika sem lani spoznal na otoku Lanzarote. Na tem pomolu je bilo prostora več kot dovolj. Tam sta bili privezani tudi dve barki in lastnike sem povprašal, ali se lahko privežem tam tudi jaz. Odgovorili so mi, da lahko in tudi plačati mi ni treba, zato sem po jutranji kavici takoj prestavil barko in se privezal na tisti pomol. Tam sem ostal privezan pet dni. Vreme se še vedno ni popravilo. Skozi Rokavski preliv je pihal močan veter v nasprotno smer, seveda s tokom, in tako naj bi ostalo vsaj še 10 dni, zato sem se odločil, da izplujem in vplujem v eno izmed največjih pristanišč na svetu – Rotterdam. Do velikega valobrana sem imel kratkih 14 milj, kar sem preplul v treh urah. Premetavanje po kratkih valovih je bilo pač, kakor je bilo, deževalo je in vetra je bilo za kakšnih 22 kn. Po vplutju v kanal me spremlja kontrola pristanišča Rotterdam in me pospremi vse do kanala, ki vodi pod dvema velikima mostovoma. Za te mostove moraš vedno ujeti pravi čas in poklicati po radio postaji. Ker ne znam izgovarjati imen mostov, jim najprej objasnim, da bi prosil, če lahko govorimo v angleškem jeziku in v tem trenutku se njihova prijaznost kar naenkrat spremeni v malo nevljuden pogovor. Prvi most sem ujel pravi čas, drugi most, ki je samo 200 m od prvega, pa mi zaprejo točno pred nosom, zato sem moral 20 minut motorirati v krogu in čakati kakšno večjo ladjo, da ji odprejo most, jaz pa ji sledim. V teh 20 minutah se mi je uspelo nasukati na peščeno sipino, ki lahko v teh kanalih nastane čez noč zaradi močnih tokov. Vendar se brez problema tudi z nje izvlečem. Ura je že sedem zvečer, jaz pa sem 10 nm pred manjšo marino. Plutje po kanalih ponoči brez točnih kart na ploterju je preveč zahtevno, zato se raje privežem v majhni marini v tem kanalu, kjer plačam 22 evrov starejšemu možakarju, ki ima tako slab vid, da je skoraj vse podatke iz mojih dokumentov prepisal popolnoma narobe, pa nič za to. K sreči v teh krajih sonce zahaja tako pozno, da ob desetih zvečer še vedno ni popolne teme. Obiščem vasico, ki je oddaljena od marine približno kakšnih 20 minut. Vse je videti zapuščeno, ulice so prazne in srečam zelo malo ljudi.

Naslednje jutro vstanem s soncem tako kot po navadi, saj imam probleme s spanjem že vse od Lanzaroteja, s čimer sem se že sprijaznil. Odkar sem prišel na Nizozemsko, so se stvari še veliko poslabšale, spim veliko manj, kot sem spal med jadranjem na Atlantiku, povprečno 4 ure na dan. Ura je 5.30 in zunaj se že dani. Obrnem barko, s pomočjo vrvi na krmi obrnem krmilo v desno, dodam gas na motorju in obrnem v desno še krmilo, tako da se barka sama začne obračati, pri tem popuščam vrv na krmi in ko se končno obrnem za 90 stopinj, spustim vso vrv in jo na hitro povlečem nazaj na barko. Izplujem iz marine in nadaljujem pot po kanalu Sprui. Ves dan je deževalo in kljub močnemu vetru, ki piha po kanalu, motoriram prav tako kot vse druge ladje. In ko končno priplujem iz tega kanala, se priključim večjemu kanalu, ki se imenuje Haringvliet, kjer je v sredini kanala manjši otok. Moram se odločiti, po kateri strani bom plul. Zaradi zelo nizke globine se odločim pluti po južni strani kanala, kjer me vodijo vse boje, zelene z leve strani in rdeče z desne strani, vse te boje so brez luči, tako da plovba ponoči odpade, saj imam v tako slabem deževnem in meglenem vremenu probleme že podnevi. Ne morem si privoščiti niti kart na ploterju, saj sem komaj zbral denar za motor. Tudi s hrano moram biti zelo skromen, denar sem razporedil tako, da je moj dnevni limit 10 evrov, če je treba plačati marino, to pomeni, da tri dni lovim ribe in si pečem kruh.

Priplujem pred dvižni most Haringvlietbrug, ki sem ga ujel, kot da bi planiral. Most se dvigne le trikrat na dan in moral sem počakati le 20 minut, zato motor nastavim na minimalne obrate, ker plujem proti toku, premikam se skoraj nič in medtem si kuham kavo, ki se mi seveda zažge, medtem ko kontroliram pot plovbe, a še vedno se prileže po tako kratkem spanju in slabem vremenu. Nato sledijo zapornice, ki me spustijo ali dvignejo kakšen meter nižje ali višje, saj po tem številu zapornic niti ne sledim več dvigom in spustom. Čez nekaj milj me spet čakajo zapornice z imenom Kramer. Pred vsakimi zapornicam je pomol, kjer barko lahko privežeš in čakaš na zeleno luč na semaforju, podobno kot na cesti. Ne razumem Nizozemcev: ko se prižge zelena luč, vsi hitijo v zapornico in se borijo za mesta, čeprav je vedno prostora dovolj za vse čisto povsod, tudi pri mostovih. Nizozemce je težko razumeti. Nizozemska je na prvi pogled videti lepa dežela, prijazna in odprta za vse ljudi. Ko pa si tam nekaj časa, pa le vidiš, da ni tako. Ko zapustim zapornico Kramer, se vreme občutno poslabša. Tudi napoved je bila neobetavna: prihaja močan veter iz JZ in vedel sem, da se moram privezati na nek pomol ali na neko bojo, vendar sem vso pot tako dobro izračunal, da sem bil od marine oddaljen le 4 milje. Toda te 4 milje so mi vzele 2 uri, saj se je veter tako močno okrepil, da je barka komaj delala 2 vozla po popolnoma ravni površini vode – ne morem reči morju niti ne reki, saj je vse skupaj mešanica obojega. Sledim bojam, ki me vodijo pod most in v še ene zapornice, ki te dvignejo za še 1 m. Privežem se na pomol v marini poleg mesta Bruinisse in ostanem tam dva dni. V vsem tem času me nihče ni prišel vprašat, ne kdo sem ne kaj sem, zato se tudi nisem javil v pisarni. Tuš in stranišče sem uporabljal na barki, tako da jim nisem naredil nikakršnega stroška. Po dveh dneh močnega vetra sem zgodaj zjutraj izplul iz marine in spet vplul v zapornice, nato sem sledil kanalu, ki me je vodil do Veerse Meer, kjer sem spet čakal na zapornice in most. V vseh teh kanalih je nujno potrebno slediti bojam, ki so sicer občasno obrnjene ravno obratno, in se izogibati ribiškim mrežam. V primeru, da skreneš s poti med bojami samo za nekaj metrov, globina vode pade prav hitro pod 2 m in kot da to še ni dovolj, se je treba izogibati velikim ladjam, ki prevažajo surovine po kanalih. Na vseh teh ladjah je moč videti kapitane, ki se v sončnem vremenu sončijo na palubi, nekateri imajo na ladjah celo družine, s katerimi potujejo, služijo denar in na ta način živijo svoje družinsko življenje. Vse tovorne ladje imajo na krovu avtomobile različnih registracij iz različnih držav, različne so tudi zastave, pod katerimi plujejo – švicarske, belgijske, nemške, danske itd. Kako je moč potovati po vseh teh kanalih po vsej Evropi, si je kar težko predstavljati! In to s tako velikimi ladjami, ki gredo pod neke mostove na centimetre natančno in s hidravličnimi križi na premcu ladij, ki jih lahko spustijo ali dvignejo v primeru prenizkega mostu.

Ko me spustijo čez zapornice, plujem po Veerse Meeru, ki je popolnoma turistično in tu sta dve veliki marini na vsaki strani z ogromnimi kampi za kampiranje, kamor zahajajo ljudje z Nizozemske na počitnice. Na tej plovbi je treba paziti na globino, kajake, otroke, ki se učijo jadrati, supe in skratka vse vrste plovil. Kakšni dve uri iščem mesto za prenočitev in na koncu se parkiram pred ogromno cerkev na pomol, kjer sem le dobil prosto mesto. Na tem pomolu se čudim, kako starejši ljudje lovijo rakovice z miniaturnimi paličicami za ribolov, prav takšnimi, kot sem si jo sam samo zaradi heca pred meseci kupil v najcenejši trgovini Action. Na tem pomolu je dovoljeno biti privezan samo do 6. ure, vendar čez noč nisem ostal tam sam – parkirani sta bili še dve drugi jadrnici. Na eni izmed jadrnic je bil starejši možakar, ki me zvečer obtoži, da sem mu ukradel stojalo za fotoaparat, ki naj bi bilo precej drago. Sam ga je pustil na palubi svoje barke, medtem ko je na pomolu čez dan mrgolelo ljudi. Seveda, že spet sem bil kriv jaz, moja preprosta oblačila in zastava. Objasnim mu: če misli, da sem mu ukradel stojalo, naj brez problema pokliče policijo in z veseljem jim razkažem mojo prekrasno barko. Sploh pa: kaj mi bo stojalo, če nimam fotoaparata? Pojasnim mu tudi: če bo poklical policijo, se bomo morali vsi preparkirati s pomola, ne le jaz in on, tudi sosednja barka. Tako mu zaželim nasvidenje in lahko noč.

Zjutraj se prestavim nekaj milj naprej po kanalu v Middelburg, kjer se ustavim na bencinski črpalki in natočim 120 litrov goriva. Tam tudi prespim, saj moram počakati še dva dni, preden zapustim Nizozemsko. Zunaj na morju namreč divja močan veter z zahoda. V Middelburgu se počutim bolj domače. V ozki ulici naletim na lokalni ribiški bar, ki obratuje že vse od leta 1949, in tam spoznam nekaj prijetnih ljudi. Tukaj so ljudje predvsem bolj prijazni kot v osrednji Nizozemski, kjer nosijo tiste lažne nasmehe s hlinjenimi pozdravi. Prijatelj Karin mi je razložil, da so zafrustrirani in da je to zaradi ravnin in deževnega vremena. Pravi, da si sedaj, ko bo konec poletja, niti ne želi več živeti tu in za povrh seveda še ta korona ... Dovolj ima teh lažnih nasmehov in prerekanja v vrstah v trgovinah zaradi nesmiselnih varnostnih razdalj.

Po dveh dneh čakanja se želim prestaviti na konec kanala v Vlissingen, vendar zamudim prvi most za tri minute, zato moram počakati vse do 12.37, da se most znova dvigne. Ob 12.20 se mi ob barko privežeta dva Nizozemca. V močnem dežju postopata po svoji barki, pa si mislim: »Kaj je s temi ljudmi, imajo res tako radi dež?« Opazujem ju in se čudim, kako lahko uživata ob pitju kave v tem dežju? V petih minutah pa se nebo razjasni in tudi Walter stopi na palubo! Povprašam ju o plovbi po kanalu in tokovih in mi nadvse pomembno odgovorita, da si moram kupiti točne karte tokov in smeri tokov plim in osek in tako dalje, vendar se mi v moji glavi možgani že kregajo z denarnico ... Na koncu sem naštudiral vse karte in tokove skoraj na pamet – vse do Boulogne-Sur-Mer. Barke se počasi začnejo zbirati in čakamo, da se na mostu rdeča luč spremeni v zeleno. Vse barke bodo šle pod iste mostove ob istem času in most se ne bo nobenemu zaprl pred nosom, pa se vseeno prerivajo in kregajo za prvo mesto. In med Middelburgom in Vlissingenom so štirje mostovi, ki se odpirajo zaporedno, zato smo morali pred nekaterimi mostovi čakati tudi po 15 minut in za nami je ves čas plula še tovorna ladja, tako da točno veš, da se most ne bo zaprl, pa se vseeno še vedno prerivajo. In ko priplujejo do mostu, ki se ne odpre še vsaj nekaj časa, se je prerivanje začelo vzvratno. Čudim se vsem tem prizorom in se pri tem smejim nekemu paru na barki Elan: prerekata se, ona krili z rokami po zraku, on pa nemočen stoji za krmilom in ji nekaj razlaga. Na koncu se ženska le »pospravi« v kabino, tako da kapitan lahko uživa v nadaljnjem prerivanju po kanalu.

Ko končno priplujemo pod zadnji most, vidim, da je neka tovorna ladja parkirana točno pred vhodom v malo marino, kamor sem se nameraval privezati. Zaradi močnega vrtinčenja vode, kar so povzročali ladijski motorji, nisem mogel vpluti, saj bi zaradi dolge kobilice porinilo mojo barko v pomol na drugi strani kanala, in lahko bi povzročil veliko škode na tistih plastičnih barčicah, ki so videti kot malo večji lončkih od jogurta. Zato krožim po pristanišču 30 minut, vendar tovorna ladja še vedno povzroča močan tok, zato se vsega skupaj naveličam, preverim situacijo na drugi strani pristanišča in se z muko parkiram na prvi pomol. Nato preverim vrata na izhodu s pomola, ugotovim, da so zaklenjena in se zato prestavim na drugi pomol, kjer je ista pesem. Opazim še tretji pomol, si rečem v tretje gre rado in se prestavim tja. Tam je izhod na parkirišče, s prstom porinem vrata, ki se enostavno odprejo. Sprehodim se po tisti mali marini, v pisarni povprašam po plimi in oseki ter morskem toku, pa kdaj bi bilo najbolje, da izplujem proti Belgiji ali Franciji. Starejši možak mi pojasni, da bo ob sedmih zjutraj odlično. Zahvalim se in se odpravim v mesto. Poslikam nekaj znamenitosti in se nato vrnem na barko, zlezem v posteljo, kajti zjutraj moram biti ob šestih na zapornicah in nato končno spet v slani vodi, kjer bom Orplid usmeril proti Rokavskemu prelivu.

Knjiga: 10 m svobode  Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 254. dan

Danes je Lili prvič, po več kot 40 dneh, šla z barke dalj kot do WC-ja. Šla je v trgovino. Do zdaj sem vedno nabavljal jaz. Jasno, da je iz trgovine prinesla toliko, da je komaj prinesla. Dobrot nam tako ali tako ne manjka, tule se res dobi vse. Danes recimo sva jedla zelene šparglje, včeraj črno rižoto ...

Žal se nama obema že malo pozna na kilah. Danes sem tudi prvič po dolgem času prižgal motor na barki. Tu so mnenja zelo različna:
- eni zagovarjajo, da je treba motor, ki ni konzerviran vsaj enkrat na teden (še bolje dvakrat) zagnati, da preprečiš tvorjenje alg in sluzi v ceveh in izmenjevalcu hladilnega sistema.
- drugi zagovarjajo vsaj enkrat mesečno zagon in delovanje vsaj toliko časa, da se motor ogreje na delovno temperaturo in se iz olja izloči voda (kondenz), vsi gibljivi deli pa so potem dobro namazani.

No, jaz sem ga zagnal prvič po 4. marcu, ko sva se vazala tule v marini. To je po petdesetih dneh. Vžgal je normalno. Akumulatorji se tako ali tako redno polnijo s pomočjo sončnih celic, tako da s tega stališča nisem pričakoval težav. Se mi je pa zdelo, da je trajalo nekoliko dalj časa kot običajno, da je izpuh začel pljuvati vodo. A po nekaj sekundah je bilo vse normalno. Tudi kadilo se ni kaj pretirano. Sosed me je v šali vprašal, kam plujem. On nič ne prižiga motorja, njegova žena pa je rekla, da mu je že večkrat svetovala, naj ga malo požene.
Motorno olje je pri nas OK (barva, konsistenca in količina), hladilna tekočina tudi, v lovilni mrežici za vodo ni videti smeti, pri osi ne pušča, skratka, meni je vse videti v redu.

Bom pa verjetno enkrat v prihodnjih dneh razdrl zunajkrmni motor, saj ta pa res že zelo dolgo ni bil v uporabi, a ni konzerviran.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 255. dan

Včeraj sem spet zamudil 'pontoon radio'. Vsak drugi dan ob 18.30 se namreč cela marina dobi na VHF kanalu 68 in imamo svoj radio. Točno, kaj se dogaja, ne vem, ker mi uspe večino zamuditi. Gre pa za medsebojna obvestila, izmenjavo informacij in splošno nakladanje. Na koncu je kulturni program, kjer kdo zapoje ali zaigra kakšno pesmico ali pove šalo. Zadeva se odvija delno v francoščini (ker je v marini dosti Francozov), nato nekdo (Francoz) to prevede v 'angleščino'. Prvič, ko sem poslušal, nisem bil prepričan, kateri del je bil originalni francoski in kaj je bil prevod. Slišalo in razumelo se je približno enako.

Kakorkoli: včeraj je nekdo objavil, da odhaja v Francijo. In ker so naši sosedi (Francozi) hoteli oditi čim prej po prvem maju, so se na vrat na nos odločili, da tudi oni odplujejo hkrati z njimi. Predviden odhod je jutri ob deveti uri. Danes so besno nakupovali (posodil sem jim voziček), saj imajo dolgo pot in potrebujejo dosti hrane in vode. Prvi del plovbe obsega dobrih 600 nm do Sinesa (Portugalska, blizu Lizbone). Tam nameravajo sidrati in se oskrbeti z gorivom. Na obalo ne bodo smeli.

Nato gredo naprej še kakih 800 nm do njihove domače marine v Franciji – mimo cele Portugalske in Španije, čez Biskajski zaliv in mimo Bresta. Glede na to, da je njemu slabo, čim je kak val, ter da imata dve mali punčki (5 in 7 let), jim te poti nič ne zavidam. Rinili bodo proti valu, proti toku in proti vetru.

Glede plovbe in korone pa je tako: od tu lahko kadarkoli odpluješ brez problema. Večji problem nastane, ko hočeš kje pristati. V kulturnih državah lahko razglasiš nujnost in nekako lahko eno noč prespiš na sidru in greš natočit gorivo. Ne smeš pa na kopno. V domači državi pa te morajo sprejeti. Verjetno dobiš samoizolacijo v lastnem domu. Ker bodo na morju verjetno štirinajst dni, je vprašanje, ali bodo sploh dobili odrejeno karanteno.

Danes smo v marini hudo kršili karantenska pravila izolacije, saj so sosedje priredili poslovilni žur. V njihovem kokpitu nas je bilo krepko čez deset. In ravno danes je policija delala obhod po marini. Na srečo nimajo kartic za dostop do pontonov in so nas pustili pri miru, sicer bi nas tale hec lahko stal med 600 in 3000 evrov na glavo. Vidi se, da imamo ljudje že dovolj te izolacije. Tule smo skupaj zaprti že 40 dni in več in nihče ni zbolel.

Kanarski otoki so poslali predlog sproščanja ukrepov v Madrid. Bomo videli, kaj bo iz tega. Glede na to, da so Kanarski otoki bistveno manj prizadeti od celine, je nekaj upanja, da bo Madrid dovolil poskus sproščanja ukrepov. Bomo videli.

Od ladijskih projektov pa je Lili danes s čolna očistila desni bok barke, jaz pa sem očistil ostanke od sonca skurjenega lepilnega traku na enem oknu. Mislim, da je to kar fer razdelitev dela. Ona 15 m2, jaz 0,15 m2. Naj se ve, kdo je kapitan. Potem sem nekaj kuhal gumi tesnila za okna, da bi jih obnovil, a ni bilo opaziti kakšnega izboljšanja stanja. Zdaj, ko sva porabila rezervno tesnilo za prvo okno, nimava več na voljo profila za popravilo drugega okna, ki tudi pušča. Zato poskušava obnoviti obstoječa tesnila.

P. S.
Tale dnevnik je napisan malo kasneje kot po navadi, in ker imajo Francozi na barki dobro rdeče vino, je tudi večja možnost napak v tekstu. Če vas motijo, si jih popravite.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 256. dan

Lepa, sončna in topla nedelja je bila tole. Vstala sva bolj zgodaj, da se posloviva od sosedov. Glede poti so si premislili toliko, da bodo šli najprej na Madeiro. Tam imajo prijatelje, ki jim bodo lahko prinesli hrano na sidro, tačas ko bodo v karanteni. Če jih ne spustijo notri, lahko gredo naprej proti celini. Večina držav tu okoli ima uradno zaprte meje, a ko se kakšna barka pojavi, jih na koncu nekako spustijo notri (po navadi s 14-dnevno karanteno). Morda bo to postal nov način potovanja po morju? Prideš v državo, ki je sicer zaprla meje, in izsiljuješ, jokaš in prosiš, dokler se jim ne da več ukvarjati s tabo in te pošljejo na sidro v karanteno. Če bo to ena barka na teden bo še nekako šlo, če pa jih bo več, bodo hitro našli palico za tako početje.

Danes sem preverjal, koliko plina še imava. Plin je dobrina, ki jo na barkah težje nadomestiš, kot nafto ali bencin. Skoraj vsaka država ima drugačen standard za jeklenke. Drugačne jeklenke, drugačni navoji, drugačni predpisi, drugi atesti, drugačen regulator ... Že v Sloveniji imaš lahko ponekod težave, ker imaš jeklenko napačne barve, pa so sicer praktično enake.

Ko sva barko kupila, je imela dve dvekilogramski jeklenki. To je ravno za en dopust (z malo rezerve). Zamenjal sem jih za dve petkilogramski jeklenki in s tem sva šla na pot prvič. To je bilo največ, kar je šlo v originalno skladišče. Ničkolikokrat sva imela probleme dobiti plin, zato je bil eden od mojih zimskih projektov tudi povečanje boksa za plin. Ta imam nekaj zahtev: na dnu mora imeti odzračevanje, ki poteka ven iz barke (ne pa recimo v kokpit). Boks mora biti vodotesen (pravzaprav plinotesen), razen seveda luknje na dnu. Sedaj imava velik boks za plin, ki sprejme dve 5 kg in eno 10 kg jeklenko, torej imava kar 20 kg plina. Notri pa lahko spraviva tudi roštilj in nekaj pomožnega materiala. Ta projekt je odlično uspel.

Današnje tehtanje je pokazalo, da imava v veliki jeklenki še 4,5 kg plina (na vsaki jeklenki piše, koliko tehta prazna). Obe mali pa sta še polni. Nazadnje sva plin napolnila decembra, torej imava plina še za kakšnih devet mesecev. Se pa pozna, da jeklenke rjavijo. Ob jadranju v težkem morju valovi butajo v luknjo oddušnika in lahko brizgnejo vodo celo v boks. Vlaga + sol + železo = rja. Jeklenke so si torej danes zaslužile dobro čiščenje, odstranjevanje rje s kislino in zaščito z WD40.

Potem sva imela piknik! Odlično je bilo. Sem pa pri čiščenju roštilja opazil, da bo kmalu razpadel. Sicer je narejen iz nerjavnega jekla, a visoka temperatura, morsko okolje in zogleneli ostanki hrane preglodajo tudi nerjavno pločevino. Dobro nama je služil devet let.
Verjetno ga bo nadomestil enak model.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 257. dan

V Sloveniji je 27. 4. dan upora proti okupatorju. Na žalost sem predaleč, da bi se lahko tam upiral, čeprav je videti, da okupator obstaja. Mogoče bi se lahko boril od tukaj, tako kot so se nekoč španski borci ... Ah, mogoče kdaj drugič.

Danes si raje odprem hladno pivo, se raztegnem po kokpitu in dvojno tvorim vitamin D (malo od piva, malo od sonca). Praznik bom izkoristil za to, da nič ne delam in še malo več visim na netu in berem neumnosti, vmes pa postorim kako malenkost na barki. Vreme je za to kot nalašč. Že včeraj ni bilo vetrovno – vmes se je nekajkrat celo povsem pomirilo, danes pa je tudi tako, da občasno piha močneje, občasno pa manj. Piha pa s severa, juga in z zahoda. Edino vzhodnika danes nismo imeli. Nad nami se občasno vozijo neki temni oblaki, vmes pa sonce posije s polno močjo in lepo greje.

Različni vetrovi so verjetno kombinacija termike otoka in nekoliko šibkejšega globalnega vetra, ali pa je to zaradi velikih oblakov, ki povzročajo neenakomerno segrevanje zraka. Ciklon je dokaj daleč na severu – nad 50° severne širine, za seboj je pustil nek razpotegnjen rep, anticiklona pa sta dva drug nad drugim. Eden je zahodno od Azorov, drugi pa precej jugozahodno od nas. Zato je veter nekoliko zmeden. To je solidno vreme za pot proti Španiji ali Portugalski, saj ne piha točno od tam. Mislim na sosede in na to, zakaj so si premislili glede pasaže. Če bi obdržali smer proti Portugalski (smer 20°), bi imeli danes in jutri lep veter z boka, ker pa plujejo proti Madeiri (smer 320°), ga imajo točno v nos. No, ja še kak dan, pa bodo na cilju, če vozijo normalno hitro.

Ob najbolj pogostem vetru (sever do severovzhodnik) je pot na Madeiro lažja, kot pot proti Španiji. V sedanjih razmerah pa je ravno obratno. Je pa res, da se proti koncu tedna obeta močnejši veter in mogoče niso hoteli tvegati. Če bi se prepočasi premikali, bi proti koncu poti na Portugalsko lahko dobili močan veter z zahoda. Počasi bo treba začeti podrobneje spremljati vreme in korona razmere na Portugalskem.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Tradicionalni salon plovil v Genoi bo odprl svoja vrata v četrtek 1.10.2020. Tokratni bo že 60. po vrsti.

Letošnji salon plovil v Genoi bo potekal med 1. in 6. oktobrom. Organizatorji so se potrudili in zagotovili vse potrebno za organizacijo dogodka. Zato bo letošnji nekoliko drugačen od dosedanjih. Vstopnice je možno kupiti le elektronsko. Pred vstopom na sejem, bodo vsem obiskovalcem merili temperaturo. Večina sejma po potekala na zunanjih površinah. Za hojo med posameznimi stojnicami bodo na voljo med 4 in 6 m široke poti.

Bogat program motornih plovil

Letošnji salon je bil organiziran v najkrajšem možnem času. Kljub temu so se organizatorji potrudili in privabili številne razstavljavce. Med motornimi se bodo predstavile številne ladjedelnice, tako tradicionalne in tiste novejše, ki bodo na salonu prvič. Med tradicionalnimi so Amer Yachts, Arcadia, Azimut Benetti, Bluegame, Boston, Canados, Cayman Yachts Axopar, Fiart, Fijord, Galeon, Gruppo FIPA, Invictus, Menorquin, Pardo, Patrone, Prestige, Princess, Rio Yachts, Rizzardi, Sanlorenzo, Sciallino, Sealine, Sessa Marine, Solaris Power, Sundeck, Sunseeker in VanDutch.

Nove znamke, ki se v Genoi še niso predstavile pa so: Antonini Navi, Arcadia, Cantiere Franchini, Cetera, Comitti, De Antonio Yachts, Delphia, Evo Yachts, Explorer Yacht Gulf Craft, Fabbrica Italiana Motoscafi, Fincantieri, Gruppo Ferretti with FSD – Ferretti Security Division, Nadir Yachts, Sea Infinity Yachts, Sea Ray, Steeler Yachts in Terranova Yachts

Tudi jadralci ne bodo prikrajšani

Letošnji salon bo predstavil tudi veliko število jadrnic. Predstavile se bodo vse večje ladjedelnice, med njimi tudi slovenski Elan. Svoje najnovejše jadrnice bodo predstavile še ladjedelnice Beneteau, Jeanneau, Dehler, Discovery Yacht, Dufour, Eleva Yachts, Grand Soleil, Hanse, , Kufner, Mylius Yachts, Nautor’s Swan, Salona, Schmidt & Partner, Solaris Yachts, Vismara in Bavaria. Med ladjedelnicami, ki izdelujejo večtrupne jadrnice, pa bodo na sejmu nastopile Bali, Fountaine Pajot, Lagoon, Leopard in Nautitech.

Posebno mesto za super plovila

Letošnja edicija salona Genoa 2020 bo pod žaromete postavila posebna, super plovila, kot so jih poimenovali organizatorji. V tem delu se bodo predstavile ladjedelnice Anvera, Magazzù, Pirelli and Sacs. Pridružili se jim bodo gumenjaki (RIB) ladjedelnic BWA, BSC, Capelli, Italboats, Joker Boats, Lomac, Mar.co, Master, MV Marine, Novamarine, Nuova Jolly, Ranieri International, Scanner, Salpa, Selva in Zar Formenti. Segment zunajkrmnih motorjev pa bodo predstavili Brunswick Marine, Selva, Suzuki and Yamaha.

Posebnosti salona

Med najbolj prestižnimi plovili, ki se bodo predstavila letos sta nedvomno motorna jahta Sanlorenzo SD126, ki v dolžino meri 37,95 m in Mylius 80, elegantna 25 m dolga jadrnica. Med premierami pa ne smemo pozabiti na jadrnici Oceanis 40.1 in Oceanis Yacht 54 iz ladjedelnice Beneteau, ki jo v Sloveniji zastopa Burin Boats d.o.o.  

Pomembno

Italija je od torka 29.9.2020 na seznamu oranžnih držav, kar pomeni, da vsi potniki, ki se vračajo iz Italije v Slovenijo niso podvrženi karanteni oziroma opravljanju testa.

Spremembe o pogojih prehoda meje in odredbi ukrepov (karantena, test,..) se spreminjajo dnevno. Od jutri naprej je iz oranžnih administrativnih enot Hrvaške vstop v Slovenijo možen brez omejitev. Prihod iz rdečih administrativnih enot je podvržen karanteni oziramo testu.

Na rdečem seznamu so naslednje administrativne enote (od 29. septembra 2020):

• Brodsko-posavska,
• Dubrovniško-neretvanska,
• Liško-senjska,
• Požeško-slavonska,
• Šibeniško-kninska,
• Splitsko-dalmatinska,
• Virovitiško-podravska,
• Zadrska.

Osebi, ki vstopa v Slovenijo in ima prebivališče v naštetih rdečih administrativnih enotah Hrvaške ali prihaja iz njih, pa se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 odredi karantena za deset dni.

Na oranžnem seznamu so naslednje administrativne enote:

• Krapinsko-zagorska županija
• Sisačko-moslavačka županija
• Karlovačka županija
• Varaždinska županija
• Koprivničko-križevačka županija
• Bjelovarsko-bilogorska županija
• Primorsko-goranska županija
• Osječko-baranjska županija
• Vukovarsko-srijemska županija
• Istarska županija
• Međimurska županija
• Mesto Zagreb

Osebe, ki prihajajo iz oranžnih administrativnih enot ali v njih prebivajo, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene.

Če boste iz hrvaške prišli iz Istrske županije ali Primorsko - goranska županije (in nekatere celinske županije), potem vam ne bo odrejena karantena in ni potrebno opravljati testa. To velja za celotno Istro, področje Reke, vse do Crikvenice, Selc, Novega Vinodolskega, Povile in Klenovice. Prav tako to velja za otoke, ki so del Istrske ali Primorsko - Goranske župnije: Brijoni, Cres, Lošinj, Krk, Rab, Unije, Susak, Ilovik, Sv. Grgur, in seveda Goli otok.

Izjeme za prihode iz rdečih administrativnih enot

Karantena pa ne bo odrejena, če oseba ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali v Sloveniji, in sicer pri organizaciji ali posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala za ustrezna in verodostojna ter sta navedena na seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Izjeme brez karantene in negativnega testa za vstop iz rdečih administrativnih enot

Določenih je 15 izjem, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz naštetih rdečih administrativnih enot Hrvaške se tako dovoli:

• čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant;
• osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
• osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
• osebi, ki potuje v tranzitu čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
• osebi z diplomatskim potnim listom;
• članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
• predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
• pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) ob prihodu v Slovenijo);
• osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;
• osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
• osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben);
• dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ali ima na podlagi pogodbe o zakupu oziroma najemu ali drugi pogodbi pravico do uporabe nepremičnine, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi, iz katere vstopa v Republiko Slovenijo, in to izkaže z ustreznimi listinami, če se vrača v državo v 48 urah po izstopu (velja tudi za ožje družinske člane osebe, če potujejo skupaj z njo);
• osebi, ki državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik ali najemnik kmetijske površine v sosednji državi, pomaga pri sezonskem pobiranju kmetijskih pridelkov in to izkaže z ustreznim dokazilom, če se vrača čez mejo v 24 urah po izstopu iz Republike Slovenije.

Vir: gov.si

Jadralni klub Olimpic je 26. in 27. septembra organiziral tradicionalno regato ZLATO SIDRO 2020, katere se je udeležilo 61 posadk razreda optimist iz štirih držav, 5 posadk razreda 420 in 4 posadke razreda fireball.

Prvi dan so organizatorji uspešno izpeljali dva plova za razred optimist, za razreda 420 in fireball pa po tri. Veter je mladim jadralcem postregel s hitrostjo okrog 7 vozlov med prvim plovom, v drugem plovu med 4 in 10 vozli in v tretjem med 6 in 7 vozlov hitrosti, drugi dan pa so po daljšem čakanju na veter organizatorji zaključili regato brez novih izpeljanih plovov, obstoječi rezultati pa so obveljali za končne.

Na zmagovalnem podiju so pokale prejeli:

Optimisti fantje:

1. Svit Dujmovič Šterpin, Jadralni klub PIRAT Portorož
2. Moritz Wagner (Nemčija)
3. Peter Koprivec, JK Burja

Optimisti dekleta:

1. Maayan Shemesh (Izrael)
2. Roža Sabadin, Jadralni klub PIRAT Portorož
3. Lara Božič, JK Olimpic

420 – skupno

1. Martin Fras / Mija Škerlavaj
2. Celestina Sabadin/Veronika Franič JKPIRAT/JKOLIMPIC
3. Toni Benčič / Vid Magister

Fireball

1. Anže Flis /Beno Jurič, KVŠ Velenje
2. Jerneja Škof / Mitja Nemec, JK Fireball
3. Marko Volk / Rok Volk, JK FJ Slovenija

Vir: JZS.si

26. in 27. septembra so v JK Jadro Koper organizirali Odprto državno prvenstvo za razred laser radial, katerega se je udeležilo 40 posadk, med njimi 20 iz Slovenije, ki so se borile za naziv državnega prvaka. Prvi dan je organizatorjem uspelo izpeljati le en plov, nato pa drugi dan prvenstva še dva ter tako s tremi plovi skupaj uspešno zaključiti državno prvenstvo.

Državna prvakinja v razredu laser radial je danes postala Alenka Valenčič iz JK Burja med dekleti, državni prvak pa Luka Zabukovec iz JK Jadro Koper med fanti.

Na zmagovalnem podiju so svoje zaslužene medalje prejeli:

Laser radial moški in U19 fantje

1. Luka Zabukovec (JK Jadro Koper)
2. Ivan Vakhrushev (JK Burja Izola)
3. Val Mario Colarich (JK Jadro Koper)

Laser radial ženske in U19 dekleta

1. Alenka Valenčič (JK Burja Izola)
2. Lana Vidmar (JK Jadro Koper)
3. Katja Filipič (JK Jadro Koper)

Članek je bil objavljen v nedeljo ob 22.00 in ni več aktualen! Aktualna pravila so na: 

Od 29.9. dalje iz Hrvaške Istre in Kvarnerja brez karantene ali testa

S ponedeljkom, 28.9.2020, pričnejo veljati nova pravila za prihode iz Republike Hrvaške nazaj v Slovenijo. Za prihode ni več potrebno v karanteno.

Z današnjim dnem veljajo nova pravila. Hrvaška je sicer še vedno na rdečem seznamu. Nekatere županije so napredovale na oranžni seznam (Istrska in Primorsko-Goranska ter nekatere celinske). Pri prihodu v Slovenijo lahko opravite test. V kolikor bodo rezultati negativni, vam ne bo potrebno v karanteno. 

Županije na rdečem seznamu:

• administrativna enota Brodsko-posavska
• administrativna enota Dubrovniško-neretvanska
• administrativna enota Liško-senjska
• administrativna enota Požeško-slavonska
• administrativna enota Šibensko-kninska
• administrativna enota Splitsko-dalmatinska
• administrativna enota Virovitiško-podravska
• administrativna enota Zadarska

Ostale županije so na oranžnem seznamu. Prihodi iz oranžnih pokrajin so obravnavajo enako kot iz rdečih. 

Izjeme brez karantene in negativnega testa za vstop iz sosednjih držav na rdečem in oranžnem seznamu (Italija, Hrvaška, Avstrija in Madžarska)

Dodatno so določene še tri izjeme, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz sosednje države ne glede na to, ali je ta država na oranžnem ali rdečem seznamu, se tako dovoli:

1. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
2. državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ali ima na podlagi pogodbe o zakupu oziroma najemu ali drugi pogodbi pravico do uporabe nepremičnine, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi, iz katere vstopa v Republiko Slovenijo, in to izkaže z ustreznimi listinami, če se vrača v državo v 48 urah po izstopu (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
3. osebi, ki državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik ali najemnik kmetijske površine v sosednji državi, pomaga pri sezonskem pobiranju kmetijskih pridelkov in to izkaže z ustreznim dokazilom, če se vrača čez mejo v 24 urah po izstopu iz Republike Slovenije.

Izjeme brez karantene in negativnega testa za vstop iz vseh držav na rdečem in oranžnem seznamu

Določenih je 12 izjem, ko karantena ne bo odrejena in oseba tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz katere koli rdeče in oranžne države se tako dovoli:

1. čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant;
2. osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
3. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
4. osebi, ki potuje v tranzitu čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
5. osebi z diplomatskim potnim listom;
6. članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
7. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
8. pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) ob prihodu v Slovenijo);
9. osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;
10. osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
11. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
12. osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben).

Med ustrezna dokazila za dokazovanje nujnih neodložljivih opravkov iz 10. točke spadajo na primer sodne odločbe ali drugi podobni akti, s katerimi oseba uveljavlja pravice do stikov z otroki.

Osebe, ki so jim mednarodne organizacije izdale laissez-passer potovalni dokument, in z vabilom ali potrdilom, ki ga izda državni organ Republike Slovenije, ter izkažejo službeni namen svojega obiska v Sloveniji, se obravnavajo enako kakor imetniki diplomatskih potnih listov (5. točka).

 Vir: gov.si

Testni vikend plovil, ki bi se moral odvijati med 25. in 27.9.2020, je zaradi slabega vremena postavljen na prvi vikend v mesecu oktobru.

Začetek meseca oktobra se bodo na slovenski obali podrobno predstavile navtične blagovne znamke Beneteau, Suzuki, Prince in Brig. Plovila ne bodo zgolj na ogled. Vsa bo možno tudi preizkusiti.

Navtični center As-Boats d.o., v sodelovanju s podjetjema Beneteau in Suzuki Marine, prireja navtični testni vikend. Prireditev, ki je ne smete zamuditi, se bo odvijala od 02. do 04. oktobra 2020, v marini Bernardin v Portorožu. Predstavljena bodo plovila Beneteau iz serije Antares in Flyer, plovila Prince ter gumenjaki serije Eagle ladjedelnice Brig.

Preizkusiti bo možno:

• Beneteau Antares 11 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 300
• Beneteau Antares 9 z dvema zunajkrmnima motorjema Suzuki 200
• Beneteau Antares 8 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 250
• Beneteau Flyer 7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 200
• Prince 565 SunDeck z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 115
• Prince 475 Open z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 60
• Brig Eagle z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 300 in
• Brig Eagle 6.7 z enim zunajkrmnim motorjem Suzuki 175

Podjetje As-Boats d.o.o. vas vabi, da jih obiščete in izkoristite možnost ogleda in preizkusa plovil. Vsa testna plovila pa bodo po prireditvi na prodaj po posebej ugodnih cenah.

Vzemite svoj koledar in si rezervirajte petek, soboto ali nedeljo (2.10 - 4.10.2020) za ogled in preizkus plovil.

Zagotovite si testni termin

Ker bodo plovila na voljo za testiranje letri dni, si rezervirajte svoj termin pri organizatorju As-Boats d.o.o. Na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. sporočite katero plovilo bi radi testirali in termin v katerem bi radi opravili testno plovbo.

Dodatne informacije: +386 (0)2 608 41 41

V zalivu pred Reko je potekala 21. Fiumanka, največji hrvaški jadralni dogodek, ki se ga je letos udeležilo 111 jadrnic. Jadrnica Way of Life z olimpijcem Gašperjem Vinčecem na čelu je suvereno ubranila lansko zmago in za skrajšano regatno polje zaradi slabih vetrovnih razmer potrebovala 1 uro in 14 minut.

Drugo in tretje mesto sta zasedli hrvaški jadrnici Molo longo in Damaco. Gašper Vinčec, v vlogi krmarja, je po zmagi pohvalil uigranost večnacionalne posadke, ki je ob skromnem vetru do največ 6 vozlov opravila svoje delo brez napak. Po Fiumanki ekipo EWOL Sailing Team čakajo krajše priprave na regate v Italiji, na znamenito tržaško Barkolano in na jadralni spektakel v Benetkah, po vsej verjetnosti pa se bodo jadralci podali tudi na Pokal Bernetti, ki velja za generalko pred Barkolano.

Na področju vzhodnega Jadrana so postavljene nove signalne oznake. Vrišite jih v svoje pomorske karte, da ne bo prišlo po napak pri navigaciji.

Svetilnik v novi luki Uš na otoku Korčula

V zalivu Uš je zgrajena nova luka. Svetilnik je postavljen na glavo vzhodnega pomola.

Karakteristike so:

• Tip oznake: lateralna - desna stran
• Lokacija: 42° 57,197´ N;  017° 08,424´ E 
• Karakteristika luči: Z Bl(2) 4s 4,5m 1M (0,5+1; 0,5+2)s.
• Barva oznake: zelena.

Oznaka je že dodana na naš vodnik. Natančna lokacija in fotografije na svetilnik UŠ.

Posebna oznaka na otoku Veli Drvenik

Nova posebna oznaka je postavljena v plitvini med otokoma Drvenik Veli in Krknjaš mali.

Karakteristike oznake so:

• Tip oznake: posebna oznaka
• Lokacija: 43° 26,548´ N;  016° 10,642´ E
• Barva oznake: rumena
• Znak na vrhu: rumen križ
• Višina oznake nad serednjo višino morja: 3,5 m

Oznaka je že dodana na naš vodnik. Natančna lokacija in fotografije na Posebna oznaka Krknjaši.

Posebna oznaka na otoku Budikovac (Vis)

Nova posebna oznaka je postavljena v plitvini med otokoma Budikovac in grebenom Sranak.

Karakteristike oznake so:

• Tip oznake: posebna oznaka
• Lokacija: 43° 01,643´ N;  016° 14,334´ E
• Barva oznake: rumena
• Znak na vrhu: rumen križ

Oznaka je že dodana na naš vodnik. Natančna lokacija in fotografije na Posebna oznaka Budikovac.

Svetilnik v luki Sveti Filip in Jakov

V kraju Sveti Filip in Jakov je na pomolu luke postavljen nov svetilnik, ki nadomešča dosedanjega. Svetilnik ima spremenjene karakteristike.

Karakteristike oznake so:

• Tip oznake: lateralna - desna stran
• Lokacija: 43° 57,631´ N;  015° 25,386´
• Karakteristika luči: Z Bl(3) 8s 6m 2M (2(0,5+1); 0,5+4,5)s.
• Barva oznake: zelena.
• Sektor zatemnitve:  270°-312° (42°)

Oznaka je že dodana na naš vodnik. Natančna lokacija in fotografije na Sv. Filip in Jakov G.