Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Celo noč vozim in dela imam čez glavo. Tepeta se zahodnik, ki naju je lepo poganjal čez dan in termični veter s kopnega, ki tule piha s severa, čeprav sva od kopnega oddaljena več kot 10 nmi. Smer in jakost vetra sta precej odvisni od konfiguracije terena.

Tako celo noč premetavam jadra, na koncu pa zmaga motor.

Valov je žal preveč za tako malo vetra. Celo jutranjo izmeno Lili motorira in barka se kar dobro rola, šele opoldne je dovolj vetra, da lahko motor utihne.

Ko obplujeva rt Cabo de Gata, obrneva na severovzhod in hitro napredujeva z vetrom v krmo. S tem sva preplula Albaronsko morje in pustila za seboj Costo del Sol, sončno obalo. Zdaj plujeva ob Costi Blanci.

Vidiva nekaj sidranih jadrnic po zalivih, a prometa rekreacijskih plovil praktično ni. Tu in tam mimo pripluje kakšna ribiška ladja, tovorne so od nas dovolj oddaljene, da nas ne ovirajo. Ponoči sva videla delfine, kako se svetijo, ko s svojim plavanjem povzročajo bioluminiscenco. Delfina v bistvu ne vidiš, ker je črn, vidiš pa, kako se svetlika voda povsod okrog njega in je jasno razviden njegov obris. Bila sta dva odrasla delfina.

Proti jutru me je že prijelo, da bi spet namočil trnek, a me je želja minila, saj sem ravno plul v coni, kjer je ribolov prepovedan, pa še znotraj teritorialnih voda Španije sva, dovolilnice pa nimam. Tudi tune je še nekaj v skrinji.

Po Punti de los Muertos se morje zgladi. Valovi so precej manjši in Heron lepo drsi. Naloživa najnovejše vremenske napovedi in razmišljava, kje bi se ustavila, če sploh. Primernih zalivov ob tej obali za ta veter ni na pretek. Prvi dober je nekaj pred Cartageno, a do tja prideva šele okrog treh zjutraj. Potem je pa že vseeno, če potegneva kar naprej.

Glede na vremensko napoved imava dve možnosti: ali napredujeva precej počasi ob Costi Blanci in prevedriva en neugoden sistem ter prečiva na Baleare potem, ali pa da jo pičiva kar naravnost.

Imava še nekaj časa, da se odločiva.

V normalnih razmerah bi potovala počasi in si ogledala vsak zaliv, a formalno sva tako ali tako v prekršku, ker ne bi smela iz svoje pokrajine na Kanarskih otokih.

Nič kaj prijetno ni tole covid kruzanje, ko te nihče ne mara in ne veš, od kod vse te bodo preganjali. Ravno včeraj sem bral, kako je Guarda Civil prišla v Mar Menor in so nagnali ven vse kruzerje. In ravno tam vsa hotela vedriti, če bi bilo slabo vreme.

Mogoče jo pa še res pičiva naravnost na Ibizo brez pavze. Kako bo tam, pa ne vem. Formalno so Baleari še zaprti.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Kot je bilo pričakovati, so jadralci, ki so prečkali področje Doldrums,  zapluli v severne pasate in pospešili. Razlike med njimi so se pričele povečevati.

Charlie Dalin pluje v severovzhodnikih, ki pihajo s konstantno hitrostjo okrog 20 vozlov. Izkorišča potencial jadrnice in pluje najbolj vzhodno, po najkrajši poti proti cilju. Njegova prednost pred Burtonom na drugem mestu se je povečala na 100 nmi. Kljub temu, da je severneje od Dalina, se je idealni smeri plovbe oddaljil. Pluje 200 nmi bolj zahodno, zato bo njegova pot do cilja daljša.

Prvih devet jadralcev se je že izvilo iz Doldrums-ov. Zadnji med njimi Benjamin Dutreux, ki sicer pluje na osmem mestu, je zjutraj opisal svoje frustracije:

»Sonce bo vzšlo šele čez štiri ure. Trenutno je moj največji problem morska trava. Povsod je. Ogromno časa sem porabil, da sem jo odstranil z hidrogeneratorja. Vidljivost podnevi je boljša a preveč me je skrbelo za moj hidrogenerator. Večino elektrike pridelam z njim zato mora delovati brezhibno.

Preden sem zaplul v Doldrums-e je bilo zalo vroče. Nato pa je postalo bolj znosno. Dež je spral jadrnico (kar je bilo nujno potrebno) in sam sem se uspel stuširati. Psihično in fizično sem utrujen. Prehod preko Doldrums-ov je bil dolgotrajen. Vsi so mi govorili, da je vračanje iz juga lažje. Nisem prepričan, da se strinjam z njimi.

Odločil sem se da plujem čim bolj vzhodno. Prepričan sem bil, da bom po izhodu imel boljšo pozicijo za nadaljevanje, ker nimam hidrokril. A sem se uštel. Jean Le Cam, ki pluje 15 nmi bolj zahodno, je iz področja zaplul že včeraj zvečer. Kaj se bo zgodilo, bomo videli. Teoretično je bolj pluti vzhodneje in se izogniti področju visokega pritiska. Kaj mi bo prinesla moja pozicija bomo videli kmalu. Plul bom ostreje v veter, medtem ko bodo jadralci s hidrokrili pluli nekoliko bolj od vetra. Ne pozabite. Imam moje jadro J2, ki sem ga popravil. Močno ga bom potreboval in upam, da bo zdržal.«

Pip Hare navigira slabo

Pip Hare, ki se vzpenja po južnem, Atlantiku je priznala, da je zadnji teden slabo navigirala:

»Moram priznati, da sem ta teden res slabo navigirlala. Ko sem popravila svoje krmilo na severu Falklandsih otokov, sem imela možnost, da zaplujem proti severu ali pa sledim jadralcem na hidrokrilih in plujem proti vzhodu. Videla sem prihajajoče depresijo in morala bi sprejeti odločitev, da plujem proti severu. Možnost je bila, vendar je nisem izkoristila. Jezna sem sama nase. Ne morem pomagati. Naredila sem napako, ki sem jo drago plačala. Plula sem skozi center depresije in izkušnja je bila zahtevna. Bilo je zelo temno. Oblaki povsod. Ko sem se bližala centru, se je veder krepil in krepil Morala sem na krov in sneti glavno jadro. Čutila sem, kako veter pritiska na moje telo. Moj svet se je močno zmanjšal. Dlje od mojega plovila nisem videla. Moje je bilo močno vzvalovano. Valovi so prihajali iz različnih smeri. Nisem videla, iz katere smeri bo priletel vame naslednji.«

Foto: © Stéphane Maillard / Bureau Vallée, posnetek zaslona

Številni med nami se še iz osemdesetih let spominjamo rdeče jadrnice z velikim belim reklamnim napisom na boku, ki jo je bilo mogoče srečati na Jadranu, zraven pa se je vedno govorilo, da je naredila nekaj velikega – obplula svet. Morda je kdo izmed vas tudi svoje prve jadralske veščine pridobil na jadralnih tečajih, ki so potekali na njej.

Jadrnica HIR 3 je bila zgrajena leta 1979 v Italiji. Njen takratni lastnik, znani hrvaški jadralec Mladen Šutej, je na njej leta 1982 prvič preplul Atlantik, med letoma 1987 in 1989 pa obplul svet ter zloglasni rt Horn in Torresovo ožino. O plovbi je bil posnet tudi dokumentarec Jedrima oko svijeta, ki si ga je danes mogoče v celoti ogledati na YouTubu, o tem sta napisani tudi dve knjigi.

Med vojno je bila jadrnica v dubrovniški ACI marini močno poškodovana, imela je kar 286 lukenj, vendar jo je Šutej obnovil ter nadaljeval s tečaji jadranja. Sčasoma se je lotil novih projektov in HIR3 prodal. Leta 2014 je Saša Fegić v eni izmed istrskih marin naletel na HIR3 v zelo slabem stanju. Čeprav je bila jadrnica tako rekoč tik pred potopom, se je odločil, da jo kupi in obnovi prav zaradi njene posebne preteklosti. Sledila so štiri leta trdega dela z namenom, da se HIR3 obnovi in z njo znova obpluje svet. Zanimivo pri tem je bilo, da se jadrnice pri tem ni zelo moderniziralo, skušali so uporabljati čim več originalnih delov in opreme.

Z nekaj večjimi in manjšimi zapleti ter nesrečami se je HIR3 po dveh letih in štirih mesecih, 17. oktobra 2020, po uspešnem obplutju sveta ter vseh treh zloglasnih rtov, vrnil v Mali Lošinj, od koder je tudi izplul na svojo pot. Obplutje sveta po t. i. južni ruti, z 41 let staro jadrnico, v smeri od zahoda proti vzhodu, je bilo dolgo 39.000 navtičnih milj. V tem času se je na jadrnici izmenjalo deset članov posadke, skiper Saša Fegić pa je bil prisoten celotno pot. Pot je bilo mogoče spremljati na FB, sedaj bo izšla tudi knjiga, ki jo je Fegić napisal med plovbo, planiran pa je tudi dokumentarec.

Besedilo: Nataša Kolega; Vir fotografije: vecernji.hr, novilist.hr

Vodilna deveterica je uspešno preplula Doldrums-e in pluje v severnih pasatih. Pihajo iz smeri severovzhoda od Zelenortskih otokov. Vsi jadralci razen Yannicka Bestavena so najprej zapluli proti severozahodu z vetrom v desni bok. Yannick Bestaven trenutno napreduje izjemno počasi. Pluje proti severovzhodu s hitrostjo zgolj s hitrostjo 1,5 vozla.

Dalin in Burton sta se očitno prva izvila iz področja Doldrums. Burton, ki se je odločil za plovbo proti severozahodu, pluje s hitrostjo 18 vozlov, njegova hitrost približevanja cilju pa znaša 6,4 vozla. Dalin se je odločil za krajšo ruto plovbe. Drži se bolj vzhodno in pluje proti severo-severozahodu. Kljub temu, da pluje zgolj s hitrostjo 10,5 vozla, pa njegov hitrost približevanja cilju znaša 7,9 vozla. Burton se je očitno odločil za daljšo a hitrejšo plovbo in pluje 120 nmi zahodneje od Dalina. Ostale sedmerica se že vedno bori z področjem šibkega vetra. Ruyant in Hermmann, ki sta najbolj severno že plujeta s hitrostjo okrog 9 vozlov, ostali pa se mučijo in poizkušajo pobegniti Doldrums-om. Plujejo v šibkih vetrovih, ki ne dosegajo več kot 5 vozlov. Njihove hitrosti plove zato nihajo med 1 in 4 vozli.

Dalin in Burton sta si prijadrala lepo porednost. Dalin ima 20 nmi prednosti pred Burtonom, tretji, Seguin pa zaostaja že 96. Jean Le Cam, na devetem mestu je že na severni strani področja Doldrums. Njegov zaostanek znaša 210 nmi. Ostali jadralci so še na južni polobli. Maxime Sorel, kot deseti pluje proti otoku Fernando de Noronha. Do ekvatorja ga loči še 300 nmi.

Jeremie Beyou na jadrnici Charal napreduje. V južnem Atlantiku je že pridobil dve mesti. Trenutno pluje na 14 mestu. Njegov zaostanek za vodilnim znaša samo še 2100 nmi. Proti severozahodu napreduje tudi Isabella Joschke z okvarjeno jadrnico. Do brazilske obale jo loči še 800 nmi.

Foto: © Vincent Olivaud, posnetek zaslona

Pred Aucklandom na Novi Zelandiji poteka tekmovanje jadralnih bolidov AC-75. Danes, ko je potekal tretji tekmovalni dan, sta se pomerili ekipi American Magic in Luna Rossa Prada Pirelli. Nenaden sunek vetra je jadrnico American Magic dvignil v nebo, nato pa je z vso silo priletela nazaj na morsko površino.

V današnjem drugem dvoboju tekmovanja Prada Americas Cup pred Aucklandom so pihali nestabilni vetrovi, katerih sunki so povzročali jadralcem številne preglavice. V prvem boju sta se pomerili italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli in angleška ekipa INEOS. Tik pred začetkom plova se je veter nenadoma obrnil in zapihal z zahoda. Organizator je bil prisiljen prekiniti plov še pred začetkom. Ko so se vremenske razmere stabilizirale, sta jadrnici zapluli na regatno polje. Obe ekipi sta pluli izjemno hitro. Dosegali sta hitrosti več kot 40 vozlov. Ves čas sta bili izjemno izenačeni. Razlike na obratih so znašale manj kot 10 s. Šele po četrtem obratu si je ekipa INEOS prijadrala izdatnejšo prednost in jo obdržala vse do ciljne črte, ki jo je preplula 26 sekund pred zasledovalci.

V drugem plovu sta se pomerili ekipi American Magic in Luna Rossa Prada Pirelli. Američani so začeli dobro in na prvem obratu obrnili s 6 s prednosti. Enako dobro so jadrali tudi v nadaljevanju. Prednost na drugem obratu je znašala 13 s, na tretjem pa že 27. Po četrtem obratu je bila njihova prednost že prepričljiva. Znašala je 42 s. Pri plovbi proti petemu obratu, pa se je zgodila katastrofa. Nenaden sunek vetra v desni bok je ameriško jadrnico, ki je plula s hitrostjo 42 vozlov, dvignil v nebo. Poletela je kot letalo, nato pa z visoko hitrostjo padla nazaj na morsko gladino in se prevrnila. Za Američane je bil to konec regate. Zmago je osvojila ekipa Luna Rossa Prada Pirelli.

Ameriška jadrnica se je po padcu prevrnila na bok. Jadralci so jo poskušali vrniti v pokončen položaj. Reševalne ekipe so takoj priplule k jadrnici in nanjo privezale velike plovke, da se ne bi potopila.

Tehnična ekipa American Magic je sporočila, da so vsi jadralci nesrečo preživeli. Verjetno so utrpeli le manjše telesne poškodbe. Natančnih informacij trenutno še ni. Hkrati se zahvaljujejo za pomoč vsem ekipam, ki so takoj priplule na mesto nesreče in preprečile potopitev plovila.

Posnetek nesreče iz različnih kotov in kamer na krovu jadrnice

Foto in video: Prada Cup, posnetek zaslona

Prvi jadralec, ki je zaplul na severno poloblo je bil presenetljivo Louis Burton na jadrnici Bureau Vallee 2. Ekvator je prečkal ob 19.11 včeraj zvečer.

Le eno uro kasneje mu je sledil Charle Dalin. Ekvator je prečkal približno 50 nmi vzhodneje. Kot tretji je sledil nemški skiper Boris Herrmann. Njegov zaostanek na Ekvatorju je znašal uro in 37 minut oziroma 22 nmi.

Ponoči sta se jim pridružila še Thomas Ruyant in Yannick Bestaven, ki je ekvator preplul ob 2.26 uri kot peti jadralec. V jutranjem svitu je kot šesti na severno poloblo priplul Damien Seguin. V naslednjih urah se bodo zvrstili še Giancarlo Pedote, Benjamin Detreux in Jean Le Cam, ki pluje ne devetem mestu.

Vodilna četverica je brez težav prečkala področje Doldrums in že zaplula v severne pasate, ki dosegajo hitrosti do 15 vozlov in omogočajo hitro plovbo s hitrostmi vse do 20 vozlov.

Kljub temu, da je Burton prvi zaplul preko ekvatorja, je danes zjutraj zopet v vodstvu Dalin. Pluje vzhodneje in ima pred Burtonom na drugem mestu 1,6 nmi prednosti.

Damien Seguin, ki pluje na šestem mestu, je svoje prečkanje ekvatorja in plovbo v področje Doldrums opisal:

"Še ena ura plovbe me loči do ekvatorja. Ne vidim ničesar. Je temno in oblačno. Vetra ni in čakam, da se vrne. Plujem pod ogromnim oblakom. Dežuje, vetra ni. Pod tem oblakom sem plul celo noč. Upam, da se bo veter pojavil kmalu. To je začetek področja Doldrums in upam, da ne bo trajalo predolgo. Ostati moram potrpežljiv.

Bil sem presenečen, da so se oblaki pojavili tako kmalu. Očitno so Doldrumsi že tu.  Dejstvo je da se premikajo in razvijajo. Upam, da ne bo prehudo. Smer vstopa v področje sem moral spremeniti. Plujem proti 33° zahodno. Plovba skoznje je zelo hazarderska. Ko si enkrat notri, ne moreš več spreminjati rute. Sedaj upam, da bo vse potekalo gladko. Moram ostati samozavesten.

Prej sem plul proti vzhodu. Konfiguracija Doldrumsov se je spremenila. V tej smeni nisem vedel, kako bi jih prečkal. Tekmovalci pred menoj si jih prečkali brez težav, zato ostajam miren. Na satelitskih posnetkih ne vidiš veliko. Moraš imeti srečo in dobre pogoje na vodi.

Ko bomo enkrat zapluli skozi nas čakajo vetrovi iz severovzhoda. Ko se bomo dvigovali proti severu bodo vetrovi obrnili smer in pihali iz vzhoda. Potrebovali bomo tri do štiri dni plovbe, da bomo prišli do prehodne cone med sistemom visokega zračnega pritiska in sistemom nizkega zračnega pritiska, ki je nad jugozahodom. Ta nas bo ponesel proti Les Sables d'Olonne."

Foto: © Stephane MAILLARD, posnetek zaslona

Najhitrejše jadralce do severne poloble loči le še 200 nmi. Plujejo v stabilnih vzhodnikih, ki zadostujejo za plovbo s hitrostmi med 17,5 in 19 vozli.

Vodilna trojica Charle Dalin, Louis Burton in Boris Herrmenn so se nekoliko oddaljili od četrtega Thomasa Ruyanta. Vetrovi mu pihajo v desni bok. Ker nima levega hidro krila ne uspe pluti z enako hitrostjo, kot vodilna trojica.

Njegova povprečna hitrost v zadnjih 24 urah znaša 13,9 vozla, medtem ko vodilna trojic pluje z več kot 1 vozlom hitreje.

Doldrumsi lahko spremenijo marsikaj

Področje Doldrums oziroma Ineter-tropska konvergenčna cona lahko spremeni vrstni red na vrhu. Jadralci trenutno plujejo zelo blizu rute, po kateri so pluli proti jugu Atlantika na začetku regate. Teoretično bi moral prvi jadralec, ki zapluje v področje, prvi izpluti. A to pravi teorija, ki ni vedno enaka praksi. Jadralci bodo področje prečkali okrog 32. zahodnega poldnevnika, kar je med 29. in 34. poldnevnikom, idealnim področjem za prečkanje. Ker jadralci plujejo s hitrostmi okrog 18 vozlov, do ekvatorja pa jih loči le še 200 nmi (ob 10.00 uri po našem času), bodo v področje zapluli danes proti večeru.

Vsi skiperji imajo na krovu tehnološko zelo napredno opremo, ki jim bo pomagala poiskati najboljšo ruto. V pomoč so jim satelitske slike, virtualne simulacije, vremenske napovedi, razvoj oblačnosti in še bi lahko naštevali. Današnji dan bodo zato prebili za računalnikom. Kje bodo prijadrali iz področja Doldrums, bo odvisno od njihovega vpadnega kota in pozicije vplutja. Ko ga bodo uspešno prepluli, se bodo pričeli dvigovati proti področju Azorskega visokega pritiska, ki pa po sedanjih napovedih nekoliko upada.

Področje Doldrums je med ekvatorjem in  3° 30 severno. Široko je dobrih 200 nmi. Trenutno pihajo stabilni vetrovi s hitrostjo okrog 10 vozlov, nehajo pa v smeri. Jadralci se bodo upočasnili, ne pa ustavili. Ponoči lahko pričakujemo, da se bodo razlike med vodilnimi jadralci zopet zmanjšale. Po prehodu iz področja pa zopet povečale.

Miranda Merron pluje proti rtu Horn

Miranda Meron na jadrnici Champagne de France pluje proti rtu Horn. Pluje s hitrostjo 16 vozlov, do rta pa jo loči še 320 nmi. V jutranjem sporočilu je zapisala:"Zadnji dan imam zelo dobre pogoje za plovbo. Stabilni vetrovi tako po moči in po smeri, mi omogočajo hitro napredovanje proti vzhodu. Morje ni preveč vzvalovano. Kljub temu sem v skrbeh. Na tem delu oceana so se potopile marsikatere želje številnih jadralcev. Tudi nam se je leta 1998 med poizkusom postavitve rekorda na Trofeji Jules Verna na jadrnici Royal SunAlliance. Včeraj je Sam Davis napisala pesem našemu jamboru, ki počiva v globinah, daleč od vsega. Avantura, ki jo je vodila Tracy Edwards (britanska jadralka, ki je vodila prvo žensko ekipo, ki je tekmovala na regati Withbread Round the World Yacht Race), je imela zelo močan vpliv na moje karierne odločitve.

Zahvaliti se moram tudi Sharon Ferris (sojadralki na Royal SunAlliance), ki mi je poslala izjemno lepo sporočilo preko telefona.

Foto: © Yvan Zedda / Alea, posnetek zaslona

Slovenska ladjedelnica je že lani napovedala novost v svojem proizvodnem programu Seafaring 34 FLY.

Seafaring 34 je prava mala jahta. Je idealna kombinacija udobja in hitrega križarjenja. Polizpodrivni trup je oblikovan za plovbo z manjšimi hitrostmi okrog 10 vozlov. Močan vgrajen motor pa plovilu omogoča plovbo tudi z bistveno višjimi hitrostmi. Pri polni obremenitvi lahko brez težav dosežemo hitrost 22 vozlov in daljše razdalje premagamo v kratkem času.

Trup plovila je oblikovan za izjemne plovne lastnosti, majhno porabo in s poudarkom na udobno plovbo. S pomočjo inovativnega oblikovanja in razporeditve prostorov jim je na pičlih 10 m, kolikor meri trup, uspelo izdelati pravo malo jahto. Bistveno je, da so prehod v podpalubje iz klasičnega sredinskega pomaknili na skrajno levo stran. Tako pristopimo v podpalubje s strani, kar omogoča boljši izkoristek prostora, predvsem stojno višino v obeh kabinah.

34 Flybridge

Z letošnjo nadgradnjo uspešnega modela pa bo novi Seafaring 34 postal še bolj priljubljen. V verziji s flybridgeom – dvignjenim komandnim mostičkom, pa bo zadovoljil še tiste lastnike motornih plovil, ki radi krmarijo plovilo z odličnim razgledom na morje in okolico. Krmarsko mesto je postavljeno v prednji desni del, celotni levi del pa je velika sončna ploščad, na kateri se lahko namestita dve osebi. Prostor bo priljubljen tudi za druženje ob bivanju na sidru, večerno prebiranje knjig ali kozarcu šampanjca.

Notranjost

Notranja razporeditev bo ostala enaka dosedanjemu modelu. Salon na krovu s 360-stopinjskim pogledom navzven bo imel krmarski kotiček z dvema udobnima stoloma, jedilnico in prostorno kuhinjo. V podpalubju ostajajo dve kabini in kopalnica. Prednja lastniška kabina  ima otočno posteljo (dimenzije 2 m x 1,7 m z omarami za shranjevanje. Druga kabina je sredinska in se razteza čez celotno širino tega 3,7 m širokega plovila. Ima udobno dvojno posteljo in garderobno omaro.

Na voljo je tudi trikabinska opcija, kar je redkost na tej dolžini. Prednja kabina ostaja enaka, zadaj pa je ena kabina s skupnim ležiščem, ena pa ima dve ločeni postelji.

V vseh kabinah je bogata stojna višina 2,10 m, kar omogoča udobno preoblačenje, gibanje in dovolj zraka v sicer majhni kabini.

Za motornim prostorom je bogat skladiščni prostor, dostopen iz kokpita, primeren za shranjevanje večjih zalog pijače in hrane, možno je vgraditi dodaten hladilnik, ali pa za večjo količino potapljaške opreme itd. Še en velik prostor za shrambo pa je v klopi v kokpitu; dostopen je skozi pokrov s plavalne ploščadi, idealen pa je za ribiško opremo ali potapljaško opremo.

Stekleno nadgradnjo je možno odpreti, okno spredaj, drsna vrata na obeh straneh in z velikimi drsnimi vrati zadaj – tako pride v prostor veliko svežega zraka tudi brez klimatske naprave. 

Seafaring 34 FLY bo na voljo z eno- in dvomotorno opcijo. Največjo hitrost 22 vozlov doseže z najmočnejšo motorno opcijo.

Tehnične lastnosti

• Dolžina čez vse: 10,80m
• Dolžina trupa: 9,99m
• Širina: 3,70m
• Ugrez: 0,70m
• Rezervoar goriva: 600 l
• Rezervoar sladke vode: 300 l
• Rezervoar fekalnih voda: 80l
• Št. Kabin: 2
• WC – tuš: 1/1
• Motor (standard) Yanmar 8L320 (320 KM)
• Najvišja hitrost plovbe: 22 vozlov
• Potovalna hitrost: 10 vozlov
• CE certifikat: B
• Oblikovanje: Seafaring Yachts

Vodilna skupina se je razdelila na dva pela. Hitrejšo vodi Charlie Dalin s prednostjo 22 nmi pred Luisom Burtonom. Na tretje mesto se je povzpel Boris Herrmann. Njegov zaostanek znaša 40 nmi. V vodilni skupini plujejo še Ruyant, Seguin in Bestaven. Z nekoliko večjimi zaostanki pluje druga skupina jadralcev. Benjamin Detreux z zaostankom 150 nmi pluje pred Pedotom in Le Camom, ki kot deveti zaostaja 225 nmi.

Boris Herrmann napreduje najhitreje

Boris Herman na Seaexplorer Yacht Club de Monaco je preko noči napredoval najhitreje. V zadnjih 24 urah je preplul kar 373 nmi, medtem, ko je vodilni Dalin preplul le 315 nmi. Herrmann odlično izkorišča svojo pozicijo, ker pluje bolj vzhodno. V vzhodnikih izkorišča tudi novejšo generacijo hidrokril, ki so bila razvita šele v mesecu marcu lanskega leta. Pred kratkim se je tudi pohvalil, da ima na krovu kompleten arzenal jader, ki so večinoma nepoškodovana. Pluje dva vozla hitreje kot Dalin. S tem tempom bo verjetno nadaljeval vse do plovbe mimo mesta Racife, do koder jih loči še 230 nmi.

Kdo je trenutno vodilni

Trenutni vrstni red ne odraža realnega stanja. Trije jadralci, Jean Le Cam, Yannick Bestaven in Boris Herrmann so pomagali pri reševanju Kevina Escoffierja, ko se je potopila njegova jadrnica PRB. Ko bodo pripluli v cilj bodo od njihovega doseženega časa odšteli čas, ki so ga potrebovali za reševanje. Največ časa je za reševanje izgubil Jean Le Cam. V cilju mu bodo odšteli 16 ur in 15 minut. Kevin Escoffier bo dobil bonus 10 ur in 15 minut, Boris Herrmann pa 6 ur. Če upoštevamo odbitke, je situacija povsem drugačna. Če ure preračunamo v navtične milje in upoštevamo trenutne zaostanke:

• Yannick Bestaven: -10,25 ure ali 153,75 nmi*; trenutni zaostanek: 81 nmi skupaj: -72 nmi
• Boris Herrmann: - 6 ur ali 90 nmi*; trenutni zaostanek: 39 nmi skupaj: 51 nmi
• Jean Le Cam: -16,25 ure ali 243,6 nmi*;  trenutni zaostanek: 225 nmi skupaj: -18,6 nmi

*upoštevana je povprečna hitrost plovbe na regati, ki za vodilno skupino znaša okrog 15 vozlov.

Če upoštevamo korekcije časa, trenutno vodi Yannick Bestaven pred Borisom Herrmannom in Jeanom Le Camom, Dalin pa pluje šele na četrtem mestu.

Isabelle Joschke išče pot domov

Izabele Joschke je morala odstopiti. Uspelo se ji je izviti iz nevarnih vetrov. Z zmanjšanimi jadri pluje s hitrostjo 8 do 9 vozlov. Pluje proti Braziliji. S svojo tehnično ekipo se bo odločila v katero pristanišče bo vplula. Pristane lahko v pristaniščih Itajai, Rio de Janeiro ali Salvador de Bahia. Čim hitreje mora doseči vzhodnike, ki ji bodo omogočili plovbo proti 25 oziroma 26 južnemu vzporedniku. Trenutno organizirajo ekipo, ki jo bo v pristanišču pričakala. Niso se še odločili, ali bodo plovilo popravljali v Braziliji in z njim pluli proti Franciji ali ga bodo naložili na tovorno ladjo.

Včeraj se je Isabelle Joschke javila v oddajo Vendee Live:

»Sedaj je že bolje. Vetrovi so se umirili. Zadnja dva dni je bilo zelo napeto. Sedaj končno sije sonce. V jadrnico mi še vedno vdira voda. Dokler ne pristanem, ne bom 100% prepričana, da nisem več v nevarnosti. Še vedno ne vem, v katero pristanišče bom odplula. Trenutno razmišljam o Rio de Jeneiru in Salvadoru in Bahiai. Odvisno kam bo najlažje pripluti. Prejemam številna sporočila podpore. Ne le odkar sem odstopila. Spodbudna sporočila sem dobivala že prej.«

Foto: © Andreas Lindlahr, posnetek zaslona