Novice

Včeraj pozno popoldne se je v organizaciji Jadralnega kluba Pirat iz Portoroža, v sodelovanju z Mednarodno organizacijo razreda optimist IODA in pod okriljem Jadralne zveze Slovenije, uspešno zaključilo evropsko prvenstvo tega mladinskega razreda. Glede na situacijo, ki je v letošnjem letu prisilila večino organizatorjev k odpovedi svojih jadralskih dogodkov, se je tako v Portorožu zgodil največji letošnji dogodek za ta jadralni razred, za jadralni klub Pirat pa eden največjih organizacijskih zalogajev v njegovi zgodovini.

Jadralnemu klubu Pirat je uspelo pravzaprav nemogoče. Čeprav se na tovrstne dogodke klubi običajno pripravljajo leto do dve, je JK Pirat pridobil organizacijo šele letos poleti, potem ko je moralo prvotno izbrano prizorišče v Estoniji junija, zaradi s Covidom povezanih razmer, od organizacije odstopiti. JK Pirat je bil, glede na svoje bogate izkušnje z organizacijo regat celo svetovne ravni (spomnimo – ravno lani so uspešno gostili mladinsko svetovno prvenstvo za olimpijski dvosed 470), na hitro izbran kot nadomestni organizator.

Organizacija tako velikega prvenstva je izziv že sama po sebi, v aktualni situaciji seveda še toliko večji. V JK Pirat so zato po posvetu z NIJZ, ki jim je izdal tudi soglasje za organizacijo dogodka, in v sodelovanju z Mednarodno jadralno zvezo, uvedli vrsto protokolov, ki so prispevali k varnosti udeležencev. Vsi sodelujoči so morali predložiti negativen rezultat Covid-19 testa, na ozemlje kluba je bil vstop dovoljen samo jadralcem, trenerjem, vodjem ekip in organizatorju – na žalost so celo starši ostali zunaj. Dnevno se je merila temperatura pred vstopom na prizorišče, dosledno so se nosile maske, ohranjala se je varnostna razdalja, razkuževale so se roke in skupne površine.

Mitja Margon, nekdanji olimpijec v razredu 470, predsednik JK Pirat in vodja organizacijske ekipe: “Organizacija je bila uspešna kljub zelo zahtevnim zahtevam in protokolom, ki smo jih imeli tako s strani našega inštituta, naše vlade in nenazadnje Mednarodne jadralne zveze, ki je še posebej striktna. Z ekipo ljudi, ki je bila tukaj od jutra do večera, smo se jih trudili zagotavljati in smo jih tudi uspešno zagotovili. Tako moram reči, da izjava našega someščana, ministra, za nas ni bilo ravno vzpodbudna, ampak žal si ni utegnil priti ogledati prizorišča, kjer bi se prepričal v nasprotno. Kljub vsem oteževalnim okoliščinam smo izpeljali zgledno prvenstvo in še posebej pohvale, ki so prihajale s strani staršev, ki so iz svojih domovin spremljali svoje otroke, so bile vzpodbudne in zagotovilo, da smo izpeljali zadevo tako, kot so od nas pričakovali in zahtevali.”

Jadralci, prijavljenih je bilo 269, so na odprto evropsko prvenstvo prišli kar iz 33 držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Madžarske, Izraela, Italije, Latvije, Litve, Malte, Monaka, Poljske, Portugalske, Rusije, Srbije, Slovaške, Španije, Švedske, Švice, Ukrajine ter celo s Tajske, iz Južnoafriške republike, Brazilije in Hong Konga. Nizozemska ekipa je zaradi s Covid-19 povezane situacije pri njih doma svojo prisotnost v zadnjem hipu odpovedala. Prvenstvo se je uradno začelo prejšnjo nedeljo, 18. oktobra, z registracijo in meritvami. Prvi regatni dan je bil v torek, evropske prvake pa smo dobili včeraj. Prvenstvo se je v skladu z novonastalo situacijo končalo en dan pred uradnim zaključkom.

Po sedmih odjadranih regatah v pretežno šibkem in zelo spremenljivem vetru, ki je od mladih jadralcev zahteval precej spretnosti in jadralskega znanja, je nova evropska prvakinja med deklicami postala italijanska jadralka Rebecca Geiger, evropsko srebro je pripadlo njeni rojakinji Lisi Vucetti, bron pa Poljakinji Evi Lewandowski. Med dečki je evropski prvak postal italijanski jadralec Adriano Cardi Quan, srebrn je David Rhode iz Avstrije in bronast Santiago Sesto Cosby iz Velike Britanije. Najboljše tri evropske države so Italija, Španija in Švica.

Nacionalne ekipe so lahko štele do deset mladih jadralcev, le gostiteljska, slovenska, jih je smela imeti dvojno število, dvajset. Tako je pod slovensko zastavo nastopilo devet deklic in enajst dečkov. Najboljša slovenska jadralka v floti 113 deklic je bila aktualna državna prvakinja Yelyzaveta Levandovska na 29. mestu, drugouvrščena slovenska deklica je bila Alja Petrič na 43. mestu in tretjeuvrščena Tarin Pečar na 45. mestu. V floti 156 dečkov je bil najboljši Slovenec Mark Rodica na 43. mestu, Maj Petrič je bil 49., aktualni državni prvak Svit Dujmovič Šterpin pa 49.

Carmen Casco, podpredsednica IODA, zadolžena za Evropo: “Prav ganjena sem, skoraj nisem verjela, da bomo to prvenstvo dejansko izpeljali. Bilo je lepo videti, kako so vsi, trenerji, vodje ekip, pa tudi najmlajši jadralci, sodelovali in upoštevali vse Covid protokole. Naše regate so običajno tudi velika druženja, in tudi ta del smo morali na žalost tukaj izpustiti. Vsekakor pa ne morem prehvaliti Mitje in njegove ekipe iz JK Pirat – kar so naredili je izjemno, do nas so prišle samo pohvale in niti ena sama pripomba. Organizacija takega dogodka je zahtevna že sama po sebi, oni pa so se povrhu morali spopasti še s Covid razmerami.”

Samo Lozej, predsednik JZS: “V Jadralni zvezi Slovenije smo že v prvih mesecih epidemije spomladi letos pokazali visoko spoštovanje ukrepov ter se na izzive novega časa izjemno učinkovito odzvali z oblikami dela na daljavo, prav tako smo bili pobudniki pri pripravi protokolov trenažnega procesa za vrhunske športnike pri OKS, naši predlogi so bili tudi upoštevani in se še danes odražajo v aktualnih ukrepih za športnike v drugem valu epidemije. Ko je Jadralni klub Pirat junija za našo državo uspešno kandidiral za organizacijo evropskega prvenstva za razred optimist, smo vedeli, da je ekipa izkušena, močna in predvsem motivirana, njihov predsednik Mitja Margon je Sloveniji v 90 letih prijadral prve medalje z evropskih in svetovnih prvenstev v posadki 470 skupaj s Tomažem Čopijem, tako sta tlakovala pot tudi naši najuspešnejši ženski posadki v razredu 470, Tini Mrak in Veroniki Macarol. Vse do zadnjega dne pred začetkom EP so se organizatorji borili in dosledno preverjali nove potrebne rešitve s pristojnimi institucijami v dnevni dinamiki naraščanja omejitvenih ukrepov, tudi zveza jim je v tem stala ob strani. Prve plove sem si ogledal tudi sam, na varni razdalji s svoje jadrnice, daleč stran od prizorišča dogajanja – jadralci imamo to možnost, ob spoštovanju vseh pravil organizatorja. Danes lahko rečem, da je bil to največji jadralni in eden največjih športnih dogodkov tega leta, na katerega smo izjemno ponosni, o Sloveniji se tako zopet širi glas zaradi naših vrhunskih sposobnosti in profesionalnosti. Postavil je zgled in standard za organizacijo jadralnih prvenstev najvišjega nivoja v novih časih. Iskrene čestitke celotni ekipi organizatorjev.”

Na žalost je grenak priokus ob vsem trudu organizatorjev pustila izjava ministra za zdravje Tomaža Gantarja na redni vladni tiskovni konferenci ta teden, ko je uvodoma omenil, da v Portorožu te dni poteka evropsko prvenstvo razreda optimist “brez kakršnih koli ukrepov”.

“Kot predsednik Jadralne zveze Slovenije, ki je tudi ustanovna članica Olimpijskega komiteja Slovenije, javno pozivam nosilce javnega mnenja, kot je to minister za zdravje, da v teh težkih časih, ki so zelo obremenjujoči za vse, ohranijo osnovna načela profesionalnosti. Namreč, v isti sapi obtožiti in obsoditi hkrati, brez inšpekcijskega nadzora in ne da bi se osebno prepričal, je žal neprofesionalno in povzroča slovenskemu športu veliko škodo. Športniki smo in bomo vedno profesionalni, sicer za nas ni rezultatov, Slovenija pa vemo, da ima medalje. Hkrati ves čas vemo, da za nas ni oddiha na lovorikah. Vsak dan šteje. Zato bomo v teh težkih časih še naprej skrbeli tako za vrhunske kot za mlade športnike po naših najboljših močeh. Pred nami so preložene olimpijske igre, ključen bo nadaljnji trenažni proces za člane, mi pa bomo zopet naredili vse, da vzdržujemo pripravljenost tudi za mlajše jadralce, za katere trenutno trenažni proces ni možen, četudi le na daljavo, kajti vsi vemo, kje je prihodnost,” je za konec še povedal Lozej.

Vir: JZS.si

Ne drži, da z besedo perfekcionisti plovbe vedno mislimo na tiste, ki delajo napake na morju. V tokratnem videoposnetku bomo videli tudi primer, ko gre dejansko za plovbo pravega perfekcionista plovbe.

Jutranji trajekt, ki povezuje avstralsko mesto Sydney z okoliškimi kraji, pluje vsak dan. Ko pogledamo, v kakšnih vremenskih razmerah je trajekt izplul, bi pomislili, da bi bilo bolj pametno, če trajekt sploh ne bi izplul. Trajekt izpluje vsak dan. In podobne razmere, kot jih vidimo v videoposnetku, ga na odprtem morju pričakajo pogosto. Valovi, v katere zapluje trajekt, so visoki tudi do 10 m.

Wally Yachts, ladjedelnica poznana po ekstravagantnih luksuznih plovilih, je predstavila nov, 13 m dolg model plovila, z oznako 43wallytender.

Plovilo so razvili v sodelovanju z inženirskim oddelkom skupine Ferretti. Za osnovo so uporabili uspešni model 48walitender. V italijanski ladjedelnici Ferretti bo plovilo izdelano iz naprednih kompozitnih materialov. Kot smo za plovila Wally navajeni, bo na voljo v številnih modernih barvah.

Prvo plovilo je zapustilo ladjedelnico meseca avgusta. Trup številka 1 so pobarvali v zeleno barvo, ki so jo poimenovali kar »gator green« po prvi jadrnici iz te ladjedelnice, ki je nosila ime Wallygator. Premiero naj bi plovilo doživelo na letošnjem salonu plovil v Cannesu, ki pa je žal bil odpovedan.

Novi 43wallytender ima prenovljen centralni kokpit. Oblikovali so ga tako, da je bolje zaščiten med plovbo, vseeno pa zagotavlja enostaven dostop in prehod s premca na krmo. Velike steklene površine ga ščitijo od spredaj in s strani, velika trda streha pa od zgoraj pred močnim soncem.

Plovilo je bilo oblikovano, da zagotovi edinstveno plovno izkušnjo, enostavno upravljanje in izjemno povezavo z morjem, ki jo zagotavljata bočni steni na krmi, ki se spustita na višino krmne kopalne platforme. Celotna krma na ta način postane velika plaža, ki jo postavite natanko tja, kjer jo želite imeti.

Na plovilu je dovolj prostora za shranjevanje vseh malih vodnih igrač, kot so deske za jadranje, jeklenke za potapljanje ali zadnje čase vse bolj popularni seabobi.

Za pogon plovila skrbita dva motorja Volvo Penta, ki razvijeta po 380 KM. Plovilo lahko poženeta do hitrosti 36 vozlov. Za tiste, ki si želijo še nekoliko hitrejše plovbe, lahko vgradijo dva motorja z močjo 440 KM, ki bosta plovilo pognala nad 40 vozlov.

Navtični sejem v Biogradu bo drugi teden odprl svoja vrata že 22. leto zapored.

Mednarodna razstava navtike, ostaja s svojo dolgoletno tradicijo in predstavlja pomembno priložnost za pregled aktualne navtične ponudbe v regiji, ponuja atraktivne predstavitve novih navtičnih dosežkov na Jadranu in za mnoge obiskovalce pomeni priložnost za zadnji preizkus plovila pred odločitvijo o nakupu.

Med letošnjimi razstavljalci bo kljub razmeram zaradi COVID-a 19, ponovno razstavljalo tudi podjetje iz štajerskega dela Slovenije - Moto Nautika, ki se bo predstavila z gumenjaki kanadskega proizvajalca GRAND in italijansko eleganco plastičnih plovil in gumenjakov RANIERI. Prireditev ostaja zvesta svoji dosedanji lokaciji in bo potekala v dneh med 21. in 25. oktobrom 2020, na kopnih in morskih razstavnih površinah Marine Kornati.

Plovil pa ne bodo razstavljali samo na kopnem - ampak tudi na vodi kjer bodo možna testiranja z gumenjaki GRAND in plovili Ranieri International.

S katerimi plovili se bo mogoče zapeljati na testno vožnjo iz Marine Kornati v Biogradu?

GRAND Golden Line G850 z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 300

Izjemna plovnost in ogromen rezervoar (300l) ter ogromno število dodatnih elementov, naredijo gumenjak G850 čoln, ki je primeren za dolgo plovbo in daljša potovanja. G850 je v celoti izdelan v Orca Hypalon materialu. Priporočen motor – 300 konjskih moči – z lahkoto poganja katerokoli dovoljeno obremenitev.

Poleg pestre opreme, ki jo čoln vsebuje v standardni izvedenki, ponuja Grand še raznolike možnosti dodatne opreme, ki se dodaja po željah in potrebah kupca. Če želite dovolj veliko ležalno površino, se v sprednjem delu dodatno vstavi ležalna ploščad, ki omogoča sproščeno ležanje potnikov, enako kot tudi v zadnjem delu. Primeren za zahtevnejše kupce, saj gre za RIB gumenjak s sodobnim videzom, večjo nosilnostjo in ostalimi izjemnimi zmogljivostmi.

Golden Line G850 je plovilo za vse, ki želijo atraktiven, edinstven in moderen dizajn in ki iščejo sodoben dizajn ter vrhunsko raven ergonomije.

RANIERI NEXT 240SH z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 300

Ustvarjen za en ali dva motorja, Next 240 SH združuje najboljše stilske prednosti obeh predhodnikov in reinterpretira njuno obliko v krajši različici, zaradi česar smo prepričani, da bo čoln izredno dostopen Next model, tudi finančno gledano.

Že na prvi pogled so vidne značilne karakteristike Ranieru International: odlična postavitev v kokpitu, velika ploščad za sončenje in prostorna kabina z ločenim toaletnim delom. Pri tej dolžini so še kako koristne izkušnje ladjedelnice, ki so si jih izdelovalci nabrali pri Atlantis seriji, ki je pravzaprav najbolje prodajan model tega segmenta.

Mizica na zadnjem delu se hitro pospravi s pomočjo zložljive klopi na strani. Dva ločena sedeža sta na voljo za voznika in sovoznika, armaturna plošča pa se primerja z večjimi modeli. Kabina z dvojno posteljo se lahko pretvori v jedilni kot.

GRAND Golden Line G580 z izvenkrmnim motorjem YAMAHA 115

Sposobnost nenehne inovativnosti in prilagoditvi produkcijskega procesa je GRAND z vključevanjem najnaprednejših inženirskih in oblikovalskih procesov, ne le dvignil ampak zagotovil da je GRAND Golden Line G580 eden izmed najboljših sodobnih izdelanih gumenjakov na trgu.

5,80m dolg gumenjak odraža izredna plovnost, brezkompromisna zanesljivost, zmogljivost in varnost. Zaradi svoje večje dolžine čoln ponuja še več prostora kot njegov manjši »brat« G500. Za izdelavo se skriva zahteven, dolgotrajen in ročno ustvarjen proizvodni proces, ki se lahko zoperstavi tudi najtežjim vremenskim pogojem. Temu ne oporekajo visokokakovostni materiali, med katerimi boste imeli izbiro že v prvem koraku vašega nakupa. G580 je tako na voljo v PVC-ju, ki je še dodatno ojačan z MIRASOL ali HEYTEX vlakni, ki bodo zagotovili neverjetno vzdržljivost in odpornost na praske.

Za rezervacijo testiranja plovila kontaktirajte:

EMAIL: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TELEFON: 00386(0)41 739 818 - Lea

Sveta Nedjelja oziroma Svijeta Nedija, kot ji pravijo domačini, je majhen samostan zgrajen v jami na južni strani otoka Hvar, nad istoimensko vasico.

Južna stran otoka se strmo dviguje od morja vse do najvišjega vrha, hriba Sveti Nikola, ki je 626 m nad morsko gladino. Na številnih površinah strmega pobočja so domačini posadili vinsko trto. Večinoma je to plavac mali, ki v teh razmerah uspeva izjemno dobro in daje odlično vino. Na dobrih dveh tretjinah pobočja, na nadmorski višini 427 m, je majhna votlina. Prebivalci otoka so jo v neolitiku uporabljali kot zavetišče, v 16. stoletju pa so v njej zgradili avguštinski samostan.

Dostop

Do samostana se lahko odpravimo iz majhne luke Sveta Nedjelja, kjer je prostora dovolj za privez 15 plovil. Če smo prispeli z vozilom, pa je najbolje, da poiščemo parkirni prostor v bližini vasi Sveta Nedjelja, ki je dobrih 150 m više. Pot se dviguje strmo. Najprej se sprehodimo mimo novejšega dela vasi, kjer prevladujejo novejše, predvsem apartmajske hiše. Nekoliko više, v južnem delu stare vasi, je vivarija znanega hrvaškega vinarja Plenkoviča. Znan je po svojih vinih, ki dosegajo izjemne uspehe. Eno izmed njih je že večkrat prejelo nagrado za najboljše hrvaško vino. Lastnik Zlatan Plenković je žal pokojni. Ko se je marca leta 2016 vračal s trajektom iz Splita, je na trajektu doživel kap. Ko je kapitan trajekta izvedel, da znani vinar potrebuje zdravniško pomoč, je obrnil trajekt in plul nazaj proti Splitu. Kljub takojšni medicinski pomoči na trajektu in hitremu prevozu v splitsko bolnišnico, je izgubil boj za življenje. Za njim ostajajo spomin in vrhunska vina, ki jih je ob obisku Svete Nedjelje treba pokusiti.

Ko se dvignemo na približno 150 m nad morje, dosežemo staro vasico Sveta Nedjelja. Pot se vije med starimi kamnitimi hišami, ki so zgrajene v tipičnem dalmatinskem slogu. V vasi živi še okrog 130 domačinov, ki jih boste srečali, tudi če se proti samostanu odpravite zunaj poletne sezone. Vas je majhna. Imajo le skromno trgovino, majhno šola, a veliko cerkev.

Pot se vije med ulicami. Slediti je treba oznakam, da se ne bo treba vračati. Če ste v dvomih, povprašajte domačine. So zelo prijazni, a redkobesedni. Na nadmorski višini 200 m nad morjem se vas konča. Pot je v nadaljevanju označena z markacijami, ki pa niso na najbolj opaznih mestih. Zadnji del poti je najbolj strm in pot postane vedno ožja. Previdnost pri hoji ne bo odveč. Če se boste držali prave poti, bo treba do samostana prehoditi 2,4 km (iz luke Sveta Nedjelja). Dvignili se boste na nadmorsko višino 421 m. Pri zmerni hoji v poletni vročini boste potrebovali slabo uro. Če ste kondicijsko dobro pripravljeni, pa boste v senco samostana prispeli v 40 minutah.

Samostan

O samostanu v pravem pomenu besede težko govorimo. V jami so le še njegovi ostanki, ruševine, nekoliko bolje je ohranjena majhna cerkvica. Samostan je bil zgrajen v 16. stoletju in je bil v uporabi vse do leta 1787. Cerkev je skromna. Ima le majhen oltar in leseno klop. Običajno je zaprta in zavarovana z železnimi rešetkami. Če pa boste imeli srečo, bo odprta in si boste lahko ogledali skromno notranjost. Osvetljuje jo le dnevna svetloba, ki prihaja skozi dve majhni stenski okni. Kot se za vsako cerkev spodobi, ima tudi ta svoj zvonik. Ja zvonik. Sicer ne tak, kot smo jih običajno navajeni, a tudi v votlini so ga postavili. Zvonik po obliki najbolj spominja na eno izmed sten hiše z oknom, v katerem je nameščen zvon. Zvon še vedno deluje in nanj lahko pozvonite.

Če ste pri volji, se lahko povzpnete še nekaj metrov po poti, ki se nadaljuje na levi strani votline. Že po nekaj metrih se votlina odpre. Strop sega več kot 10 m v višino. Vidni so tudi ostanki zidu.

Ko končate ogled, nekaj trenutkov namenite še izjemni panorami, ki se ponuja iz votline. Na vzhodnem delu obzorja bo otok Ščedro, na jugu Korčula, nekoliko bliže grebeni Lukavci, na zahodu pa otok Vis. Pred oziroma pod vami bo izjemen pogled na vas Sveta Nedjelja, vinograde in ob morju, na luko.

Natančna lokacija samostana: Sveta Nedjelja

Video

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 266. dan

Francoz je prevleke za palubna okna že naredil. Ko je naredil prvega, je prišel pomerit, potem je naredil še tri. Zdaj imava štiri prevleke za pet oken. Ni namreč imel dovolj materiala za še eno okno. To mi je povedal že včeraj. Ker nov material lahko nabavi šele v ponedeljek, smo se zmenili le za toliko oken, kot jih bo lahko naredil. 

Midva sva hotela namreč v ponedeljek odpluti, a so se zadeve spremenile. Lokalni kavboji si zakone namreč razlagajo po svoje, ali pa smo vsi v marini brali fake news in napačne prevode španskih ukrepov. Po interpretaciji pomorske policije se v ponedeljek še ne bo smelo izpluti in spet pristati na otoku. Lahko pa bodo šli trenirat športni jadralci in celo šola jadranja, ki uči po RYA metologiji, bo lahko imela praktične vaje. Meni se zadeva zdi zrela za presojo skladnosti z izdanimi ukrepi, ampak kaj ko bi proces trajal predolgo, da bi bila zadeva smiselna. Dva tedna kasneje bo namreč (vsaj tako kaže sedaj) možna plovba po Španiji brez omejitev. Razen, če ne bo kak preveč pameten pomorski policaj razumel, da to velja le za Špance, ne pa za druge. Portugalska je namreč naredila to svinjarijo. Razlikujejo med evropskimi državljani. Portugalci lahko plujejo, drugi pa ne. S tem so se mi Portugalci zamerili in letos pač ne bodo videli mojih evrov, čeprav takoj odprejo meje.

No, pa tudi, če lokalni šerif ne bi bil tako poln samega sebe, v ponedeljek ne bi šli nikamor, saj bodo v ponedeljek, glede na trenutno napoved, valovi večji kot dva metra. In to v glavnem val od vetra, ki je kratek in strm. Swela bo le pol metra. Več kot meter in pol vala od vetra pa za slaba sidrišča tule okrog Lanzaroteja ni nekaj, kar bi si želel. Saj bi preživeli, če bi bilo treba, ampak če ni nujno, raje v miru spim, kot da se moram držati, da ne padem iz postelje. Danes sem se še malo klatil po tehničnih trgovinah in očitno z mojo predelavo grelca vode ne bo nič, dokler ne bo možno naročati s spleta in stvari tudi dobiti. Vse kaže, da bova tule obtičala še nekaj tednov. Saj dela na barki je dovolj, le delati se mi ne da. Tale melanholija vsenaokrog se me počasi že prijemlje. 

Se bo treba vzeti v roke, saj to, da moram zjutraj pohiteti, da še ujamem trgovino, ki dela do 12. ure, je pa res že kriza. Ker v tehničnih trgovinah nisem dobil stvari, sem pa vsaj prinesel iz Mercadone novo škatlo PataNegre. To je solidno črno vino in prav spomnil sem se še ene slovenske barke, kjer je PataNegra tudi hišno vino. Upam, da jim zaloge še niso pošle.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 267. dan

Včeraj sem nekaj narobe štel tiste tedne. Ne bo že dva tedna po ponedeljku možna plovba po Španiji, ampak bo takrat možno šele po enem otoku ali kraju. Še dva tedna kasneje naj bi sprostili plovbo med otoki in med kraji. 

Če prav gledam, je to 8. junija. Edino, kar me malo skrbi, je dikcija ukrepa, ki pravi: 'Državljani in rezidenti se bodo v fazi tri lahko prosto gibali po Španiji.' Upam, da ne bodo rekli, da moramo tujci pa ostati na enem mestu. Danes sva zmontirala prevleke palubnih oken. Meni se zdi super. Montaža ni bila lahka, saj je blago trdo in se ne pusti nabrati na robovih. Ampak najina trma je zmagala. Zamenjal sem dva koleščka navijalne vrvi notranjega prednjega jadra (solent) z aluminijasto rinko. Te rinke se zadnje čase vse več uporabljajo, predvsem na dirkalnih barkah. So zelo dobro polirane in povsem gladke, tako da lahko nadomestijo škripce. Jaz sem tista dva koleščka zamenjal, ker ob močnem vetru začneta včasih tolči po palubi ali po jamboru in delata neprijeten zvok. Rinke so pa čvrsto privezane s tanko vrvico, ki je potem povita, da nastane precej toga povezava. Bomo videli, kako to deluje. Danes sem se lotil še stare rane. En rezervoar sva pred leti predelala iz vodnega v naftnega. Zamenjal sem vse cevi, pozabil pa sem na tesnilo pokrova odprtine za čiščenje. To je bilo iz gume, ki ni odporna na nafto in je nabreknila in polomila pokrov. 

Na Antigui smo tik pred prečenjem Atlantika tako imeli manjšo poplavo nafte. Zadevo smo takrat sanirali s poliestrsko smolo. Oba kosa pokrova smo spojili, zalili s poliestrom in potem uporabili Siko ali karkoli smo že imeli, da smo zadevo tesnili. Stvar je držala šest let in pol. Pred pol leta pa je kmalu po točenju nafte v Gibraltarju popustila. Tam sem res natočil do vrha, kar pomeni še en meter višinske razlike zaradi nafte v cevi. To pomeni kar dosti pritiska na tesnila. Po tistem sva imela tudi dokaj živahno plovbo po kratkih strmih valovih. Rezervoar in pokrov sta iz polietilena, na kar se nič zares ne prime in nafta je počasi mezela ven. Zdaj se bom lotil in zadevo še enkrat popravil. Nadomestnega pokrova namreč nikjer ne dobim. Danes sem pisal proizvajalcu. Včeraj sem bil zelo blizu rešitvi – en pokrov je skoraj ustrezal. A skoraj še ni zajca ujel in skoraj ni dovolj dobro za nafto. A moram napisati, da so zadnje štiri slike od Lili?

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 268. dan

Še en lep in topel dan je za nami. Še dobro, da tukaj ves čas piha, da ni vroče. Dopoldan je Numa (Francoz, ki šiva) prinesel popravljen sprayhood. Zamenjal je stranska okna, ki so bila res v slabem stanju, saj je sonce plastiko že tako prežgalo, da se je lepila na okvir in ponekod sploh ni bila prosojna, ampak povsem rjava, in na streho našil še en kos blaga, ki tudi ni bilo v najboljšem stanju. Zadeva je super, le plastika, ki jo je dal, ni najboljša. Sicer se skoznjo vidi odlično, a je slika popačena. Se pravi plastika ni povsem ravna (ni planparalelna plošča). To mi ni preveč všeč, saj se bojim, da se na razdaljo ne bo videlo recimo druge jadrnice ali ribiškega čolna. Bomo videli, kaj bo iz tega. Sicer sem se danes ukvarjal z nafto in rezervoarjem. Iz tanka sem prečrpal vso nafto v kanistre. Nafta je videti kot nova in v rezervoarju je le nekaj malega smeti. Zelo sem zadovoljen s stanjem, saj ves čas poslušam, kako imajo kruzerji probleme z nafto. Jaz vedno točim pri dokaj renomiranih velikih ponudnikih, če je le mogoče. Ja, eni so se hvalili, da so v Karibih ali Južni Ameriki kupili nafto čisto poceni. Potem pa zapravili celo premoženje za nove filtre in vzdrževanje motorja. Jaz sem raje kupil solidno nafto za dolar, kot vprašljivo za 70 centov. Je pa res, da sem se ves čas potepal po območjih, kjer je dobra nafta bila na voljo. 

Nekaj je verjetno tudi v tem, da sta moja rezervoarja iz plastike in imam bistveno manj kondenza, kot tisti s kovinskimi rezervoarji. Danes sem izdeloval improviziran pokrov rezervoarja in jutri se lotim montaže. Malo bom še pogledal naokrog, če kje prodajajo kakšno tesnilno maso, ki je namenjena prav nafti. Na barki imam še pol tube lepila Bison Poly Max. To sem uporabljal pri obnovi kuhinje in hladilnika. Upam, da se še ni strdil. Imam tudi Sikaflex, a Sika baje ni dobra za v nafto, ker izloča neke kemikalije, ki potem škodijo motorju, saj baje lahko zamašijo dize, ker so topne in pridejo skozi filtre. Ne vem, ali je to res, a raje ne bom tvegal. MS polymer je baje boljša rešitev. Bom jutri prilepil kakšno skico in slikico.

Novica dneva pa je, da je bila Lili danes pri frizerju. Ko je šla iz trgovine, je vprašala v enem salonu, kjer so sicer strigli moške, a je na lokalu pisalo unisex, če se lahko naroči. Ker se niso razumeli in ji niso znali razložiti, da znajo strič le moške, so jo pač ostrigli. 20 minut je počakala in bila na vrsti. Malo bolj na fanta so jo ostrigli, a je super. Itak se začenja poletje in je vsak dan bolj toplo. Plačala pa je manj, kot jaz doma plačam za striženje z mašinco.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 269. dan

Dan je bil posvečen nafti. Najprej sem preveril, ali je oddušna cev rezervoarja lepo prepišna. Zdaj, ko je tank prazen in pokrov odprt, je to lažje. Vse je bilo v redu. Odrezal sem košček cevi oddušnika, da sem podaljšal cev za zajem goriva v tanku. V navtiki sta prisotni dve šoli o tem, kako mora biti narejen zajem goriva. Večina zagovarja, da mora biti zajem 5 cm nad dnom tanka, da ne zajemaš smeti. Jaz sem zagovornik tega, da mora biti zajem čim nižje – morda 5 mm nad dnom.

Obrazložitev moje izbire:
1) Porabil sem vso nafto, kolikor je je cevka lahko potegnila – motor je že kašljal zaradi zraka. No, iz tanka sem včeraj izčrpal še 30 l nafte. Torej, zadnjih 30 l pač ni na voljo. Iz 235 l tanka lahko potegnem le 205 l. S podaljšanjem cevke bom lahko porabil skoraj vso nafto. Morda je bo ostalo 5 l, ali pa še manj.

2) Če jemlješ nafto iz sredine (5 cm nad dnom) vsa umazanija in voda ostajata na dnu. In to leta in leta, pa sploh ne veš, da jo imaš v nafti. Vmes menjavaš filtre, ki so vedno čisti, v vodnem separatorju ni nič vode in veselo pluješ. Ko pa imaš enkrat res težko morje in te premetava kot orehovo lupino in res rabiš motor, da se rešiš skal, se pa vsa ta voda in umazanija zmešata, zamašita filtre in motor crkne. Barka lahko konča na skalah. Če pa vedno jemlješ nafto iz dna, morebitno vodo in umazanijo sproti potegneš v filter in separator, dokler je tega še malo. Ob vsaki menjavi vidiš, če je kaj umazan in po potrebi lahko celo pogosteje menjaš, če imaš slabo nafto. Vodo pa sproti odtočiš iz separatorja. Skratka, vodo in umazanijo sproti odstranjuješ in v tanku je le čista nafta. Ko pride tista nevihta, ti motor dela in te reši.

No, pri meni ni bilo veliko smeti in nič vode, vseeno pa sem zajem podaljšal in je sedaj tik nad dnom. Ker sem bil itak že ves umazan, sem dobro pobrisal notranjost tanka – vsaj toliko, kot sem lahko dosegel. Dosegel sem pa večino. Tudi najnižjo točko. Zelo malo je bilo umazanije za šest let uporabe in nobenega čiščenja do danes. Sedaj se lotimo pokrova. Opazil sem, da se pod navoji luknja še malo zoži. To je odlično, saj lahko naredim dve okrogli plošči iz pleksija in s tem zatesnim. 

Pred tesnjenjem seveda dobro razmastim vse površine. Spodaj je nekoliko večja plošča, ki lepo nasede na spodnji rob. Ko jo čep potisne navzdol, dobro tesni, saj je med njo in robom tesnilna masa. Že to bi verjetno bilo dovolj, a sem šel korak dalje. Na njo pride še ena plošča, ki je nekoliko manjša. Ta je namazana po robu zgoraj in spodaj. Ko jo namestim, jo še dodatno dobro namažem po zgornjem robu in v reži med ploščo in navoje. Na obe plošči pride še čep, ki je sestavljen iz dela originalnih navojev prejšnjega počenega čepa in poliestra, ki je zalit znotraj. Poliester je na spodnji strani lepo pobrušen, tako da tvori gladko površino za naleganje na obroče. Ta čep dobro namažem s tesnilno maso in ga privijem. Ko čep naleže na plošče, jih dodatno potisne skupaj, kar povzroči, da se tesnilna masa dobro razleze povsod in prepreči uhajanje nafte. Zgornja plošča je nekoliko manjša zato, da je sloj mase med njo in tankom debelejši in lahko bolje kompenzira temperaturne raztezke različnih materialov. Višek mase se izrine po navojih navzgor in tudi tam naredi tesen spoj. Upam, da bo to tesnilo, čeprav je tank iz polietilena, ki je izrazito nehvaležen material za lepljenje. Nanj se nič ne prime.

Najboljše pri celi zadevi pa je, da lahko čep po potrebi spet odvijem in skozi prozorno pleksi plastiko vidim, ali je med ploščami kaj nafte. Po tem bi bilo treba le na novo zatesniti čep. 

Bomo videli, kako bo tale moj MacGyverski čep zdržal zob časa.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

V tokratnem videoposnetku je združeno nekaj neverjetnih neumnosti, ki jih ljudje počnejo na vodi in nekaj neverjetno iznajdljivih potez.

Ta teden si lahko ogledate:

• kaj storiti, ko zaplujem nekam kamor ne bi smel
• napad poljske jadrnice na tanker
• kako s previsokim plovilom plujemo pod mostom

S torkom, 20.10.2020, velja nov odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2.

Iz novega odloka je bila odstranjena izjema predčasno rezerviranih počitnic. Tako preko meje države in preko meje posameznih regij ne morajo tisi, ki so počitnice zgolj rezervirali ali pa tudi že plačali.

Od torka, 20.10.2020 lahko med statističnimi regijami in med državami ob upoštevanju priporočil NIJZ prehajajo le naslednje izjeme:

• prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,
• opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
• odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
• varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov,
• dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
• dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
• dostop do storitev za nujne primere,
• dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
• dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
• izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva.

Ko bodo znane dodatne informacije o prehajanju meja, jih bomo objavili v tem članku.