Novice

Ob 8.26. uri je Boris Herrmann (Seaexplorer-Yacht Club de Monaco) sporočil, da mu je veter strgal jadra.

Boris Herrmann pluje mimo rta Horn, v zasledovalni ekipi, ki pluje 800 nmi za vodilnim Bestavenom. Plujejo v severozahodnih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo 30 do 35 vozlov in povzročajo 5 do 6 m visoke valove. Eden izmed sunkov vetra mu je strgal glavno jadro med drugo in tretjo skrajšavo. Po posvetu s svojo ekipo, so našli rešitev za popravilo jadra. Ker trenutno pluje v preveč zahtevnih pogojih, je uspel le sneti glavno jadro in pluje zgolj s prednjim. Klub temu mu uspeva pluti z zelo solidno hitrostjo 13 vozlov. Konkurenti v skupini plujejo s približno štirimi vozli višjo hitrostjo. Takoj, ko bodo pogoji na Južnem oceanu omogočali, bo pričel s popravilom glavnega jadra.

Bestaven padel v področje visokega pritiska

Danes ponoči je vodilni Yannick Bestaven zaplul v področje visokega zračnega pritiska, ki se je razširilo severno od Falklandskih otokov. Kljub temu je pred zasledovalcem Dalinim preko noči pridobil 40 nmi prednosti in se počuti samozavestno.

»Sem v odlični formi. Vremenski pogoji so dobri. Včeraj je sijalo sonce in plul sem z dobro hitrostjo. Veter se je umiril. Prijadral sem v področje visokega zračnega pritiska. Morje je mirno. Nebo je jasno in polno zvezd. V vsakem anticiklonu je težko predvideti kako se bo obrnil veter. Sem optimističen. Vem, da me bo upočasnil, vendar sem prepričan, da ga bom kmalu prečkal.  Upočasnil bo tudi ostale jadralce za menoj. Kdor prvi prede, prvi melje. Zato sem včeraj plul s 100% hitrosti. Nisem izgubljal časa.

Zunaj se je ogrelo. Temperatura vode je 12 stopinj v kabini je med 14 in 15 stopinjami, kar je bistveno bolje, kot je bilo v Južnem oceanu. Počasi slačim sloje oblačil, ker mi postaja toplo.

Po plovbi mimo rta Horn sem bi izčrpan. Včeraj sem pozabil prižgati budilko. Zaspal sem ko se je stemnilo in zbudil sem se, ko se je zdanilo. Dolgo sem spal. Tega med dirko ne počneš. Imel sem srečo, da se veter ni obrnil. Jadrnica je plula s konstantno hitrostjo. Pridobil sem 40 nmi prednosti pred Charliem. Jasno je, da sem potreboval počitek. Plovba v anticiklonu mi daje dober občutek. Lahko se v miru sprehodim po krovu in napolnim baterije za naslednjo etapo, ki bo kompleksna. Potrebno bo poiskati pravo ruto in moram biti v dobri formi.

Ta del regate bomo pluli po bolj poznanem področju. Od mesta Itajai dalje bodo pihali bolj zmerni vetrovi. Jadrnice bomo lahko obremenili do skrajnih meja. Videlo se bo, koliko potenciala imamo in kakšne so razlike v hitrosti jadrnic. Sam sem zelo navdušen. Ko imam veter v levi bok, lahko jadram hitro.«

Foto: © Jean Marie Liot / Maître CoQ IV, posnetek zaslona

Volvo Penta je pred tremi leti kupil ameriško podjetje Seven marine, ki je razvilo najmočnejše zunajkrmne motorje, ki so razvili od 527 pa vse do 627 KM. Po treh letih pa se je odločil, da prekine proizvodnjo in marketinške aktivnosti za te motorje.

Volvo Penta je svojo odločitev podprl z izjavo, da gre za odločitev, ki je bila sprejeta zaradi njihove usmeritve v ekološko podjetje. Njihov cilj je, da do leta 2050 postanejo podjetje, ki bo proizvajalo izdelke, ki ne bodo povzročali emisij škodljivih plinov.

Vse aktivnosti v zvezi s prodajo in oglaševanjem se bodo končale 1. januarja 2021. Proizvodnja bo zaključena, takoj ko bodo izpolnili do sedaj prejeta naročila. Volvo Penta zagotavlja, da se bo držal garancijskih pogojev in bo tudi v prihodnje zagotavljal rezervne dele.

Volvo Penta je napovedal, da bo izvajal elektrifikacijo motorjev v majhnih korakih. Svoji ekološko naravnani politiki razvoja pa namerava vestno slediti vse do popolne tranzicije leta 2050.

Foto: SevenMarine

Včeraj sta v Atantiku plula vodilna Bestevan in Dalin, danes ponoči je rt Horn obplul Tuyant, zjutraj pa še Seguin.

Bestaven se je že predvčerajšnjim odločil, da bo Falklandske otoke obplul po vzhodni strani. Vremenski pogoji so mu narekovali plovbo južno, daleč od rt Horn. Dalin se je odločil za plovbo zahodno od otoka Isla de los Estados, nato pa je bil prisiljen zapluti proti vzhodu in slediti plovbi vodilnega Bestevana. Njegov zaostanek za vodilnim se je povečal na 180 nmi. Verjetno se bo še povečal. Bestaven pluje proti cilju s hitrostjo 18 vozlov, Dalin le s šest.

Tretji v Atlantiku je Thomas Ruyant. Mimo rta Horn je zaplul ob 00:40 uri (UTC). Za vodilnim ima pri prečkanju rta 1 dan 10 ur 57 minut zaostanka. Dve uri kasneje je mimo rta zaplul še Damien Seguin na jadrnici Groupe Apicil, ki je prvič v življenju zaplul mimo rta. Seguin je odlično jadral v Tihem oceanu. Bil je najhitrejši. Za plovbo preko oceana je potreboval 4 ure in 19 min, kot drugi najhitrejši jadralec.

»Tukaj smo prijatelji. Prva plovba mimo rta Horn, četrto mesto na Vendee Globe, to je noro. Ne morem pozabiti.«, je sporočil Seguin, odprl steklenico šampanjca, kapljo daroval jadrnici, kapljo morju in sebi privoščil požirek.

Časi plovbe mimo rta Horn:

1. Yannick Bestaven (Maître Coq IV): 2.1.2021 ob 13:42 UTC; čas plovbe: 55d 00h 22min
2. Charle Dalin (APIVIA): 3.1.2021 ob 04:39 UTC; čas plovbe: 55d 15h 19min
3. Thomas Ruyant (LinkedOut): 4.1.2021 ob 00:40 UTC; čas plovbe: 56d 11h 20min
4. Damien Seguin (APICIL group): on 4.1.2021 ob 02:40 UTC; čas plovbe:  56d 13h 20min

Foto: © Thomas Ruyant / LinkedOut, posnetek zaslona

Yannick Bestaven je prvi obplul rt Horn na letošnji regati Vendee Globe. Mimo njega je plul v nevihtnem vetru in visokih valovih.

Za Bestavena je bila to prva plovba mimo rta. Želel si ga je ogledati vendar je plul 85 nmi južno v slabem vremenu in močno razburkanem morju. Kljub temu, da slavne skale ni videl, je zelo vesel, da je prvič zaplul mimo njega. Plovba mimo rta je posebna zmaga nad Južnim oceanom. Sedaj ga čaka le še 7.000 nmi plovbe proti severovzhodu, proti luki Les Sables d'Olonne.

Bestaven je mimo svetilnika na rtu zaplul ob 13:45 uri (UTC). Za plovbo je potreboval 55 dni in 22 min. Njegov čas je v primerjavi z rekordom, ki ga je postavil leta 2016 Armel Le Cleac'h bistveno slabši. Le Cleac'h je potreboval le 47 dni.

Ko je zaplul mimo rta in so se vetrovi nekoliko umirili, je prvo plovbo po Južnem oceanu komentiral:

"Sem zelo trmast. To je moja napaka in hkrati prednost. Sem tudi zelo odločen v težkih pogojih. Verjeti sem moral v svoje sposobnosti in ruto, ki sem si jo začrtal. Nisem se smel ukvarjati s svojimi nasprotniki in njihovimi odločitvami. Najbolj vztrajen sem moral biti pri plovbi na skrajnem robu Antarktične cone prepovedane plovbe. Nisem se zavedal, da se lahko tako močno poglobim vase in lahko premagam stres, mraz, osamljenost in nenehne vibracije. Med plovbo sem doživel nekaj magičnih trenutkov in nekaj zelo težkih."

Yannick Bestaven trenutno pluje vzhodno od rta Horn. Smer plovbe je že spremenil proti severovzhodu, proti Falklandskim otokom.

Charle Dalin drugi uspešno mimo rta

Drugi je mimo rta zaplul Charlie Dalin. Njegova pot plovbe je bila bistveno bolj severna kot Bestavenova. Mimo rt je plul na razdalji vsega 7 nmi. Kljub temu ni imel lepega razgleda na rt, lahko pa je opazil luž svetilnika. Mimo je plul ponoči, ob 04.39 uri (UTC) oziroma 00:39 po lokalnem času.

Kot tretji pluje Thomas Ruyant z zaostankom 470 nmi, le 10 nmi za njim pa Damien Seguin. Kot tudi zasledovalna ekipa plujeta v zmernih zahodnih vetrovih. Ruyant pluje na skrajnem jugu, Seguin dobrih 70 nmi bolj severno. Svojo prednost pred zasledovalno ekipo sta nekoliko povečala. Benjamin Dutreux, vodilni v zasledovalni ekipi pluje z zaostankom 621 nmi, Jean Le Cam, Luis Burton Boris Herrmann in najhitrejša jadralka Isabelle Joschke na devetem mestu, pa zaostajajo manj kot 700 nmi.

Boris Herrmann o plovbi z vetrom

Boris Herrmann je o plovbi z vetrom zapisal:

"Plujem z eno skrajšavo in manjšin gennakerjem. Plovba z vetrom v teh visokih valovih ni enostavna. Veliko pospešujemo in veliko plujemo na hidrokrilih. Hitrost približevanja cilju (VMG) pri plovbi z vetrom ni ravno najvišja. Komaj čakam, da bom zaplul v Atlantik. Tam pogoje bolje poznam in vetrovi so bolj stabilni. Zelo razočaran sem, ker sem padel na deveto mesto. Upam, da mi bo v Atlantiku uspelo, da se povzpnem višje na lestvici. Skupina v kateri plujem je zelo kompaktna. Vsi smo si zelo blizu. Ves čas moramo paziti, da ne pride do trka. Imam okvarjen AIS. Zato nisem navdušen nad majhnimi razdaljami med plovili. Ponovno se približujem Isabelli in Louisu. Zelo zanimivo bo. Sprememba smeri vetra za  10 stopinj pomeni veliko razliko pri plovbi."

Besedilo še ni lektorirano. Za morebitne napake se opravičujemo.

Yannick Bestaven se približuje rtu Horn. Če bo vse po planu, ga bo obplul danes proti večeru. Ko je danes zjutraj prečil in zmanjšal jadra, je lahko odgovoril na vprašanje glede plovbe mimo Horna, ki ga bo obplul z velike razdalje.

"Pravkar sem naredil tretjo skrajšavo na glavnem jadru in spredaj namestil J3. Morje postaja izjemno vzvalovano in večkrat sem se s premcem potopil. Moram upočasniti. Plujem v najbolj zahtevnem predelu. Nikamor se mi ne mudi. Do rta je manj kot 180 nmi in moram se malo umiriti. Zadnje ure sem plul zelo hitro. Hitreje kot plujem, manj časa bom v lijaku (prehodu med rtom Horn in Antarktiko). Tu se ne želim zadrževati dolgo. Želim si ostati v ospredju in pluti v nevihti le nekaj ur. Rt bom obplul na veliki razdalji. Bojim se, da bo morje severneje bolj razburkano in bo plovba nemogoča. Fronto si želim prepluti čim hitreje. Pluti želim s kotom 90° glede na veter. Nato bom zopet pospešil in zajadral z višjo hitrostjo. Bliže rtu Horn bodo pihali močni vetrovi. Skupaj z močnim tokom bo tam plovba preveč zahtevna.

Rahlo sem razočaran, da pri svoji prvi plovbi mimo rta, ne bom imel možnosti, da ga vidim. K sreči mi je Arnaud Boissieres pripravil nekaj fotografij. Kljub temu, se bom enkrat moral vrniti. Trenutno dežuje. Temperatura morja je 6 stopinj. Preden grem na krov, da bi izvedel manever, si oblečem vse plasti mojih oblači, neoprenske rokavice, neoprensko kapo in obleko za slabo vreme. Vreme res ni prijetno. Veselim se, ko bom zaplul proti severu v srednje zemljepisne širine.

Rt Horn planiram prepluti med 16.00 in 17.00 uro (po francoskem času). Morje se je močno vzvalovalo. Pravilno sem se odločil, da sem zmanjšal jadra, ker sem plul prehitro. Obe hidrokrili imam povsem iztegnjeni. Ko bom spet plul hitreje, ju bom nekoliko skrajšal. Mimo rta bom naredil velik lok. Ko bom plul mimo Falklandskih otokov me bodo tudi tam čakali zahtevni pogoji. Počakal bom, da se umiri, da spočijem možgane in razmislil katero smer izbrati za nadaljevanje."

Destremau zaradi težav razmišlja o odstopu

Sebastien Destremau je v jutranjem sporočilu svoji tehnični ekipi zapisal, da se bori s tehničnimi težavami na jadrnici in se boji, da bo moral odstopiti.

Destremau ima težave s svojim avtopilotom. Poizkušal je že vse mogoče, da bi imel sistem krmarjenja, ki bi mu omogočal varno plovbo, a se boji, da je že izčrpal vse možnosti. Za popravilo bi potreboval del, ki ga nima na jadrnici in bi ga moral prevzeti na kopnem. Težave, ki so se pričele v sredini decembra, se kopičijo. Razmišlja o odstopu.

"Del novoletnega večera in prvi dan novega leta sem se trudil, da bi namestil senzor kota direktno na krmila. Kasneje sem ugotovil, da mi to ne bo rešilo težav, ki se vlečejo že 14 dni. Bila je izguba časa. Razočaran sem šel v posteljo, da pozabim.

Trenutno plujem le s prednjim jadrom. Glavno je spuščeno. Plujem počasi in sem v središču sistema visokega pritiska. Celoten sistem krmiljenja je razstavljen. Trenutno se mi ne sanja, kako bi namestil ročico krmila. Kopenska ekipa išče rešitev. Ni enostavno saj imam na krovu le malo orodja. Avtopilot je sedaj popravljen in deluje pravilno. Žal pa ni uporaben. Oba računalnika sta okvarjena oziroma se ne odzivata. Skratka, moja jadrnica Merci nima avtopilota. Na tak način ne bom mogel nadaljevati regate. Verjetno bom moral odnehati. Če sistema ne popravim, ne bom moral nadaljevati proti Les Sables d'Olonne temveč bom moral oditi iz regate.

Tu smo, a vseeno Srečno novo leto."

Besedilo še ni lektorirano. Za morebitne napake se opravičujemo.

Zadnje dni lanskega leta je po celotnem Jadranu pihal orkanski jugo. Na nekaterih območjih je dosegal hitrosti 70 vozlov, valovi pa so segali do višine 7 m. Kljub nevarnim razmeram so bile nekatere posadke reševalnih ekip prisiljene izpluti.

Medicinsko akcijo je moralo izvesti plovilo Pojišan iz flote SAR (Searc and Rescue – iskanje in reševanje na morju). Plovilo je ob 15.00 uri izplulo iz Palmižane na Paklenih otokih in zaplulo proti otoku Hvar. V luki Vira so na krov prevzeli nosečnico, ki je potrebovala nujen medicinski prevoz v splitsko bolnišnico. Na krovu jo je spremljalo tudi medicinsko spremstvo. Posadki reševalnega plovila je kljub izjemno slabemu vremenu, močnemu vetru in visokim valovom uspelo z otoka pripluti do splitske mestne luke, kjer je nosečnico prevzelo osebje splitske bolnišnice.

Reševanje člana posadke ladje Ugur Dadayli

V večernih urah so nujen klic opravili na ladji Ugur Dadayli, ki pluje pod zastavo Marshallskih otokov. Eden izmed članov posadke se je hudo poškodoval. Ker mu nihče na ladji ni bil spodoben nuditi primerne zdravniške oskrbe, so bili prisiljeni poklicati na pomoč. Ladja je bila 12 nmi zahodno prehoda Proversa. Ker je v tem času na območju plovbe pihal orkanski veter, so kapitanu ladje naročili, naj zapluje proti otoku Garmenjak, kamor se je napotila tudi posadka Luške kapitanije Zadar z medicinsko ekipo na krovu. Na dogovorjeni poziciji je reševalna posadka pristala na bok ladje. Hudo poškodovanega člana posadke D. M. (1995), turškega državljana, so prevzeli na krov in ga odpeljali v Sukošan, kjer ga je prevzela hitra medicinska pomoč in odpeljala v zadrsko bolnišnico.

Velika fronta, ki se premika s floto proti hru Horn je omogočila veliki pobeg. Vodilna dvojica, Yannick Bestaven na jadrnici Maitre Coq IV in Charlie Dalin na APIVII, sta izkoristila svojo prednost in plujeta pred fronto. Zasledovalna ekipa, ki jo vodi Thomas Ruyant pluje za fronto. Njihov zaostanek se ja zato povečal in znaša že 500 nmi. Prvi zasledovalec Ruyant, je v središču, pluje v manj vetra in napreduje počasi. Zasledovalna ekipa se mu bo nedvomno približala.

Yannick Bestaven še vedno brani svojo vodilno pozicijo. Prednost pred Dalinom je povečan na 140 nmi. Do rta Horn ga loči 550 nmi. Vetrovi so mu trenutno naklonjeni. Pihajo s severa in mu omogočajo plovbo s hitrostjo preko 15 vozlov. Fronta, ki se giblje proti vzhodu bo verjetno spremljala vodilno dvojico vse do vplutja v Atlantik. Po vremenskih napovedih naj bi pri plovbi mimo Horna pihal veter s hitrostjo 40-45 vozlov, valovi pa se bodo dvigali vse do višine 7 m.

Napad je najboljša obramba

Charlie Dalin pluje na drugem mestu. Noče se predati. Še vedno se spogleduje s prvim mestom. Zato na trenutke pluje na meji:

"Včeraj sem glisiral s hitrostjo 30 vozlov. Enkrat sem trčil v visok val, ki je jadrnico zaustavil. Z glavo udaril v nosilec. Moram se naprezati, da me ne ujame center ciklona. Če bo vse po planu, bom obplul rt Horn, de da bi mi bilo potrebno prečiti. Preračunal sem svojo pot in ugotovil, da bom mimo rta plul ponoči. verjetno mi ne bo potrebno zmanjšati hitrost plovbe, ker bodo vetrovi zelo močni. Zelo rad bi videl slavno skalo, vendar ne nameravam spremeniti smeri plovbe zaradi tega."

Sedmič okrog sveta

Jean Le Cam nastopa na svoji peti regati Vendee Globe, mimo rta Horn pa bo zaplul že sedmič. Klub zelo zahtevnim pogojem na jugu Tihega ocena, je dobro razpoložen. Po dosedanjih izračunih bo rt Horn prečkal v približno enakem času, kot ga je leta 2004. Za plovbo do Horna je pred 16 leti potreboval 56 dni 17 ur in 13 sekund.

"Jasno je, da napredujemo. Benjamin (Detreux) je dve milji pred menoj. Zaplul sem nekoliko bolj proti severu. Če hočem mirno spati, je dobro, da je med nami vsaj 100 nmi razlike. Sem na ruti, ki mi ustreza. Veter se bo obrnil nekoliko proti desni.

Vsako prečkanje rta Horn je nekaj posebnega. Tokrat bo tam veliko vetra. No ni ravno najbolje. Tisti v ospredju ga bodo imeli največ, mi nekoliko manj. Tisti za nami bodo imeli veter v krmo. V takem vetru tam ni prijetno.

Pred dvanajstimi urami smo pluli v popolnoma mirnem. Sedaj imamo velik val. Situacija je nenavadna. Je 4:30 (UTC). Tu spodaj se hitro stemni. Še vedno je 31. december. No vsaj tako se mi zdi. Do rta Horn je še 4 dni plovbe. Če bo nevihta, bo potrebno upočasniti.

Srečno novo leto!", Jean Le Cam.

Jeremie Beyou pluje enako hitro kot vodilna dvojica

Jeremie Beyou, ki pluje na jadrnici Charal, se je moral kmalu po začetku regate obrniti in zapluti nazaj v Les Sables d'Olonne. Ko je popravil jadrnico je po desetih ponovno izplul je za takrat vodilnim Alexom Thomsonom zaostajal 2700 nmi, za trenutno vodilnim Yannickom Bestavenom pa 2400 nmi. Z zadnjega mesta se je povzpel na trenutno 18. Pluje z zaostankom 2500 nmi in bo kmalu prehitel še nekaj jadralcev pred seboj.

© Boris Herrmann / Seaexplorer - YC de Monaco

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Algeciras (Gibraltarski zaliv) 1. dan

Zjutraj piha močneje, valovčki so že malo nadležni, zato se ob kavici odločiva, da se premakneva na drugo stran zaliva. Prestaviva se za 3,4 navtične milje na zahod pred mestece Algeciras.

Medtem Lili opere eno žehto perila, ker pa motorirava, imava tudi na cilju vročo vodo, saj nisva vsega porabila za pralni stroj. Tule so valovi od vetra manjši, se pa čuti nekaj swela s strani. V začetku je vetra še okrog 20 vozlov, občasno do 28, popoldne pa se okrepi na 35, s sunki do 40.

Včasih smo to jakost vetra poimenovali 'piha k' pr' norcih'. Verjetno je bila odločitev, da se premakneva pravilna.

Ker ne greva v marino, narediva še nekaj vode. Proizvodnja je pribl. 40 l na uro, kar je manj od specifikacij (52 l), a več kot prej, ko je v zelo mrzlem morju bila proizvodnja mogoče 35 l/h. Watermaker občasno spusti nekoliko škripajoč zvok, kot bi kakšen oring slabo drsel po valju. Upam, da to ne pomeni, da bo kaj crknilo, saj sem zapravil celo premoženje za nova tesnila in membrano in kup časa, da to uredim.

Vala od vetra je na zahodni strani občutno manj, je pa nekaj swela z juga, ki sčasoma postane nadležen. Odločiva se, da se premakneva bližje pristanišču. Ob plaži greva proti jugu za 0,6 milje. Zdaj sva bolj skrita za pristaniškimi pomoli in je swela manj.

Za večerjo je izvrstna tuna. Tokrat z rižem. Lili jo samo po površini malo opeče, v sredini je še mrzla. Kar topi se v ustih.

Seveda ne manjka omaka iz česna, ingverja, čilija in sojine omake. Poplaknjeno s kozarcem dobrega rdečega vina. Ja, res trpiva, medtem ko čakava, da se veter unese.

V mislih sva precej na maroški strani, ampak zgodbo o mrežah za tune in ribičih bodo pripovedovali tisti, ki so jo doživeli iz prve roke.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Damien Seguin na jadrnici Groupe Apecil trenutno pluje na odličnem tretjem mestu. Za vodilnim Yannickom Bestavenom ima samo 166 nmi zaostanka. V vetrovih, ki pihajo do 20 vozlov pluje naravnost proti rtu Horn. Predvidoma ga bo dosegel naslednjo nedeljo, ko bo premagal še 1550 nmi južnega Tihega oceana.

»Severozahodni veter počasi upada. Padel je že pod 20 vozlov. Presenečen sem, da vidim jadrnico Apivia, ki pluje proti severi. Do spremembe smeri sem jo imel za primerjavo. Sam sledim moji začrtani ruti. Imam občutek, da Jean Le Cam dela nekaj podobnega kot jaz. Zato sem zadovoljen s tek kar počnem. Sledim plovbi mojih konkurentov, njihovim povprečnim hitrostim in smeri plovbe. Podatki mi omogočajo izdelati dobro vzporednico z mojo analizo.

Zadnjih 36 ur je bilo izjemno napornih. Težko je bilo natančno krmariti v visokih valovih in močnem vetru. Nekako mi je uspelo. Plul sem lepo. Nisem okleval pri spremembah smeri plovbe, čeprav je veter pihal s hitrostjo preko 30 vozlov. Zelo sem vesel, da sem na tretjem mestu. Rt Horn bom verjetno dosegel naslednjo nedeljo. Zaenkrat izgleda, da bo komplicirano. S severa se nam približuje področje nizkega zračnega pritiska, a do tam nas loči še 1500 nmi. Svojo prvo plovbo mimo rta ne bi rad opravil ponoči. Potreba bo najti primerno časovno okno, ko bo ugoden veter in morski tok. Ne želim, da bi bila to slaba izkušnja. Rekli so mi, da je južni Tihi ocean znan po zelo dolgih valovih. Žal do sedaj temu ni bilo tako.

Današnji dan poteka dobro. No dejansko mi se bližamo večeru. Plujemo direktno proti Hornu. Na krovu moram izvesti še nekaj popravil. Dolgo že plujemo. Noči so kratke in težko je slediti tempu.«, je zapisal v jutranjem sporočilu z južnega Tihega oceana. 

Foto: © Damien Seguin / Groupe APICI, posnetek zaslona