Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 3. dan

Nisem spal tako dobro kot prvo noč, a je bilo za silo. Lili je imela polne roke dela v svoji izmeni. Jadrali smo malo na levih uzdah, pa malo na desnih, enkrat z motorjem, enkrat brez, pa s flokom in brez ... Vidi se, da je veter zamešan.
Jedro nizkega zračnega tlaka, ki trenutno poganja veter v tem delu Atlantika se nahaja 600 milj zahodno od nas, se pravi, da je 300 milj zahodno od Madeire. Šibko jedro visokega tlaka pa se je razcepilo na dva dela in je en del 200 milj severno od nas, en del pa 200 milj vzhodno. In ti trije sistemi se pretepajo med seboj in mešajo veter okrog nas. Še pred nekaj dnevi je kazalo, da bo anticiklon (jedro visokega tlaka) vzhodno od nas in bomo imeli stabilen veter, a s tem, ko se je razcepil, nam je pač malo prekrižal načrte in nam otežil plovbo. Trenutno piha prav iz smeri Gibraltarja.

A tako pač je. Nad vremenom se lahko pritožuješ, če se hočeš, pomaga pa čisto nič. Lahko le iz trenutnega položaja poskusiš potegniti največ, kar zmoreš in pač nastaviš jadra in kurz vetru primerno. Trenutna taktika je, da raje vozim na sever, kot na vzhod, saj je za kasneje napovedan veter z več severne komponente. Vsaka milja severne širine, ki jo to noč naredimo, nama bo kasneje še prav prišla. Seveda ob predpostavki, da bo vreme takšno, kot so napovedali, saj je vremenska napoved, ki jo imava, pač še iz torka, se pravi, da je stara tri dni. Novo napoved bova lahko pridobila šele na cilju. Nekaj pred četrto uro zjutraj vidim v daljavi lučko. Na AIS-u ni ničesar, torej verjetno vidim jadrnico. Predaleč je, da bi razbral luči. Čez 20 minut izginejo za obzorjem.

Ob 9.40 pa se oglasi AIS-alarm. Nevarnost trčenja. CPA=0. Kje za vraga na širnem morju najde prav mene, da me hoče povoziti. Ladji je ime Star Hidra in je 196 m dolga tovornjača, ki pluje s 15 vozli proti Braziliji. 

Čez tri četrt ure se bomo zaleteli, pravi AIS. Ker so še 12 milj daleč, jih z očesom še ne vidim, tudi radar jih ne najde.

Super zadeva je tale AIS. Da ti veliko časa za izogibanje. Oni so me morali tudi zaznati na AIS-u, saj oddajam. Ker sem jadrnica, sem v primeru nevarnosti trčenja po pomorskih predpisih dolžan ohraniti smer in hitrost, ladja pa je dolžna narediti manever izogibanja. Ne ukrepa. Manj kot pol ure je še do srečanja in AIS pravi, da se bomo srečali na manj kot 100 m, in sicer enkrat levo, enkrat desno od nas, kakor nas pač zanese val. 

Če ladja ne ukrepa, moram jaz. Vozim orco, veter je 45° z moje desne. Ladja prihaja tudi z rahlo desne. Če nekaj stopinj odpadem – to pomeni zavijem bolj stran od vetra – to zlahka naredim. A v tem primeru bi bil jaz spredaj. Če slučajno zmanjka vetra, sem lahko v zagati. Preveč tvegan manever je to.

Raje stisnem še nekaj stopinj v veter, da spustim ladjo mimo pred seboj. Če se ne bo izšlo, lahko še vedno naredim obrat proti vetru. Hitrost seveda precej pade, ko tiščim preostro v veter. Ves čas sem za krmilom, saj zdajle ni primeren trenutek, da mi jadra zaplapolajo in se ustavim.

Ladja gre mimo mene na manj kot milji razdalje. To bi bilo kje ob obali sicer veliko, a na odprtem se ladje tipično izogibajo na večjih razdaljah. Kmalu po srečanju pade veter in jadrom se pridruži motor.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Dan začenjam na tej pasaži zgodaj. Po navadi okrog druge ure zjutraj (po navadi sem ob tej uri šele hodil spat). 

Sistem straž imava urejen tako, da ima Lili večerno stražo, nekako od 18. ure naprej, jaz pa grem po večerji spat in spim (v teoriji) med 19. in 2. uro. To je sedem ur, kar je dovolj. Je pa težko iti spat (in zaspati) ob sedmih zvečer, ko je zunaj še sonce.

Lili gre spat ob dveh in spi do jutra, ko imava kavico in zajtrk, kar je okrog desetih. Čez dan sva oba v glavnem pokonci, le za kakšno uro kdo vmes zadrema. Današnja nočna straža se je začela v solidnem vetru. Lili je razpela vsa jadra, motor je ugasnjen. Ne moreva voziti v smeri, saj piha z vzhoda, midva pa bi morala iti na vzhod-severo-vzhod. Namesto 60° imava smer 45°. V začetku. Potem se veter obrača in krivi naju vedno bolj na sever. Proti jutru piha točno iz smeri Gibraltarja.

Tudi val se poveča. Daljši val prihaja z boka (s severozahoda), kratek in špičast pa iz smeri 60. Kombinacija je precej neugodna in barka se zelo ustavlja, ko jo zadene rafal malo večjih valov. 

Na oceanu vozit orco je težko. Da bi dosegel kot v veter 45°, kot na majhnih valovih, je utopija. Komaj dosegam 60°. To pomeni, da morava za 10 milj proti cilju prejadrati 20 milj. Predstavljajte si enakostraničen trikotnik. Slabši kot je zato, ker so valovi veliki in ustavljajo barko, zato je treba jadra natrimati bolj na moč, se pravi več trebuha. S tem pa se izgublja kot v veter.

Precej dela imam to jutro, saj je veter zelo neenakomeren. Potem zapoje rola ribiške palice. Riba! Malo zategnem zavoro na roli, da se odvija počasneje. Riba je divja in močna. Boriva se, nekaj časa zmagujem jaz, nekaj časa riba. In riba se utrudi hitreje. Barke nisem ustavljal, samo malo sem upočasnil. To se mi je do zdaj izkazalo kot najboljša taktika.
Ribo pripeljem do barke. Krasna tuna z rumenimi plavutmi in zelo velikimi očmi. Dolga je kakšnih 70 cm. 

Pokličem Lili. Ne zbudi se. Tako lepo spi, da nimam srca, da bi jo metal iz postelje. Bom pa sam. Seveda nimam pripravljenega nič. Ne gafa ne noža, nič. Poskušam jo zahakljati kar iz kokpita, a je daleč. Riba se požene iz vode in se ji v zraku uspe odpeti s trnka ... 

Malo sem žalosten, a takoj vržem vabo nazaj v vodo. Ne mina minuta, ko laks spet zapoje. Tokrat se borim še bolj, ta riba je močnejša. Skrbi me že, da sem si nakopal prevelik zalogaj, a se riba hitro utrudi. Pripeljem jo za barko in jo ravno toliko privzdignem, da ima glavo zunaj in telo v vodi. To jo za čuda nekoliko umiri.

Hitro se privežem in stopim na kopalno platformo. Valovi so precej zoprni in barka skače, kot bikec. Lovim ravnotežje in ribo mi uspe ujeti na kavelj. Dvignem jo in ji hitro nataknem zanko okrog repa. To sploh ni enostavno. Na eni roki na kavlju držim ribo, z drugo ji natikam zanko na rep. Barka skače, riba se premetava, potreboval bi še dve roki. Eno za to, da bi se držal, da ne padem, drugo pa za to, da tisto zanko zategnem. Vrvico primem med zobe in zategnem zanko. Sedaj mi riba ne more več uiti. Obesim jo za rep in ji spustim kri. Zato, da je ne mučim dolgo, in zato, da je meso boljše.

Kar na platformi jo sfiletiram in pospravim v hladilnik. Ostanke ribe dam v posodo, da jih kasneje do konca očistim. Če že ubijem tako lepo ribo, hočem, da porabimo vse njene užitne dele. Enake sorte tuna je kot prva, le bolj čokata. Ko vse očistim in pospravim, sem že dobro utrujen. Ribi se vedno zahvalim, da nas bo nahranila in se ji opravičim za njeno žrtev. Palica roma v skladišče. Dokler vse ribe ne pojemo, se na Heronu ne lovi.

Ura je že deset, jaz pa sem že osem ur na straži. 

Danes je bilo dela čez glavo. Sploh se ne spomnim, kolikokrat sem spreminjal konfiguracijo jader. Glavno jadro je bilo na vseh krajšavah, flok od celega do nič in veliko vmes, pa občasno viharnik, skratka delovna noč. Veter pa, kot bi se igral z mano. Malo piha 8 vozlov, potem 15, pa 12, pa 18 ... Da ne govorimo o tem, da je ves čas spreminjal smer za kakšnih 30° levo–desno. Ravno toliko, da je treba ves čas delati na jadrih, popravljati smer in delati obrate proti vetru, da je VMG vsaj za silo dober. 

Z okostja ribe sem porezal vse ostanke mesa in koščke skuhal, Lili jih je namočila v olivno olje in začinila. Zajtrk je bil odličen. Za kosilo pa seveda sveža tuna po receptu Lili (skoraj surova, česen, ingver, čili in sojina omaka). 

Za popoldansko zabavo pa je poskrbela Lili, ko je zagledala v daljavi bokobran. Seveda sva ga potegnila iz vode, kar je v oceanskem valu kar zabava, saj ga veter in valovi premetavajo sem ter tja, barko pa seveda tudi. Bokobran je velik, okrogel, oranžen. Prav nam bo prišel, le oblekice zanj pač nimava, in ker je velik, ne bo šel v locker.

Nato na barko prileti droben ptiček. Podoben je naši penici. Počivat je šel na drugi križ na jamboru. Ni mi jasno, kako lahko tako majhen ptiček preleti take razdalje. Ne vem, če sploh lahko sede v vodo in vzleti.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Lili me zbudi malo pred drugo uro zjutraj. Vetra je zmanjkalo, valovi pa so se povečali in glavno jadro udarja in trpi. Plahutanje in zategovanje jadra precej uničuje, zato me pokliče, da jadro zloživa. Ponoči in v valovih je treba imeti dovolj izkušenj, da jadro lepo pade v vrečo. Lep kos poti je prevozila. Nekaj na jadra, nekaj v kombinaciji z motorjem, a zdaj se jadra ne gredo več.

Nekaj ur motoriramo, vetra je par vozlov v krmo. Povsem neuporabno. Valovi pa so precej neugodni in rolamo se kot pijanec. Ne vem, ali Lili sploh lahko kaj spi v takem. Poskušam z odklonom smeri levo ali desno, a nič ne pomaga. Kasneje se pojavi nekaj vetra in kmalu hitro napredujemo v pravi smeri s polnim glavnim jadrom, flokom in viharnikom.

Ko sem dvigal glavno jadro, je okrog barke zaprhutal enak ptiček, kot sva ga videla včeraj. Verjetno je prenočil na barki in ga je jadro prestrašilo. Sede na ograjico in me očitajoče gleda. Dragi moj ptiček, ne pritožuj se, saj si slepi potnik. Če ti ni všeč na jamboru, greš lahko recimo v čoln, ki visi zadaj pod sončnimi celicami. 

Na vremensko napoved se zdaj ne moreva več dosti zanesti, saj je stara že pet dni. Do včeraj je še kar držala. Šele od včeraj je veter precej drugačen od napovedi. Ponoči je nekajkrat deževalo. Kar pošteno je opralo jadra in vrvi, ki so zdaj precej mehkejše. Se vidi, da smo blizu britanskemu teritoriju, ker nas moči dež. 

Za zajtrk si privoščim tunina jetra in srce. Odlično. Do trafic separation zone (ločilne sheme plovbe) poteka plovba brez posebnosti, potem pa je treba prečkati to avtocesto. Veter mi ne dopušča plovbe direktno v smeri Tarife. To bi bila čista krma in preveč nas rola za kaj takega. Zato vozim polkrmo bolj v smer Barbate in celo bolj proti severu. Zato moram prečkati zunanjo ločilno shemo.

AIS je do zdaj precej počival in kazal v glavnem nič ali eno ladjo, zdaj pa je oživel. Ena kolona se vozi na zahod in ena na vzhod. Tu se cona že konča, zato bi se mi formalno morale ladje umikati, ker sem na jadra, a ker jih je toliko, nimajo prav dosti manevrskega prostora, pa tudi sicer se jim raje na daleč izogibam. Tiste, ki vozijo na zahod, se razcepljajo: ene proti ZDA, ene proti Braziliji, ene ob Afriki navzdol, ene pa proti Angliji in severni Evropi. 

AIS-alarmi piskajo. Jasno, saj imam nastavljeno še oceansko polje varovanja (kar mi lahko pride na dve milji, je že znak za preplah). Preklopim v priobalni režim, kjer je cona varovanja precej manjša. Nato poskušava nekako prečkati to avtocesto. Počutim se kot počasen ježek, ki prečka hitro avtocesto. Niso nevarne tiste ladje, ki so blizu nas, ampak tiste, ki bodo blizu čez pol ure ali eno uro. Spremeniva smer in najdeva luknjo med ladjami, nato pa hitro čez. To 'hitro' pomeni skoraj eno uro plovbe.

Srečno sva čez in študiram plimne tabele in tokove v Gibraltarski ožini. Z nekaj sreče bova imela tok v najino korist večino časa. Veter je upadel in 50 milj pred ciljem pospravim vsa jadra in vozim na motor. Kar hitro gre, očitno se že pozna tok. Kak vozel nama doda.

Je pa morje povsem zmešano. Valovi so od vsepovsod, ozki, špičasti, neugodni. Prav pošteno naju rola. Lili se ne pusti motiti in kuha elaborirano večerjo. V nekem trenutku pa skleda s solato (še nezačinjena) preskoči rob pulta in poleti čez salon na tla. Ne bo ji uspelo. Vseeno bo pojedena. Pobereva jo in znova opereva. Veter se nekoliko okrepi in razprem flok in viharnik za vožnjo z vetrom v krmo. Takoj pospešiva.

Okrog 18. ure ujameva GSM-signal! Blizu sva. Vidiva Afriko in Španijo. A barka je kljub vsemu počasna stvarca. Sva že praktično v ožini, a do sidrišča imava še 6 ur ali več. Zadnje ure se vedno vlečejo. 

V ožini morje vre. Kaj takega sem videl le v Mesinski ožini. Veter se okrepi. Jadra in tok poženejo barko do največ 9,4 vozla. A večino časa v ožini vozimo sedem, osem ali malenkost več. Prihod v Gibraltarski zaliv ponoči je adrenalinska zadeva. Oba sva polno zaposlena. Ladij je sicer manj kot takrat, ko sva bila tu nazadnje, a še vedno je treba slalomirati med velikani na razdalji nekaj metrov. Težava je, ker zasidrana velika ladja skrije kakšno manjšo, ki pluje. In potem jo naenkrat vidiš na AIS-u in radarju in z očmi. Prej nisi vedel, da obstaja, zdaj pa je nekaj sto metrov oddaljena in divja proti tebi ...

Prebijeva se do sidrišča na španskem delu zaliva in ob 01:00 zjutraj vrževa sidro. Pot od Lanzarota je trajala 130 ur neprekinjene plovbe. Povprečna hitrost je bila 5,1 vozla, maks. 9,4 (s tokom v ožini), preplula pa sva 661 navtičnih milj.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.

Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem.  

NAZIV OPREME	OBMOČJE PLOVBE							OPOMBE
	IV	IIIc	IIIb	IIIa	III	II	I
Trup in oprema trupa
Sidro predpisane mase
Rezervno sidro predpisane mase
Sidrna vrv ali veriga
Rezervna sidrna vrv ali veriga
Plavajoče sidro
Bitva na premcu za vez in vleko	*	*						*Nanaša se tudi na plovila na jet pogon
Bitva na krmi								Za plovila daljša od 6 m
Dodatna bitva na premcu								Za plovila daljša od 12 m
Dodatna bitva na krmi
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami								Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja
Krmarjenje v sili								Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti
Stroj
Mehansko pogonsko sredstvo		*
Zračni ventilator u varnostni izvedbi								Zahteva se za vsa plovila ki imajo benzinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo	*	*						*Nanaša se samo na plovila z jet motorjem
Izvor električne energije v sili						*	*	Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju
								*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z  izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026.
Alarm visokega nivoja kaluže								Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju
Varnostna oprema
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln
Rešilni obroč
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)	*	*						*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)		*	*	*	*			*Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči
Plavajoča vrv								Zahteva se za jadrnice
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu
Komplet prve pomoči
Omarice s prvo pomočjo
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu	*	*						*Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem
Protipožarna oprema
Bivanjski prostori in kuhinja:
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene)								Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori
ali
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene).
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene);								Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo
ali
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena;
ali
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«).
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo:
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene								Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji
Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Radio-oprema
VHF radijska postaja								Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006.
VHF DSC radijska postaja								Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D.
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo
Navigacijske luči	*	*						Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči
Dnevne oznake
Sredstvo za zvočno oglašanje								Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju
Ročne bakle (rdečee)						3	3
Rakete s padalom						3	3
Plavajoči dimni signal						1	2
GNSS sprejemnik
Kompas z osvetlitvijo
Daljnogled
Vodoodporna baterijska svetilka
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe
Oprema za delo s karto
Peljar za male brodove
Popis svetilnikov in signalov za meglo
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo)
Radarski odbojnik								Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT
Oprema za preprečevanje onesnaževanja
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod								Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami
Posoda za zbiranje smeti
Kaluža
Ena ročna kalužna črpalka	*							Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo
								* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca								Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja
ali
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi
in
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa
Posoda/ročka za praznjenje
Sistem za detekcijo plinov
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida	*	*	*	*	*	*	*
Detektor utekočinjenih naftnih plinov								Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru

Charlie Dalin ve, kako se bo vrnil (16.12.2020 ob 9.00)

Charlie Dalin je imel težavo s svojim levim hidrokrilom. Trčil je v neznan plavajoč predmet. Plovilo je poškodovano a ne to takšne mere, da plovbe ne bo mogel nadaljevati. Ugotavljanje poškodb ga je stalo dobrih 200 nmi. Za trenutno vodilnim Thomasom Ruyantom, ki prav tako pluje s poškodovanim levim hidrokrilom, zaostaja 160 nmi. Na drugem mestu pluje Yannick Bestaven, ki pa za vodilnim zaostaja zgolj 8 nmi.

Vodilna trojica je zaplula globoko Besnih petdeset (Furious fifties). Plujejo okrog 55 vzporednika na sami meji Antarktične prepovedane cone plovbe.

Zjutraj se je z jadrnice javil trenutno vodilni Thomas Ruyant:

»Ponoči sem nekaj časa plul z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 25 vozlov. Ni bilo enostavno. Ta del Indijskega oceana je zahteven. Težko je najti pravo pot, da bi napredoval. Večino časa plujemo z vetrom v levi bok in nekaj časa plujemo z vetrom. Dejstvo je da plujemo proti vzhodu. Tako bo ostalo vse do pojutrišnjem. Zna se zgoditi, da bo veter nekoliko padel. Slišal sem za Charlieve težave. Škoda je, da se mu je to zgodili. Bili smo kot majhna skupina. Vsekakor ni daleč za nama. Vedel bo kako se vrniti. Razlike so majhne in dirka je še dolga.

Vesel sem da vodim po polovici preplute poti. Yannick (Bestaven) se v teh pogojih počuti izjemno dobro. Kot vidim pluje hitreje od mene. Je zelo dober sojadralec in lahko se orientiram po njem. Slišala sva se preko VHF postaje. Pred 7 nmi se je najina pot križala. Prav zabavno je bilo malo poklepetati.«

Vodilni Charlie Dalin ima poškodovano jadrnico, Ruyant prevzel vodstvo (15.12.2020 ob 9.00)

Do včeraj vodilni jadralec, Charlie Dalin na jadrnici APIVIA, je danes zjutraj sporočil, da ima poškodovano levo hidrokrilo.

Včeraj zvečer, ob 18.00 (UTC), je Dalin plul s hitrostjo med 17 in 19 vozli v južnem Indijskem oceanu, približno 900 nmi zahodno od Tasmanije. Imel je 65 nmi prednosti pred zasledovalci. Naenkrat je zaslišal glasen pok. Takoj je zmanjšal hitrost plovbe, da preveri, kaj se je zgodilo. Ugotovil je, da ima poškodovano levo hidrokrilo. Nemudoma je stopil v kontakt s svojo tehnično ekipo. Po prvih informacijah ima le poškodbo hidrokrila, voda pa zaenkrat ne vdira v plovilo. Skupaj z ekipo ugotavljajo za kašno poškodbo gre in kako rešiti težavo.

Thomas Ruyant prevzel vodstvo

Dalin je moral zaradi poškodbe jadrnice zmanjšati hitrost plovbe. Trenutno pluje proti severovzhodu s hitrostjo zgolj 5 vozlov. Thomas Ruyant, ki je plul na drugem mestu, nadaljuje plovbo s hitrostjo okrog 18 vozlov, kar mu je omogočilo preboj na vrh. Pluje proti jugovzhodu in se približuje 50 vzporedniku oziroma področju Besnih petdeset (Furious fifties). Sledi mu Yannick Bestaven z zaostankom 23 nmi, Dalin pa je zaradi težav zdrsnil na tretje mesto in ima že 60 nmi zaostanka.

Zasledovalno skupino jadralcev je ujelo področje visokega zračnega pritiska. Borijo se s šibkimi vetrovi, ki ne dosegajo hitrosti 10 vozlov. Za vodilno trojico, ki pluje v solidnih zahodnikih, ki omogočajo plovbo s hitrostjo do 20 vozlov, zaostajajo vedno več. Na četrtem mestu trenutno pluje Benjamin Dutreux na jadrnici OMIA – Water Family. Njegov zaostanek znaša 396 nmi. Le 1 nmi za njim pa pluje Jean Le Cam, Damien Seguin na šestem mestu pa zaostaja že preko 400 nmi.

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Vir: APIVIA

Hrvaška Civilna zaščita je z današnjim dnem podaljšala začasne ukrepe pri prehajanju državnih meja.

Odlok o omejevanju prehodov preko meje Republike Hrvaške je pričel veljati s 1.12.2020 in je veljal 14 dni. Z včerajšnjim dnem so omejitve podaljšali vse do 15.1.2021.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

• delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
• učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
• pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
• osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
• potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 15. decembra 2020 do 15. januarja 2021.

V četrtek, 17. decembra, bo pred Aucklandom na Novi Zelandiji potekalo prvo tekmovanje na jadrnicah AC75, jadralnih monotrupnih bolidih, ki bodo drveli nad vodno gladino.

Prada Christmas Race bo potekala med 17. in 20. decembrom. To bo prva priložnost, na kateri bodo nastopile nove jadrnice AC75 in se pomerile med seboj.

V četrtek, 17. decembra, ob 15.00 po lokalnem času se bo začela prva dirka regate. Prve tri dni bodo odpluli po štiri dirke po sistemu Round Robin. Vsaka ekipa bo z vsakim nasprotnikom odplula po dve dirki. Četrti dan regate (20. decembra) bodo potekali izločitveni dvoboji. V finalni krog bo napredoval zmagovalec posamezne dirke, poraženca pa se bosta pomerila za tretje in četrto mesto.

Tekmovanja bodo potekala vsak dan med 15. in 18. uro po lokalnem času oziroma 3. in 6. uro po našem času.

V petek je v cilj ARC-a na Santa Luciji uspešno priplula tudi prav posebna tekmovalka. 23-letna Natasha Labert je tetrapleginja, ki jadra že vse od svojega devetega leta starosti, kljub temu da je bila rojena s cerebralno paralizo.

Njen katamaran Nautitech Open 46, Blown Away, je njen oče predelal tako, da ga je mogoče v celoti upravljati s pomočjo tehnologije Sip-N-Puff. Gre za neke vrste joystick, voden s pomočjo vdihovanja in izdihovanja zraka. Na ta način lahko oseba s tetraplegijo kontrolira premikanje in klikanje miške ter na ta način upravlja računalnikom in, v njenem primeru, tudi plovilo.

Njen oče je izdelal posebej prilagojen sistem upravljanja plovila, v katerega je vgradil tehnologijo sip-n-puf, ki Natashi omogoča kompletno upravljanje krmila in jader.

Ekipa je za prečkanje Atlantika, dolgo 2808 milj, potrebovala 18 dni, 21 ur in 3 minute.

Njeno prečkanje Atlantika je imelo tudi dobrodelno noto, saj so na ta način zbirali donacije za kar tri dobrodelne organizacije.

Besedilo: Nataša Kolega: Foto: ARC

Vodilna trojica pritisnila na plin (posodobljeno 14.12.2020 ob 10.00)

Dalin, Ruyant in Bestevean drvijo po Južnem oceanu. Plujejo za sistemom nizkega zračnega pritiska z ugodnim jugozahodnikom, ki jim omogoča plovbo z visokimi hitrosti. Vsi trije so prepluli preko 440 nmi v zadnjih 24 urah. Najhitrejši je bil zopet Bestaven, ki je preplul 447 nmi in zaostanek za Dalinom zmanjšal na vsega 73 nmi. Zasledovala skupina v kateri plujejo Le Cam, Seguin, Detreux, Burton, Herrmann in nekateri drugi, zaostaja med 300 in 400 nmi.

Svojega navdušenje ni mogel skrivati Benjamin Detreux, ki letos prvič pluje na regati. Zemljepisno dolžino rta Leeuwin je prečkal kot četrti jadralec:

»Neverjetno je. Zelo sem vesel, da sem prečkal zemljepisno dolžino rta Leeuwin in da sem na tem mestu. Aktiven sem ves čas. Trimam jadra in pregledujem vremenske karte. Poizkušal sem se spočiti, a mi ni uspelo. Ves čas sem pri stvari. Ko sem plul nekoliko počasneje sem bil zaskrbljen. Vodilna trojica se bo oddaljila. Prešlo nas bo področje visokega pritiska. V tej družbi moramo ves čas jadrati hitro. Ni časa za zabušavanje.«

Detreux pluje skupaj z Le Camom in Seguinom. Po 36 dneh plovbe je med njimi zgolj 20 nmi razlike.

34 dni regate, razlike pa vse manjše

Regata Vendee Globe se je pričela pred 35 dnevi. Jadralci so prepluli 13.000 nmi oziroma polovico poti, razlike med njimi pa so vse manjše.

Po 35 dneh plovbe je še vedno v vodstvu Charle Dalin na jadrnici Apivia. A njegovo vodstvo je ogroženo. Njegova prednost, ki je znašala že preko 200 nmi se je na južnem Indijskem oceanu, kljub nizkim temperaturam dodobra stopila. Yannick Bestaven na jadrnici Maitre Coq IV, ki je ponoči jadral najbolje, se mu je približal na vsega 68 nmi. Trenutno pluje na tretjem mestu za Dalinom in Ruyantom na drugem, a pokazal je, da prvo mesto na regati še ni odločeno. Tudi Ruyant je jadral odlično. V zadnjih 24 urah je preplul 397, kar je le 5 nmi manj kot Bestaven, a 12 več kot Dalin. Oba sta se mu močno približala in ne popuščata.

Charlie Dalin se približuje rtu Leeuwin, jugozahodnemu rtu Avstralije. Do tam ga loči le še 50 nmi. Preko noči je večinoma plul z visoko hitrostjo okrog 20 vozlov in poizkuša obdržati prednost pred Bestavenom in Ruyantom. Oba jadralce plujeta pravzaprav vzporedno. Luči ju le 20 nmi razdalje. Ruyant se zaveda, da plovbe z vetrom v desni bok zanj predstavlja težavo. Odrezati je moral večji del levega hidrokrila. Njegova hitrost plovbe je zato dva vozla počasnejša, kot bi bila s celim hidrokrilom. Bestaven je ob plovbi mimo rta Dobrega upanja za Dalinom zaostajal 340 nmi. Sedaj, po preplutem južnem Indijskem oceanu, ko se približujejo rtu Leeuwin pa njegov zaostanek znaša le še 68 nmi. Očitno mu plovba po divjih južnim morjih ustreza. Ne smemo pozabiti, da je Bestaven eden izmed treh jadralcev, ki so se podali v akcijo reševanja Kevina Escoffierja in bo na koncu nagrajen s kompenzacijo v minutah, ki lahko pri tako majhnih razlikah pomeni veliko spremembo.

Boris Herman je upočasnil. Še vedno ima težave z jadrom J2 ja jadrnici  Seaexplorer-Yacht Club de Monaco. Dolgo časa je odlašal s popravilom, ki mu je očitno uspelo, saj je proti jutru spet zajadral s polno hitrostjo.

Šesta žrtev Južnega oceana je Fabrice Amedeo (12.12.2020 ob 10.00)

Fabrice Amedeo je bil prisiljen da odstopi. Na krovu njegove jadrnice Newrest Art et Fenetres se je okvaril računalniški sistem. Brez njega plovbe ne mora varno nadaljevati.

"To je težka odločitev", je dejal in bil prisiljen prvič odstopiti na veliki regati.

Težave z računalniškim sistemom so se pričele že v torek. Oba računalnika na krovu sta prenehala delovati. Le GPS sistem mu je omogočal zaznavati pozicijo.

"Naša plovila, ki glisirajo so v visokih valovih zelo obremenjena. Jadral sem na enak način kot je bilo vedno v moji navadi, kot dober jadralec, ki ima občutek za svojo varnost in varnost plovila. Do napake je prišlo, ko sem plul na 21. mestu v vetru, ki je pihal s hitrostjo 25 do 35 vozlov. Morje je bilo močno vzvalovano. Odločitev sem sprejel s težkim srcem.", je povedal Amadeo s plovbe proti Cape Townu, kjer bo končal regato. Trenutno ga do pristanišča loči še 80 nmi. V Cape Townu ga pričakujejo proti večeru.

Male zmage Jeremia Beyoua

Jeremie Beyou je moral zaradi okvare nekaj dni po štartu regate nazaj v izhodiščno  pristanišče Les Sables d'Olonne. Po uspešnem popravilu plovila se je vrnil v regato in to več kot uspešno Svoj zaostanek za zadnjim jadralcem je uspel ne le nadomestiti, temveč je predzadnjega prehitel in sedaj pluje na predzadnjem mestu. Za naslednjim zasledovalcem ga ločita  le še dve navtični milji.

"Včeraj sem imel zelo dober dan. Končno mi je uspelo, da sem se vrnil v floto. Izjemno lepo je, ko vidiš druge jadralce okrog sebe. Preko VHF postaje sem govoril s Sebastienom Destremauem. Zelo lepo je z nekom govoriti v živo. Moj cilj je bil, da pred rtom Dobrega upanja ujamem sotekmovalce. Prvi cilj sem dosegel. Zame je to zelo pomembno. Uporabil sem vse možnosti, da sem plovilo spravil do tu. To so male zmage, ki se jih moram veseliti. V 24 dneh sem priplul do rta Dobrega upanja. To je veliko.

Vreme nam ne prizanaša. Upam, da bo naslednji del nekoliko lažji. Seb je 3 nmi pred menoj, vendar ga ne vidim. Morje je preveč vzvalovano. Tudi jaz bom kmalu zaplul z vetrom. Plula bova na isti ruti. Veter piha s hitrostmi med 13 in 29 vozli. Celo noč je bilo tako. Morje je močno vzvalovano. Težko je najti prave nastavitve jadrnice. Približuje se nam fronta, veter se bo obrnil proti severu tokom dneva. Vse je sivo."

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Yannick Bestaven / Maitre Coq IV

Med prvimi državami ki se odpirajo za navtični turizem in seveda tudi za druge oblike turizma so Britanski Deviški otoki. Svoje meje so odprli s 1. decembrom 2020.

Britanski Deviški otoki so odprli svoje meje za turiste. Seveda je to pozitivna novica a pogoji za bivanje na otokih so prej kot prijazni do obiskovalcev.

Za vstop na otočje je pripravljen poseben protokol, ki je izjemno zapleten in bo verjetno odvrnil večino potovanja željnih.

Vsi navtiki (in seveda ostali turisti), ki bi radi pripluli na otok se morajo vsaj en teden pred prihodom najaviti preko spletne strani vlade, kjer oddajo svoje podatke. Priložiti je potrebno negativen test, ki ni star več kot pet dni. Druga obvezna priloga je potovalno zavarovanje, ki ima celovito medicinsko zavarovanje. Vsaj 48 ur pred prihodom je potrebno zaprositi za BVI potovalni certifikat. Ob prihodu bodo vsi turisti napoteni v tako imenovani Center dobrodošlice (Welcome Center), kjer bo potrebno opraviti dodatno testiranje. Vsi turisti bodo prejeli zapestnico z vgrajenim sistemom za sledenje. Prav tako bodo prejeli datum za ponovno testiranje, ki ga morajo opraviti čez štiri dni. Ta čas, do ponovnega testiranja morajo, ostati na svojem plovilu, ki je privezano v marini ali pristanišču, ostali turisti pa v svojem hotelu. Če bo test pokazal negativen rezultat, se bodo lahko po otočju prosto gibali seveda z upoštevanjem varnostnih mer.

Vsi ki bodo pozitivni, bodo morali na svojem plovilu počakati v karanteni minimalno 10 dni. Za prevoze od mesta testiranja do svoje lokacije bodo morali uporabiti poseben prevoz. Navtiki in ostali turisti, ki bodo pozitivni, otočja ne bodo smeli zapustiti prej kot v 14 dneh, po preteku karantene. Bivanje na lokaciji si bodo morali plačati sami. Otrokom do petega leta starosti ni potrebno opravljati testa.

Oba testa, prvi ob prihodu, drugi čez štiri dni, uporabo mobilne sledilne aplikacije in sledilne zapestnice bo moral plačati vsak navtik oziroma turist zase. Stroški dveh testiranj, sledilne zapestnice, aplikacije in ostalih povezanih stroškov znaša 175 USD na osebo.

Ste še željni potovanja? Je to nova realnost, ki si jo želimo?

Bi si upali s tovarniško jadrnico sami obpluti svet? Prijavite se na Global Solo Challenge.

Trenutno poteka regate Vendee Globe, ki velja za eno izmed najtežjih solo regat na svetu. Namenjena je profesionalcem z odličnimi tehničnimi ekipami in ogromnimi finančnimi sredstvi. A za običajne smrtnike udeležba na regati ni mogoča. Če pa bi se radi udeležili takega izziva, potem bo med leti 2023 in 2024 potekala nova regata, ki bo namenjena tistim, ki bi se radi udeležili takšnega podviga.

Najboljše stvari so tri

Samostojno jadranje

Za večino jadralcev na svetu samostojna plovba okoli sveta pomeni ultimativen jadralski in življenjski dosežek. Je edinstvena življenjska izkušnja, v kateri se boste dokazali sami sebi in svetu okoli vas.

Plovba okoli sveta

Sanje večine jadralcev, ki se spogledujejo z odprtimi morji, je plovba okoli sveta. Obpluti svet je ultimativen izziv. Je drugačen od plovbe preko oceana. Je zahtevnejši, dolgotrajnejši in seveda nevarnejši.

Tovarniška plovila

Za udeležbo na regati okrog sveta bi pričakovali draga regatna plovila. A Global Solo Challenge je drugačna regata. Vsi udeleženci lahko plujejo le na plovilih, ki so bila izdelana tovarniško in je bilo v seriji izdelanih vsaj 20 plovil.

Prvi v cilju ne bo nujno zmagovalec

Ker se bodo regate udeležila različna plovila, ki po plovnih lastnostih niso enakovredna, bodo glede na svoje lastnosti razdeljena v razrede.

Kakšna plovila lahko plujejo

• Plovila morajo biti zgrajena pred letom 2005
• Dolžina plovila: 35 - 45 čevljev
• Minimalna teža plovila: 5500 kg
• IRC: 0,940 in 1,050
• Minimalno razmerje (teža/dolžina): 150-250

Tekmovalci bodo lahko med regato zapluli v pristanišče. V primeru okvare na plovilu bodo jadralci lahko zapluli v pristanišče in plovilo popravili. Na obali bodo morali ostati 96 ur, kot kazen za postanek, nato pa bodo plovbo lahko nadaljevali.

Vse informacije o regati so na voljo na: https://globalsolochallenge.com/