Novice

Danes je sprejet nov odlok o omejitvah gibanja, ki drastično spreminjajo dosedanja pravila in praktično onemogočajo prehajanje meje brez obvezne karantene oziroma opravljanja testa.

Ker so nekateri slovenski državljani trenutno v tujini, odlok za prehajanje meje velja z nedeljo 15.11.2020 ob 24.00.

Iz odloka so črtane naslednje izjeme:

• lastniki plovil, nepremičnin ali lastniki zemljišč niso več izjema pri prehodu meje. Izstop iz Slovenije je mogoč. Pri vstopu nazaj v Slovenijo, ne glede na čas bivanja v tujini, je potrebno opraviti test ali pa se odredi 14 dnevna karantena.
• ni več možno prehajanje zaradi obiskov ožjih družinskih članov in vračanje v času 72 ur. Dovoljeno je le v primeru prehajanja znotraj meja EU oziroma Schengenskega območja.
• v primeru napotitve v karanteno, lahko test opravljate šele po preteku 5 dni.

Izjeme pri vračanju v državo, ki jim ni potrebno opravljati testa in jim ni potrebno v karanteno:

1. čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant in se vrača v 14 urah po prehodu meje
2. osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
3. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu* in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
4. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
5. osebi z diplomatskim potnim listom;
6. članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
7. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
8. pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (covid-19) ob prihodu v Slovenijo);
9. osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;

10. osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 12 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane* in člane skupnega gospodinjstva* osebe, ko potujejo skupaj z njo);
11. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
12. osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu* ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben);
13. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane* in člane skupnega gospodinjstva* osebe, ko potujejo skupaj z njo);
14. osebi, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani v drugi državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in se vrača čez mejo v 72 urah po prehodu meje;
15. osebi, ki še ni dopolnila 14 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki je predložil negativni test.

Če oseba, ki jo policija ob vstopu v Republiko Slovenijo napoti v karanteno na domu, v času trajanja karantene opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) in je izvid testa negativen, se šteje, da je karantena prekinjena. Testiranje se sme opraviti šele peti dan po napotitvi v karanteno na domu.

Dirka proti področju Doldrums se pričenja (16.11.2020 ob 9.00)

Jadralci drvijo proti jugu. Vzhodni pasati, ki pihajo iz Afrike proti Ameriki, omogočajo izjemno hitro plovbo proti jugu, proti področju Doldrums (kaj je področje Doldrums na tej povezavi), ki zna premešati štrene na regati. Prva dvanajsterica jadralce, ki že pluje v pasatih dosega hitrosti plovbe med 17 in 20 vozli. Alex Thomson, ki je včeraj ponovno prevzel vodstvo in pred zasledovalcem Jeanom Le Camom vodil 27 nmi, si je ponoči prednost še močno povečal. Trenutno pluje 75 nmi pred njim. Thomas Ruyant na tretjem mestu zaostaja že 140 nmi, četrti Kevin Escoffier pa že 175.

Jadralci plujejo proti jugu mimo Zelenortskih otokov. Jadranje v podobnih pogojih, kot so sedaj, jih bo spremljali naslednja dva dneva. Kakšno bo vreme v muhastih Doldrums-ih, bo bolj jasno jutri.

Ob 5.00 uri zjutraj se je s svoje jadrnice Corum L'Epargne javil Nico Troussel, ki trenutno pluje na osmem mestu:

»To je hitrostno tekmovanje proti področju Doldrums. Ni prav nič prijetno. Kljub temu, da valovi niso visoki, jadrnice močno udarjajo vanje, ker plujemo z izjemno veliko hitrostjo. Ves čas moramo biti zelo pozorni. Le malo stvari lahko počnemo. Težko je spati, težko je že zlesti v posteljo. Imam težavo z elektriko. Pokvaril se mi je  hidrogenerator. Trenutno še nimamo rešitve. Plujem z eno skrajšavo in manjšim gennakerjem.«

Zopet sprememba na vrhu (15.11.2020 ob 9.30)

Današnja noč je bila zopet v znamenju Alexa Thomsona. V šibkejših vetrovih, ki so pihali s hitrostmi 10 - 18 vozlov, je svojo jadrnico nastavil idealno in si prijadral lepo prednost pred Jeanom Le Camom.

Thomson je včeraj ponoči izgubil vso prednost pred Jeanom Le Camom. Za njim je zaostajal že več kot 20 nmi. A danes ponoči so se stvari obrnile njemu v prid. Ob 9.30 uri (ko pišemo tale prispevek)  njegova prednost znaša kar 27 nmi pred Francozom. Jean Le Cam še vedno pluje bolj vzhodno od Thomsona. Kljub temu, da bi pričakovali, da bo Thomson imel večjo prednost zaradi hidrokril, se Le Cam na jadrnici Yes We Cam!, ki je brez hidrokril, bori enakovredno.

Prednost pred ostalimi se povečuje

Na tretjem mestu pluje Benjamin Detreux s 95 nmi zaostanka. Vsi ostali jadralci zaostajajo že več kot 100 nmi. Četrti je trenutno Tomas Ruyanr, s 130 nmi zaostanka pa na petem mestu pluje Kevin Ecsoffier z jadrnico PRB. Če odmislimo Jeremia Beyoua in Fabricea Amadeoa, ki sta se morala vrniti v izhodiščno pristanišče, je trenutno najslabši jadralec Sebastien Destermau z zaostankom 807 nmi. Fabrice Amadeo, ki je ponovno štartal z dvodnevnim zaostankom, pluje le še 200 nmi za njim.

Benjamin Detreux, ki z jadrnico Omnia pluje na tretjem mestu, se je ob 5.00 uro zjutraj javil z Atlantika:

"Ne postavljam si preveč vprašanj. Poizkušam bit nežen s svojo barko in stvari počnem po občutku. Ko sem prečkal depresijo, me je večkrat vrglo po barki in sem dobil nekaj prask. Za jutri sem si pripravil seznam stvari, ki jih moram opraviti. K sreči nič resnega. Jutri nameravam opraviti tudi podroben pregled plovila. Danes je prvi dan, ko imam nekaj časa zase. Počutim se dobro. Štart regate je bil tako zahteven, da nisem imel nobenega časa. Zdaj ko sem mimo depresije in plujem z vetrom, sem se nekoliko umiril, nekaj pojedel in spočil. Občutek je dober. Lahko sem zunaj na krovu v majici s kratkimi rokavi. Spijem lahko kavo. Jadrnica pluje dobro. Vetrovi so nestabilni in plovba s spinakerjem je komplicirana. Pluješ pod čudnim kotom in ne dosegaš dobrih povprečnih hitrosti. Ves čas moraš bit zraven. Zdaj bomo zapluli v vzhodne pasate, ki so bolj stabilni. Jadrnico sem pripravil za prečenje na levo stran. Priprava balastnih tankov za uravnoteženje plovila je prav pekel. Moraš bit previden, da si ne poškoduješ hrbta. Kot bi bil kaznovan."

Jean Le Cam ali Alex Thomson, to je sedaj vprašanje (14.11.2020 ob 11.00)

Na Atlantiku se bije prava bitka. Najhitrejši jadralci ne popuščajo. Današnja noč je bila v znamenju najhitrejšega jadralca brez hidrokril, Jeana Le Cama na jadrnici Yes we Cam!

Skozi nevihto Theta je prijadral kot vodilni. Svoj zaostanek, ki je včeraj zvečer znašal 25 nmi, je nadoknadil in prehitel Angleža Alexa Thomsona na jadrnici Hugo Boss. Trenutno vodi za 4 nmi.

Poglejmo si še nakaj statističnih podatkov. Jean Le Cam je do sedaj preplul 1802 nmi. Trenutno pluje s hitrostjo 16 vozlov, njegova hitrost približevanja cilju (VMG - Velocity Made Good) pa znaša 11,8 vozla. Alex Thomson je do sedaj preplul 1923 nmi, trenutna hitrost plovbe znaša 19,9 vozla, hitrost približevanju cilja pa 9,9 vozla. V kolikor v naslednjih urah ne bo prišlo do večjih sprememb, se bo prednost Jeana Le Cama povečevala.

Alex Thomson je opisal nočno plovbo:

"Ni bilo prijetno. Vremenska napoved je bila dobra. Vetrovno, veter v sunkih, razburkano morje. Na krovu lahko meriš velikost valov. Jaz sem ocenil, da merijo med 6 in 6,5 m. Veter je pihal s hitrostjo 50 vozlov, sunki so presegali 60 vozlov. Plovba skozi depresijo je bila najboljša možna izbira. A ko enkrat zapluješ v te pogoje, je to boj za preživetje in upaš, da se bo končalo dobro. Jean Le Cam se mi približuje. Moj bog, Jean Le Cam je vrhunski, neverjetno. Tam kjer je on v svojo jadrnico pri njegovih letih je res briljantno."

Kaj je z ostalimi jadralci?

Kot smo napovedali se razlike med njimi povečujejo. Benjamin Detreux, ki trenutno pluje na tretjem mestu, zaostaja že 50 nmi, Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut že 80 nmi, za petami, le 2 nmi za njim pa pluje Kevin Escoffier na PRB.

 Šesti dan na jadrnici Hugo Boss

Najhitrejši jadralci zapluli v tropsko nevihto Theta (petek, 13.11.2020 ob 9.00)

Nočna plovba je bila izjemno uspešna za Alexa Thomsona. Plul je proti jugu mimo Azorov, seda pa je že zaplul proti tropski nevihti Theta, ki je na njihovi poti.

Thomson na jadrnici Hugo Boss je ponoči pridobil 37 nmi proti jadralcu Nicu Trousselu, ki pluje najbližje njegovi ruti. Pred zasledovalcem Jean Le Camu na jarnici (Yes We Cam!) ima trenutno že 31 nmi prednosti.

Charlie Dalin na jadrnici Apivia se je odločil da pluje bolj zahodno. Prepričan je, da bo plovba po zahodnem robu nevihte bolj varna kot tista za katero se je odločil Alex Thomson, ki trenutno pluje proti centru nevihte. Nevihta Theta se sicer počasi premika proti vzhodu, zaradi česar bo verjetno Alex Thomson jadral v močnejših vetrovih, ki bodo omogočali hitrejšo a nekoliko manj varno plovbo.

Nicholas Troussel je spročil:

»Trenutno imamo zelo dobre pogoje za plovbo. Vetrovi pihajo s hitrostjo med 20 in 25 vozli. Trenutno jadram z eno skrajšavo in Code 0 jadrom. Z zmanjševanjem jader ne nameravam kasniti.«

V naslednjih urah bodo vodilni jadralci zapluli v močnejše vetrove. Pravočasno bodo morali zmanjšati jadra. Namesto prve bodo morali preiti na drugo skrajšavo glavnega jadra. Jadralci v sredini regate bodo imeli nekoliko drugačno situacijo. Del flote, ki se zadržuje v področju Azorov bo zajel šibkejši veter zaradi česar se bodo razlike med vodilnimi in preostalimi povečale.

Fabrice Amédéo, ki se je kot prvi jadralec vrnil v izhodiščno pristanišče Les Sables d'Olonne, in se vrnil v regato z dvodnevnim zaostankom, pluje mimo severne Španije. Jeremie Beyou je na robu Biskajskega zaliva in se vrača proti izhodišču zaradi poškodbe krmila. Pred njim je še 300 nmi plovbe.

Hidrokrila so prednost (četrtek, 12.11.2020)

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo jadralci, katerih jadrnice imajo hidrokrila, prišli v vodstvo. In pravkar se je zgodilo. Britanski jadralec Alex Thomson je s svojo jadrnico Hugo Boss odlično izkoristil vetrove in prevzel vodstvo

Alex Thomson pluje izjemno hitro. V severnih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo okrog 22 vozlov, svojo jadrnico krmari odlično. Njehova trenutna hitrost plovbe znaša kar 18,4 vozla. Od štarta regate je prejadral 782 nmi in prehitel Brnjamina Dutreuxa, ki trenutno zaostaja 6 nmi. Kot tretji trenutno pluje Thomas Ruyant na jadrnici LinkedOut dobro miljo za njim pa je Charlie Dalin na jadrnici Apivia. Sledita še dva favorita Jean le Cam na jadrnici Yes we Cam! In Kevin Escoffier ja jadrnici PRB. Med njimi je vsega 23 nmi razlike.

Četrti jadralec s težavami se je obrnil proti obali

Četrti jadralec, ki je moral prekiniti regato je Sebastien Destremau. Ponoči so se na njegovi jadrnici pričele težave. Najprej je zaplul v veter proti severovzhodu, nato nadaljeval proti jugozahodu, sedaj pa očitno pluje proti vzhodu, proti španski obali. Kaj se dogaja na njegovi jadrnici še ni jasno. Takoj, ko bo sporočil, kakšne težave ga pestijo, bomo objavili na naši strani.

Ob 15.30 uri se je s svoje jadrnice oglasil Sebastien Destremau. Sporočil je, da je imel težave z dvižnico in ni mogel menjati jader. Ugotovil je, da težave no bo uspel rešiti drugače, kot da se povzpne do tretjega križa na jamboru. Danes dopoldne mu je uspelo splezati 18 m visoko in rešiti težavo. Za popravilo je potreboval več ur. V času, ko je bil visoko nad morsko gladino, so nad plovilom bdeli člani kopenske ekipe. Med popravilom je utrpel nekaj prask, a počiti se dobro. Pravi, da je plovilo kot novo razen dela strehe. Zaradi okvare dvižnice je nanj padel bum in glavno jadro, ki skupaj tehtata 200 kg. Na koncu sporočila je dodal: "V regato sem se vrnil ob 12.30. Vse deluje perfektno, dokler se ne zgodi kakšno novo sranje, seveda."

Divja plovba v jutranjih urah (Hugo Boss)

Plovba Alexa Thomsona na Hugo Boss skozi fronto, kjer so vetrovi dosegeli 53 vozlov

Foto: © Jean-Marie Liot / Alea / VG2020

V ponedeljek zgodaj zjutraj so gasilci prejeli neverjeten klic na pomoč. 59-letna jadralka se je v zgodnjih jutranjih urah povzpela na jambor jadrnice in obtičala nemočna tik pod vrhom jambora.

V marini Nico Wynd Estates na južni strani mesta Vancouver se je v zelo zgodnjih jutranjih urah jadralka odločila, da popravi okvaro na vrhu jambora svoje jadrnice. S pomočjo dvižnic se je dvignila pod vrh jambora, ko je vrv zdrsnila iz enega izmed škripcev in se zagozdila. 59-letna jadralka je ostala nemočna na višini približno 12 m. Ni se ji uspelo ne dvigniti, ne spustiti, ne sprostiti zagozdene vrvi.

Na kraj nesreče so prihiteli gasilci. S svojim vozilom se jim ni uspelo približati jadrnici na privezu v marini. Varnost bi že poslabšali, če bi se kateri izmed njih povzpel na jambor. Ni jim preostalo drugega, kot da so jadralki s pomočjo drugih dvižnic, dvignili mobilni telefon in ji s pomočjo aplikacije FaceTime pomagali rešiti situacijo.

Reševanje jadralke s pomočjo mobilnega telefona je trajalo dve uri. Močno izmučena se ji je uspelo rešiti in spustiti nazaj na krov jadrnice.

Armel Tripon, ki pluje na jadrnici L’Occitane en Provence, je ponoči izgubil jadro J3. Zaradi okvare se je odločil, da zapluje proti obali. Jadra proti španskemu pristanišču La Coruna.

Danes ponoči, okrog 1.00 ure, se je snelo jadro J3 francoskega jadralca Armel-a Tripon-a. Zaradi okvare nosilca jadra, je moral posredovati sredi noči. K sreči je jadro rešil, a z njim ne more več jadrati. V sodelovanju z njegovo kopensko ekipo, so se odločili, da zapluje proti španskemu pristanišču La Coruna, do koder ga loči 350 nmi plovbe. Jadro bo poizkušal popraviti in se vrniti v regato

Nekoliko bolj spodbudna novica prihaja z jadrnice Newrest – Art et Fenetres. Jadralec Fabrice Amedeo se je moral zaradi okvare glavnega jadra vrniti v pristanišče Sables d'Olonne že prvi dan, je uspel napako odpraviti. Ponoči, nekaj minut čez polnoč je zopet razprl jadra in se že drugič podal na letošnjo regato. Zaradi okvare je trenutno na zadnjem mestu. Za vodilnim jadralcem zaostaja 500 nmi.

Kevin Escoffier na jadrnici PRB ima jacuzzi

Okrog 9.00 ure zjutraj je jadralec Kevin Escoffier opazil, da se v njegovi kaluži nabira voda. Ugotovil je, da pušča ventil, ki služi za praznjenje vode pri sistemu hidravlične kobilice. Popravilo med plovbo v vetru, ki piha 5 vozlov bi bilo enostavno, a sedaj pluje v vetrovih, ki dosegajo 40 vozlov. Escoffier je eden tehnično najbolje podkovanih jadralcev. Ugotovil je, da mora počakati dobro uro, ko bo lahko spremenil smer plovbe, nagnil plovilo na drugo stran in pričel s popravilom.

Jadralci v fronto z vetrovi, ki presegajo 40 vozlov

Nekateri jadralci so že prečkali fronto. Tisti, ki so zapluli po severozahodni ruti, so jo doživeli ponoči in jo prepluli v jutranjih urah, tisti, ki pa so se odločili za plovbo proti jugozahodu pa so v fronto zapluli zjutraj. Skupina jadralcev, ki je fronto že preplula, se je obrnila proti jugu. Na zahodni strani pihajo zmerni severozahodniki, ki jim omogočajo plovbo s hitrostjo preko 15 vozlov. Jadralci, ki so se odločili za jugozahodno ruto, v njej so večinoma tisti brez hidrokril, so trenutno v močnih jugozahodnih vetrovih.

Pip Hare na jadrnici Medallia je o plovbi skozi fronto zapisala:

»Ta fronta nam da vedeti, da solo plovba okoli sveta ne bo mačji kašelj. Med tem, ko sem pisala tole sporočilo, me je dvakrat vrglo s sedeža. Presesti sem se morala na vrečo, ki je ležala na spodnji strani barke. Če me ponovno vrže, ne bom mogla leteti prav daleč. Zelo neudobno je sedeti in pisati sporočila, ko veš, da zunaj divjajo močni vetrovi, ki dvigajo visoke valove. Veter v sunkih piha 38 vozlov. Napoved predvideva, da bo takšno vreme še naslednjih pet ur. Takoj, ko prečkam fronto se bom obrnila proti jugu. Jutri pričakujem plovbo z vetrom v krmo. Moram ostati budna, spočita in pripravljena, da zamenjam jadra, takoj ko prečkam fronto. Spala bom kakšno uro ali dve, ko končam tole sporočilo in pregledam, da je na krovu plovila vse tako kot mora biti.«

Charal se vrača v pristanišče Les Sables d'Olonne (posodobljeno ob 13:00)

Jeremie Beyou na jadrnici Charal je ponoči trčil v neznan plavajoč predmet. Ima težje poškodovano eno od krmil. Najprej se je odločil, da okvaro odpravi sam. Po skrbnejšem pregledu krmila in plovila, je ugotovil da gre za večjo poškodbo, kot si je mislil. Skupaj s svojo kopensko ekipo so se odločili, da se vrne v izhodiščno pristanišče Les Sables d'Olonne in poizkuša odpraviti okvaro.

Jeremie Beyou je jadral v skupini, ki je izbrala bolj zahodno ruto. V času trka v neznan predmet je bil na 14. mestu. Njegova hitrost plovbe je znašala 10,9 vozla. Od štarta regate je preplul 429 nmi za vodilnim pa je zaostajal 70 nmi.  

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Danes bo dnevnik krajši zaradi piknika, ki se je nekoliko zavlekel. Zjutraj sem se odpravil do mojstra, ki naj bi mi zavaril mrežo štedilnika.

V petek je sicer rekel 'manjana', a sem si v soboto mislil, da sobota že ne more biti dober dan, in da verjetno 'manjana' pomeni v ponedeljek, saj so ob sobotah vsi obrtniki zaprti. Danes torej prisopiham do njega. V delavnici je imel nekaj ljudi in so popravljali neko kosilnico. Takoj pri vratih pa sem opazil povsem novo prikolico iz nerjavnega jekla in aluminija. To je verjetno delal celo soboto, torej je njegov 'manjana' verjetno vseeno pomenil v soboto.

Ko je popravil kosilnico, me je poklical notri, pogledal, zavaril, pofleksal in pogledal, če je še kje slabo privarjeno. Vse je bilo OK, zato mi je vrnil mrežico. Ena minuta. Še varilske maske si ni dal gor. Verjetno je kar v miže zavaril, ker če bi gledal, ne bi dočakal penzije z delujočimi očmi. Lepo je naredil. Vprašal sem, koliko sem dolžan.

1 evro, pravi.

Dam mu jih pet, pa pravi, če res nimam enega?

Komaj mu dopovem, da je v redu in sva oba zadovoljna.

Potem mi nekaj govori. Nič ne razumem, a zdi se mi, da me je spraševal, kje sem bil v soboto. Ja, če je celo soboto varil, bi mu bilo res lažje to narediti v soboto in ne bi porabil cele minute, ampak le 10 sekund. Mogoče bi bil potem račun 20 centov?

Na srečo se še najdejo mojstri starega kova, ki računajo po opravljenem delu, ne pa po vrednosti za stranko. Kak moderen podjetnik bi razmišljal takole: brez te mrežice štedilnik ne deluje. Vreden je 1000 evrov. Če mrežico naročiš preko spleta, bi to stalo prav gotovo blizu 100 evrov (z dostavo) in dober mesec čakanja, če se sploh lahko naroči. Drugih mojstrov ni v bližini. Vrednost za stranko je torej nekje med 100 evro + en mesec čakanja in 1000 evrov takoj. Račun bi bil potem 47, da bi izpadel profesionalno in dosti ceneje od alternativ. No, na srečo tale možak ne razmišlja tako in je bil račun 1 evro. Tehnično gledano računa sicer nisem ravno videl, a oba sva bila zadovoljna s transakcijo.

Popoldan pa smo imeli piknik z Avstrijcem, ki je sam na aluminijasti barki, in Francozom, ki je sam na železni barki.
Super piknik je bil. Prav dobro smo jedli in pili in se zabavali. Oba sta kar prijetna družba in ker se je zadeva malo zavlekla, je pozen tudi tale dnevnik. Še nekaj minut, pa bi moral popraviti datum.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 276. dan

Danes z zamudo objavljam slike z včerajšnjega piknika. Od Avstrijca sem izvedel precej več podrobnosti glede Rusov, saj je bil on njihov prvi sosed na pomolu. Sicer so se precej držali sami zase, zato ne vem nič o njih. Na dveh barkah jih je bilo skupaj 8 in ni šlo za klasičen čarter, ampak za delivery (dostavo bark) s Kanarskih otokov na Baleare.

Na Lanzaroteju so se ustavili, ker sta bili obe barki v slabem stanju, predvsem ena je bila praktično neplovna. Bum ima samo z vrvjo privezan na jambor! Obe imata še druge težave – nekaj z motorji in še več je stvari, ki ne delajo, zato so se ustavili, da nekoliko popravijo barke, ko jih je zadela prepoved gibanja. Dva od njih sta šla na Tenerife po tretjo barko, s katero je potem vseh osem odplulo proti Balearom, prvi dve barki pa sta ostali tukaj. 

Baleari so sicer zaprti za plovbo, a ker gre za dostavo čarterske barke v matično bazo, so verjetno dobili dovoljenje – podobno, kot bi šlo za prevoz po cestah. Čeprav so meje zaprte kamioni vseeno vozijo. Tako postane takoj bolj jasno, da Rusi ne plačajo marine, ampak tisti, ki je naročil delivery.

Danes sem malo čistil čoln, ki je bil že dobro posut s peskom. Očistil sem še tisto luknjo na kopalni platformi, kjer imam rezervoar za bencin za čolnič. Spodaj je spojena z morjem, da lahko iz skladišča odteka voda (pokrov ni vodotesen). Tista luknja je bila tako zaraščena, da skoznjo sploh ni več prehajala voda. Komaj sem razbil vse školjke, da sem spet odprl odtok. Polno školjk in umazanije je bilo tudi v samem skladišču. Ta del je problematičen, ker ga ves čas zaliva morska voda in od tam vedno čistim školjke, rake, umazanijo in plesen. 

Nisem prepričan, kako bi stvar izboljšal. Če bi dno dvignil za 10 cm, bi bilo morda boljše, a še ne dobro. Če bi dvignil bolj, potem pa tank za bencin ne bi šel več noter. Za zdaj bom samo očistil. 

Lili je imela spet žehto, kaj dosti drugega pa se danes ni zgodilo. Napeto pa spremljam plovbo po Grčiji. Plovba Male je postala prava kriminalka. Napeto, kot marela. Beremo: Kam se skriti pred policijo, kako ubežati karanteni, kaznim in vremenu ...

Ja, zanimivo je potovati v tem času, ko se pravila igre spreminjajo iz dneva v dan in si včasih odvisen od dobre volje nekega uradnika in od tega, s katero nogo je zjutraj vstal.
Midva bova tule ostala še kaka dva tedna. Potem pa švigneva na sever s prvim možnim vetrom.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 277. dan

Kakor tule piha, bi bili zelo hitro na Zelenortskih otokih. Za nazaj na sever pa trenutno ne kaže najbolje. Danes sem hotel malo na potep z dingijem, pa tako piha, da bi bil hitro ves moker. Če bi mi crknil motor, pa nisem prepričan, če bi lahko priveslal nazaj. 

Glede korone je tako, da je tule okuženih praktično zmanjkalo, uradno nadaljujemo z deeskalacijo ukrepov, a ta deeskalacija poteka v čudni smeri. Od jutri dalje bom moral imeti masko, če bom hotel v trgovino. Tole z maskami je ena farsa, saj ne povejo jasno, čemu so maske namenjene. Masko lahko nosiš zato, da ne okužiš drugih, lahko pa jo nosiš zato, da drugi ne okužijo tebe. Vendar to niso enake maske: kirurške recimo preprečujejo, da ne okužimo drugih. Take tudi najbolj pogosto videvamo. In če je to namen novega predpisa, bi to lahko jasno povedali, da bi ljudje lahko nosili prave maske.

Nekateri pa nosijo maske, ki jih sicer dobro ščitijo pred okužbo (FFP3), a imajo izdihovalni ventil. Torej oni zlahka okužijo vse druge. Če se srečata nekdo s kirurško masko in nekdo z masko z ventilom, je eden zaščiten dvakrat, drugi pa nobenkrat. 

In ker vrla oblast tule v Španiji (v Sloveniji ni verjetno nič drugače) ni povedala, koga naj ščitimo (sebe ali druge), ne vemo, kakšne maske naj nosimo. Torej v času najhujše pandemije je bilo v Španiji blizu 1000 mrtvih vsak dan in smo dva meseca hodili v trgovino brez mask. Število okužb je vseeno upadalo. Zdaj ko je novih primerov in mrtvih dnevno po desetkrat do dvajsetkrat manj, in ko nove okužbe že iščejo z lučjo pri belem dnevu, bomo pa morali vsi nositi maske. Tale logika mi ne gre v glavo. Od jutri bomo vsi morali nositi maske v vseh zaprtih javnih prostorih vedno, na prostem pa, če ni mogoče zagotoviti vsaj 2 m razdalje med ljudmi. Se pravi v mestih praktično vedno in povsod. 

In ker niso predpisali, kakšne maske naj nosimo – take, da zaščitimo druge, ali take, da zaščitimo sebe, bo seveda na ulicah malo mešano. 

Moje stališče je, da je maska na prostem v sončnem in vetrovnem vremenu na Lanzaroteju popoln nesmisel. Ljudje bomo dihali svoj lastni CO2 in reciklirali lastne bakterije in viruse, namesto da bi krepili svoj imunski sistem s svežim zrakom in soncem. Vitamin D je izredno pomemben, ljudem pa omejujejo sončenje na plažah. In ker se Španci ne pustijo motiti, se pač dobivajo v zaprtih prostorih, kjer jih policija ne vidi in ne vidijo, da so brez mask. Da jih še ne slišijo, pa zaprejo še vse okna. In s tem ustvarijo idealne razmere za širjenje virusov. Vrla oblast pa misli, da skrbi za zdravje ljudi. Nekaj ljudi že zdaj nosi maske in videvam tudi tako umazane maske, da je ne bi dal na obraz, če mi plačajo. 

Večina ljudi z maskami jih nosi 'spuščene na pol droga', se pravi, da jim nos gleda ven, da lažje dihajo. Važno, da jo imajo. Nič hudega, če je že vsa ponošena umazana, vlažna, rjava in ne prekriva nosu.

Prodajalke v trgovini pa se veselo praskajo po obrazu, ker jih pod masko vse srbi, ker ne dobijo vsaki dve uri nove maske. S temi rokami nato prijemajo mojo hrano. No, ja upam, da tole kompliciranje čim prej mine. Švedi so že vedeli, kako se je treba lotiti zadeve.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 278. dan

Še vedno tako piha, da ne grem na izlet s čolnom, pa tudi jadra bomo menjavali kak drug dan. 

Lotim se izgradnje kosnika (bowsprit), da bova lahko jadrala z genackerjem in ne bova pri tem lomila prednje ograjice.
Sile so pri 12 ton težki in 15 m dolgi barki velike.

Možnosti so tri:

• zelo močan bowsprit iz eksotičnih materialov (Epoksi, ogljikova vlakna ...). Tu mi ne diši cena.
• račji kljun ali podobna varjena konstrukcija. Tu mi ne diši teža, cena in to, da je stvar fiksna, kar lahko pomeni višje cene marin, ker je barka daljša. Se mi je že nekajkrat zgodilo, da so mi merili barko.
• aluminijast kosnik, ki ga lahko zložim. Odločil sem se za to možnost.

Zaradi velikih sil je nujno potrebno narediti 'bobstay'. To je povezava od konca kosnika na trup barke nekje bolj nizko, ki preprečuje, da bi se kosnik zakrivil navzgor. Moj kosnik bo kratek in bo namenjen samo genackerju (ki nima fiksne jeklenice), zato sile ne bodo take, kot če bi bil tam flok, z jekleno pripono. 

Upam, da stranske pripone ne bodo potrebne. Bomo videli. Danes sva torej naredila pritrdišče bobstaya. Navadno rinko na 12 mm vijaku.  Da vse skupaj čim lepše nasede in čimbolj fiksno drži, sem namesto fleksibilne tesnilne mase uporabil izredno močam epoksi kit.

Zadeva je tako ali tako nad vodno linijo in v sidrnik brizga voda, torej 100-odstotno tesnjenje ni nujno. Ta epoksi kit pa je med veliko podložko in plastiko barke naredil zelo trdno plast, ki popolnoma ustreza obema površinama. Enako je na zunanji strani. Če moja luknja ni povsem pravokotna in če trup barke ni povsem raven, bi lahko imeli točkasto obremenitev sil. Tako pa se sila iz rinke razporedi na celotno površino in je s tem zadeva bistveno bolj trdna. Pa še v sami luknji je ta epoksi, kar dodatno preprečuje možnost krivljenja vijaka. 

Lili mi je seveda pomagala, saj ne znam biti hkrati v sidrniku in na pomolu. Vmes je mimogrede še naredila večerjo, ko je nekaj minut nisem gnjavil. Moram pa priznati, da moja kolena ne marajo več vstajanja iz globokega počepa v sidrniku. Pred desetimi leti se mi to sploh ni zdel problem. Takrat verjetno niti ne bi vse verige dajal na pomol, saj bi se mi zdelo notri dovolj prostora. No, 33 kg Rocna sidro mi je še vedno delalo družbo tam notri in kakih 100 m vrvi. Verigo sem pa raje zmetal ven.
Bomo videli, kako se bo obneslo. Zdaj se epoksi suši, jutri delamo naprej.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Po zaključku letošnje poletne sezone se je začela obnova mostu na otok Krk. Promet je trenutno organiziran izmenično v eni smeri, jutri pa se obeta popolna zapora.

Popolna zapora mostu na otok Krk bo potekala v noči s srede na četrtek. Zaradi poškodb voznega pasu, ki se trenutno uporablja za promet v obeh smereh, bodo prisiljeni most zapreti v celoti in izvesti sanacijo poškodovanega dela. Most se bo zaprl v sredo, 11. 11., ob 23. uri in bo zaprt vse do četrtka, 12. 11. 2020, do 5. ure. V tem času promet ne bo možen v nobeni smeri.

Če jim sanacije ne bo uspelo opraviti v eni noči, bo most zaprt tudi v četrtek, 12. 11., od 23. ure do petka, 13. 11. 2020, do 5. ure zjutraj.

V sredo smo bili priča neverjetnemu dogodku. V Tržaški zaliv sta priplavala dva brazdasta kita. Člani raziskovalnega društva Morigenos so se odpravili na morje, da so jima sledili, ju proučevali, ter posneli neverjetne fotografije in videoposnetke.

Slovenski ribič, ki je v sredo lovil v Tržaškem zalivu, je opazil mogočno žival, ki je plavala v bližini. Nemudoma je poklical člane društva Morigenos, ki so se s svojim plovilom odpravili na lokacijo, da zberejo čim več informacij o brazdastemu kitu, ki je druga največja žival na svetu.

Brazdasti kiti na severni polobli lahko zrastejo do dolžine 22 m in lahko tehtajo do 50 ton. So nekoliko manjši od bratov, ki živijo na južni polobli in lahko zrastejo do 26 m in tehtajo več kot 80 t.

Raziskovalci so na lokaciji našli kar dva kita. Oba jim je uspelo fotografirati in posneti video. Na podlagi posnetkov bodo kita identificirali in preverili, ali sta bila že kje zabeležena in proučevana. S pomočjo zračnih posnetkov bodo ugotovili, kakšno je njihovo telesno stanje.

Društvo Morigenos ob tej priložnosti prosi, da jim vsa opažanja teh mogočnih živali, tako kitov kot delfinov, javijo na tel. +386 31 771 077, da bodo člani lahko opravili čim več raziskovalnega dela, ki bo pomagalo proučevati in spoznati ogrožene živali ter zaščititi njihovo bivalno okolje.

Vir: morigenos.org

Slovenska jadrnica Elan GT6 je prejela še eno prestižno nominacijo. Tokrat se poteguje za naziv The British Yachting Awards 2020.

Letošnja Elanova Novost Elan GT6 je nominirana v razredu potovalne jadrnice. Za prestižno nagrado se bo borila z jadrnicami Beneteau Oceanis 41.2, Dufor 530, Moody DS41, Arcona 345 in Grand Soleil 42LC.

Elanovi jadrnici lahko pomagate osvojiti nagrado s svojim glasom. Na povezavi The British Yachting Awards 2020 oddajte svoj glas. Glasovanje poteka zgolj do 15. novembra 2020.

Zmagovalec bo objavljen v mesecu februarju 2021.

Oddaj svoj glas za jadrnico ELAN GT6

Več o jadrnici Elan GT6

• Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6
• Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6
• Elan predstavil novo jadrnico GT6 v videu