Novice

Sirena Marine bo z začetkom navtične sezone 2021 v svoje modele Sirena 58, 58 Coupe in Sirena 64 začela vgrajevati šest valjne pogonske motorje serije D 11 in D13 proizvajalca Volvo Penta.

»Miren tek, nizek nivo hrupa, nizka poraba, zanesljivost, vzdržljivost in ena od najnižjih stopenj izpustov CO2 med primerljivimi motorji, so lastnosti, ki prepričajo še tako zahtevnega lastnika jahte. Poleg tega celotna linija motorjev Volvo Penta izpolnjuje emisijske standarde EU 5«, je povedal Igor Levc, direktor podjetja Lex Ocean, uradnega zastopnika podjetja Sirena Marine za Slovenijo, Hrvaško in Črno goro.

Izvedba pogona ostaja enaka, V osni pogon Sirenam namreč omogoča izrabo vseh prednosti pol izpodrivnega trupa. Nizki vrtljaji motorja, ki v režimu potovalne hitrosti ne presežejo 2000 vrtljajev na minuto, veliko prestavno razmerje in pogonski vijaki z največjim možnim premerom vsem Sireninim modelom omogočajo do 20 odstotkov nižjo porabo goriva v primerjavi s primerljivimi jahtami. Sirena Yachts v  svojih modelih ohranja tudi vse prednosti, ki jih Volvo Penta omogoča s sistemom elektronskega nadzora motorjev. Lastnikom Siren je tako na voljo pristajanje in plovba s pomočjo krmilne paličice(joystick docking) in dinamično pozicioniranje.

O kakovosti Volvo Penta znamke govori tudi podatek, da so bila med zmagovalci svetovne nagrade »Work Boat World Awards 2020« najpogosteje ravno plovila z vgrajenimi motorji Volvo Penta. Na Sirenin izbor novega dobavitelja motorjev je vplivalo tudi, da je Volvo Penta s kar 3500 uradnimi servisnimi točkami enakomerno razporejenimi po vseh državah sveta eden izmed proizvajalcev navtičnih pogonov z najkakovostnejšo poprodajno podporo. Na vzhodni jadranski obali oziroma v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori, bo lastnik Sirene lahko pomoč pri vzdrževanju ali popravilu vgrajenih motorjev našel kar pri 36 pooblaščenih Volvo Penta servisnih centrih. Sirena Yachts in Volvo Penta tako združujeta predanost najvišji kakovosti servisne podpore njunih uporabnikov.

Več o plovilih Sirena na spletni strani: Lexocean.si

Norveški proizvajalec električnih motorjev je najavil proizvodnjo močnega zunajkrmnega motorja, ki bo razvil kar 150 KM. V podjetju trdijo, da gre za izjemno evolucijo čistega pogona za plovila.

Evoy je norveško podjetje, specializirano za razvoj električnih pogonov za navtiko. Kljub temu da je bilo ustanovljeno šele leta 2018, pa njihove korenine segajo vse v leto 2003. Norveška je znana po tem, da so pionirji v uporabi električnih pogonov na trajektih in drugih komercialnih plovilih, ki plujejo že več let. Z novim podjetjem ciljajo na prenos znanja in tehnologije v hitra plovila in gliserje. Že lani so objavili rekord, dosežen z električnim plovilom, ki znaša 55 vozlov. V njihovi dosedanji paleti vgradnih električnih motorjev najmočnejši razvijejo do 800 KM.

Za prihodnje leto so napovedali začetek izdelave električnega zunajkrmnega motorja, ki bo zagotavljal ekvivalentno moč, kot jo razvije 150 KM motor na notranje zgorevanje. Motor bodo predstavili v mesecu marcu. Namestili ga bodo na plovilo Zodiac Milpro MK5, 5,85 m dolg gumenjak.

Ena največjih kontejnerskih ladij Ever Given je nasedla v Sueškem kanalu, s postavila prečno in zablikorala ves promet skozi kanal.

Ever Given je 400 m dolga tovorna ladja za prevoz kontejnerjev. Včeraj ob 5:40 (UTC) je plula skozi enega ožjih delov Sueškega kanala. Močan sunek vetra jo je zasukal. Izgubili so kontrolo nad ladjo, zaradi česar je zaplula v plitvejši del, nasedla in se obrila prečno. Kanal je blokiran in promet skozenj je nemogoč.

Takoj po nesreči so do ladje prepluli vlačilci, specialne ladje za kopanje in kopenska težka mehanizacija. Z reševanjem so pričeli takoj po nesreči. Kdaj bo promet zopet potekal nemoteno, še ni znano. Lahko se zgodi, da bo zaprt več dni.

Ladja Ever Given je plula iz kitajskega pristanišča proti Rotterdamu. Naložena je skoraj z 20.000 kontejnerji (TEU). Dolga je 400 in široka 56 m. Zgrajena je bila leta 2018 in je ena največjih kontejnerskih ladij. Z njo upravlja podjetje Evergreen Marine.

Skozi Sueški kanal dnevno pluje preko 50. Kakšen zastoj v blagovnem prometu bo povzročila nesreča še ni znano.

Foto: EPA

Nakup novega plovila je skrbno premišljena odločitev. Izbor velikosti, tipa plovila in opreme odloča o udobju na krovu, namenu in uporabnosti. Ko sprejmete to odločitev, ste šele na polovici poti. Izbrati je treba še primeren motor.

Izbira motorja je enako pomembna odločitev kot izbira plovila. Proizvajalci so dolžni za vsako plovilo določiti največjo moč motorja, ki jo lahko namestite. Običajno določijo tudi najmanjšo moč motorja, s katero boste še vedno lahko izkoristili vse potenciale plovila in si zagotovili varno plovbo.

Kaj pa dejansko lahko pričakujete? Razponi med najmanjšo in največjo močjo so pogosto kar dvakratnik. Največja moč motorja je lahko na primer 200 KM, najmanjša pa le 100 KM. Seveda se postavi vprašanje, kaj lahko pričakujete, če se odločite za motorje v tem razponu. Kakšna bo plovba z najšibkejšim, kakšna z najmočnejšim in kaj dejansko potrebujete. Če bi želeti to vedeti, bi morali na eno plovilo namestiti vse tri različne motorje in jih testirati. Testiranje

Testiranje različnih motorjev je potekalo s plovilom Flipper 600 SC, ki ga v Sloveniji prodaja in zastopa podjetje Vrtinc Navtika, d. o. o. Pri proizvajalcu so na tri enaka plovila namestili tri različne motorje in izvedli test. Test je potekal v enakih pogojih. Na plovilo Flipper 600 SC je dovoljeno namestiti najmočnejši zunajkrmni motor z močjo 150 KM, najmanjši, ki bo še zadostoval za pogon plovila, pa naj bi imel 80 KM. Da bo izbor lažji, so na tretje plovilo namestili motor z močjo 115 KM, ki je po moči ravno med najmočnejšim in najšibkejšim.

V času testa je pihal veter med 4 in 12 vozli. Višina valov je bila med 0,2 in 0,8 m. Na plovilu sta vedno bili dve osebi, v rezervoarju je bili približno 50 l goriva. Motorji so bili opremljeni s standardnimi propelerji. Menjava propelerjev vpliva na rezultate testa.

Rezultati

Med testom je bilo plovilo obremenjeno manj kot polovično. Na krovu sta bili le dve osebi. Ni bilo dodatne opreme, pijače in hrane, ki jo običajno vzamemo na plovbo. Rezultati testa bi bili v tem premeru nekoliko drugačni, so pa dovolj dobri za primerjavo razlike med različnimi močmi motorja.

Hitrost plovbe

Najšibkejši motor z močjo 80 KM pri največji obremenitvi potisne plovilo do hitrosti dobrih 30 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 17,5 in 26 vozli, ko plovilo potroši okrog 0,8 l goriva na prepluto navtično miljo. Plovilo je izglisiralo pri 3000 obratih/min.

Nekoliko močnejši motor z močjo 115 KM zagotavlja hitrost plovbe okrog 36 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 19 in 24 vozli, ko poraba znaša 0,75 l goriva na prepluto navtično miljo. Motor ima dovolj navora, da plovilo izglisira pri 2700 obratih.

Najmočnejši motor s 150 KM omogoča največjo hitrost plovbe okrog 45 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 18 in 25 vozli, ko poraba znaša 0,75 l na prepluto navtično miljo. Plovilo z najmočnejšim motorjem izglisira že pri 2500 obratih.

Poraba

Najšibkejši motor potroši pri najvišji obremenitvi 27 l/h oziroma 0,87 l/nmi. Pri potovalni hitrosti je poraba 0,75 l/nmi. Motor s 115 KM pri potovalni hitrosti potroši enako količino goriva na prepluto miljo kot najmanjši. Pri najvišji hitrosti poraba naraste na 1,10 l/nm oziroma 40 l/h.

Najmočnejši motor pri potovalni hitrosti porabi praktično enako kot šibkejša. Pri 25 vozlih poraba celo pade na 0,72 l/nmi in je nižja od manjših motorjev. Pri najvišji obremenitvi potroši 55 l/h oziroma 1,2 l/nmi.

Če povzamemo, močnejši motorji zagotavljajo višjo hitrost plovbe. Kako hitro želimo pluti, je odvisno od nas samih. Potovalne hitrosti gliserjev v normalnih vremenskih razmerah običajno znašajo okrog 25 vozlov. Vsi trije motorji pri teh hitrostih potrošijo približno enako količino goriva. Vsi motorji imajo največjo porabo pri največji obremenitvi. Kljub temu pri 30 vozlih (kolikor je največja hitrost, ki jo dosežemo z najmanjšim motorjem) motorji porabijo enako količino goriva. Močnejši motorji se bodo bolje izkazali, ko bomo imeli na krovu več oseb, ko bomo vlekli smučarja, lažje in hitreje bodo izglisirali, medtem ko se bodo med plovbo obnašali podobno. Seveda s šibkejšimi motorji ne bomo mogli pluti tako hitro kot z močnejšimi.

Zunajkrmni motor 80 KM

Zunajkrmni motor 115 KM

Zunajkrmni motor 150 KM

Kaj vse dodatno vpliva na učinkovitost plovbe:

• pravilno trimanje motorja
• pravilni trimanje plovila
• pravilna razporeditev teže
• obremenitev plovila (osebe na krovu, oprema,…)
• vremenski pogoji (veter, valovi, tokovi)
• stanje podvodnega dela trupa plovila (antivegetacijski premaz, poraščenost,…)
• dimenzije propelerja
• …

Preberite tudi:

• Kako pravilno uravnavamo plovilo med glisiranjem (trimanje)
• 10 nasvetov za zmanjšanje porabe goriva med plovbo
• Koliko potrošijo navtični motorji - poraba goriva plovil
• Prednosti in slabosti dveh motorjev v primerjavi z enim

Več o plovilih Flipper na: Vrtinc navtika d.o.o.

Testiranje plovil: Bella Boats

V soboto, 20.3.2021 je tovorna ladja Koralle trčila v obalo vzhodne Istre.

V jutranjih urah, okrog 6.00 je tovorna ladja proti pristanišču Bršica-Raša. Zaradi še neznanega razloga je trčila v obalo med rtom Ubac in zalivom Koromačna. Tovorna ladja Koralle, ki pluje pod zastavo Moldavije, naj bi trčila v obalo zaradi nepazljivosti med plovbo.

V nesreči ni bila poškodovana nobena oseba in ni prišlo do onesnaženja morja. Ladja je po trku odplula z lastnim pogonom proti ciljni luki Bršica-Raša. Inšpekcijski nadzor bo potrdil, ali je ladja sposobna za nadaljnjo plovbo in ugotovila razlog nesreče.

Foto: Vesselfinder

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Ponoči je bilo na obali nekaj dobro osvetljeno, kot bi osvetlili celo kotlino. Nisva dobro videla kaj, saj so bili klifi previsoki.

Videla sva tudi lučko Porto Flavije. Šele zjutraj sva opazila kamnit stolpič, ki ga včeraj sploh nisva videla.
Ime je pristanišče dobilo po hčerki inženirja, ki je zasnoval pristanišče. Očitno je na obali veliko več zanimivih stvari, kot sva jih videla včeraj z barke. V skalovje je skopan rov in sredi skale je prebit izhod nad morje. Tam so rudo natovarjali direktno iz rova na ladjo, ki je bila privezana pod skalami.

Ker na kartah ni vrisanih izobat ob malem otočku, sem mislil, da pač območje ni dobro kartirano. A izobat ni zato, ker je skala navpična do globine okrog 15 m. Ladje so se lahko privezale direktno na skale. Enako je z otočkom.

Seveda sva peljala med otočkom in obalo in si to čudo dodobra ogledala z vodne strani.

Zjutraj ni bilo nič vetra, računal pa sem, da se bo popoldne dvignil termični veter, a je bil to račun brez Eola. Šele po tretji uri popoldan je bilo nekaj sapice, da sva lahko ugasnila motor in drvela s tremi vozli. Dobršen del poti sva premotorirala. Danes sva preplula 34 NM.

Zahodna obala Sardinije ni prijazna do jadrnic. Včasih ne piha nič oziroma skoraj nič. V tem primeru se lahko sidra in dobro spi, saj ni swela in valov vetra.Večkrat pa piha maestral iz Lionskega zaliva, ki povzroča 2 m valove. V tem primeru se ne da sidrati in je edina možnost marina. Marin ni prav veliko, pa še te so polne motornjakov, nekatere celo preplitve za jadrnice.

Zato tukaj jadrnico že težko srečaš. Sami motornjaki, v glavnem manjši, ki gredo iz svoje marine na dnevni izlet, lovijo ribe, se kopajo, zvečer pa hitro nazaj v varen pristan.

Midva imava prav srečo, da je napovedano tako mirno morje. Cena pri tem je seveda to, da bo motor naredil precej ur. Za jutri je napovedana še večja bonaca kot danes. Če bo šlo vse po planu, bova v dveh dneh v Algheru, kar je cilj najine poti na sever.

V prihodnjih dneh napovedujejo v glavnem 'light air' ali 'calm', le popoldan se kdaj vmes pojavi 'gentle breeze'. Kaže, da bomo lahko sidrali kjerkoli, saj swela in valov praktično ne bo, bo pa precej pel motor. 

Danes so nama družbo delali delfini. To niso več tisti mali, atlantski delfini, ampak so velike pliskavke – vrsta, ki je pogosta tudi na Jadranu. Ko se navadiš na atlantske, se tile zdijo ogromni. 

Zahodna obala Sardinije je zanimiva. Izmenoma si sledijo strme in špičaste skale z visokimi klifi, ki jim sledijo peščene plaže, kjer so pogoste tudi sipine, ki segajo daleč v otok. Skalam se vidi, da so iz povsem različnih kamnin. Na Jadranu je skoraj vse enak apnenec, le Susak in Jabuka sta različna (tako na hitro iz spomina).

Tule pa si na istem otoku sledijo povsem različne kamnine. Interesantno.

Poletje se je tule že začelo, še zdaj, ob osmih zvečer, je 28 °C. Blago, ki sem ga imel do včeraj na ograjici, da naju zaščiti pred pršcem, sem snel in ga obesil med bimini in sončne celice za dodatno senco.

Za zdaj še nisva šla na kopno, a počasi bo treba, saj zmanjkuje tonika. V vročini in bonaci je poraba gin-tonika večja. Morda jutri.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Najboljši slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta danes v Portorožu z imenom Šavrinka krstili novo jadrnico olimpijskega dvoseda 470, ki ju bo popeljala na olimpijske igre na Japonsko. Pred tem ju čaka še evropsko prvenstvo v razredu 470 med 30. aprilom in 7. majem v portugalski Vilamouri. Tako bosta imeli še enkrat priložnost izkazati se na istem prizorišču, kjer sta svetovno prvenstvo pred nekaj tedni zaključili na 15. mestu, a sta se vendarle poslovili z upanje vlivajočim 2. mestom v zadnji regati. Še na tem svetovnem prvenstvu sta tekmovali na jadrnici novozelandskega proizvajalca, z novo jadrnico pa se vračata k nemškemu proizvajalcu Ziegelmayer. Je sodobnejša verzija tiste, s katero sta jadrali na prejšnji olimpijadi v Riu de Janeiru, ki sta jo zaključili na 6. mestu, čeprav sta bili ves čas boju za odličje.

Možnost za novo jadrnico se je odprla zaradi prestavljenih olimpijskih iger, za njo pa sta se odločili v zimskih mesecih, ko sta trenirali na Siciliji: "Najprej sva morali preveriti, ali je dobava možna, saj so čakalne dobe tudi do šest mesecev in če je ne bi mogli dobiti v določenem času, bi bilo prepozno. Pri proizvajalcu so nama šli na roko in dobili sva jo prejšnji teden, sedaj pa imava še dovolj časa, da jo lahko preizkusiva," je povedala krmarka Tina Mrak. Dodala je, da jima izbrana jadrnica ustreza zaradi nastavitev, ki sta jih vajeni, z njo pa si želita predvsem povrniti občutke med jadranjem, ki sta jih imeli na olimpijskih igrah v Riu: "Od nove jadrnice pričakujeva to, da veva, kakšna je, saj sva bili na njo res zelo dobro navajeni že v Riu. Da zaupava, da je hitra in lahko odmisliva vse ostalo, tako da sva lahko z mislimi samo na regatnem polju."

Krstna botra nove jadrnice je bila tokrat dolgoletna, dobra prijateljica obeh naših najboljših jadralk, Špela Kovačič Rožaj, ki jima je zaželela vso srečo in na trup vitke lepotice razreda 470 izpisala izbrano ime: Šavrinka. Flokistka Veronika Macarol je pojasnila izbiro: "Želeli sva nekaj najinega, tipičnega, lokalnega. Vemo, da je Istra najboljša. Šavrinke so bile delavne in vztrajne ženske, kot sva tudi jaz in Tina. Upam, da nama bo ta najina delavnost in vztrajnost pripeljala najboljši rezultat."

Sedaj ju čaka v maju še evropsko prvenstvo na Portugalskem, nato je predvidena regata svetovnega pokala na Japonskem junija kot zadnji test pred olimpijskimi igrami, vendar slednja še ni potrjena. Prav zaradi teh negotovosti se bosta o tem, s katero jadrnico bosta nastopili na evropskem prvenstvu in kdaj bosta novo jadrnico poslali na Japonsko odločili v prihodnjih tednih. V Enoshimi pa ju sicer vse od svetovnega prvenstva konec leta 2019 čaka tudi prejšnja jadrnica, Fujin Korin, kar v Japonščini pomeni bog vetra.

Fotografije: Uroš Kekuš Kleva