Novice

Luis Burton (Bereau Valle2), ki trenutno pluje na odličnem sedmem mestu, bo moral izvesti postanek v sili. Zasidral se bo na oddaljenem otoku Macquaire, ki leži sredi Južnega oceana, med Novo Zelandijo in Antarktiko. Do otoka ga loči še 500 nmi plovbe. V zavetrju tega osamljenega le 30 km dolgega otoka, upa, da bo našel primeren zaščiten zaliv v katerem se bo lahko zasidral ter varno splezal na jambor. Zaradi okvar nosilcev dvižnic ne more menjati jader in ne izkorišča potenciala svoje jadrnice. Postanek bo izjemno zahteven. Izvesti ga mora brez zunanje pomoči in brez prižiganja motorja. Če bo na otoku našel plovko, mu regatna pravila omogočajo, da se priveže nanjo. Tudi ta manever mora izvesti sam.

V jutranjih urah je svojo odločitev sporočil kopenski ekipi in organizatorju regate:

»Ustaviti se moram na otoku Macquaire. Spustiti moram glavno jadro in plezati moram na jambor. To sem poizkušal že na odprtem morju, a mi ni uspelo odpraviti okvare. Ko je glavno jadro spuščeno, jadrnica nima upore in visoki valovi oceana jo preveč zibajo. Nameravam poiskati miren kotiček na vzhodni strani otoka, ki je visok okrog 300 m. To me bo ščitilo pred zahodnimi vetrovi. Pripluti nameravam po severni strani otoka in na vzhodni obali poiskati primerno mesto. Splezal bom na vrh jambora, ter zamenjal okvarjene nosilce dvižnic glavnega jadra in prednjih jader J2 in J3. otok je dolg 30 km. Če bom plul počasi vzdolž vzhodne strani otoka, bom imel tri ure časa da izvedem popravila. Rad bi se izognil sidranju na otoku. Gre za ekološko zelo občutljiv otok. Je pod UNESCO-jevo zaščito. Na njem živijo nekatere zelo redke živalske vrste. Če bo šlo vse po planu, mi bo popravilo vzelo štiri do pet ur. Ko popravim plovilo, bom zamujeno hitro nadoknadil s hitrejšim jadranjem. Predvidevam, da bom otok dosegel v soboto proti večeru ali najkasneje v nedeljo zjutraj«

Odpira se 4000 nmi Tihega oceana

Jadralci bodo kmalu zapluli v Tihi ocean. Čaka jih 4000 nmi dolga plovba po najbolj odročnem delu sveta. V tem delu oceana je točka z imenom Nemo, ki je od kopna najbolj oddaljena točka sveta. Najbližje kopno tej točki je oddaljeni kar 1450 nmi oziroma 2.688 km.

Za vse jadralce bo Tihi ocean predstavljal dva mejnika. Najprej morajo zapluti v največji ocean, kjer bodo od kopna najbolj oddaljeni. Ko bodo zapluli vzhodno od Nove Zelandije, pa jih čaka še drugi mejnik, zapluli bodo preko 180 poldnevnika.

Južni Tihi ocean je poglavje zase. Že pred 500 leti je to ugotovil Magellan , ki je iskal pot iz Indonezije proti Portugalski. Z Antarktike pihajo močni hladni vetrovi in spremlja jih hladno morje, ki se širi od Antarktike proti severu. Pogoji so lahko neizprosni. Na koncu oceana pa jih čaka še prehod mimo zloglasnega rta Horn, ki v vsakem jadralcu zbuja strah in spoštovanje.

Foto: Znanstvena postaja na otoku Macquaire

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: M. Murphy,  Stephane MAILLARD, Hullwarren

Danes se je v Aucklandu na Novi Zelandiji začelo prvo tekmovanje na jadrnicah AC75. Spektakularno jadranje bo potekalo vse do nedelje.

Po izjemno intenzivnem testnem jadranju v zadnjem mesecu so se ekipe Pokala Amerike prvič spopadle na novih jadrnicah tipa AC75. Jadrnice so tehnološka novost. Gre za monotrupna plovila, ki so nadomestila dosedanje večtrupce, katamarane, ki so v zadnjih letih navduševali jadralne navdušence. AC75 so prva plovila, ki so sposobna doseči hitrost plovbe, ki je do trikrat večja od hitrosti vetra. Katamarani, njihovi predhodniki, so lahko dosegali hitrosti plovbe, ki je bila 2,5-kratnik hitrosti vetra.

Tekmovanje Prada Pokal Amerike je prvo v seriji tekmovanj teh plovil. Začelo se je danes ob 15.00 uri (NZT) oziroma 03.00 po našem času. Prve tri dni bomo gledali medsebojno dvobojevanje nastopajočih ekip po sistemu Round Robin, v nedeljo pa se bodo najboljše štiri ekipe pomerile za stopničke.

Danes so se v štirih dirkah med seboj pomerile ekipe:

1. Emirates Team New Zealand proti Luna Rossa Prada Pirelli Team
2. New York Yacht Club American Magic proti INEOS TEAM UK
3. INEOS TEAM UK proti Luna Rossa Prada Pirelli Team
4. New York Yacht Club American Magic proti Emirates Team New Zealand

Kaj se je dogajalo na regatnem polju

Danes je na regatnem polju pred Aucklandom pihal veter s hitrostjo med 8 in 15 vozli. Valovi so merili med 0,00 in 0,05 m. Sončno vreme je privabilo številne gledalce na kopnem in na morju, ki so si želeli ogledati ta spektakel. Prvi sta se na regatno polje podali ekipi Emirates Team New Zealand in Luna Rossa Prada Pirelli Team.

Obe ekipi sta pred startno črto pripluli z veliko hitrostjo skoraj do sekunde natančno. Luna Rosa je začela na desni, ekipa ETNZ pa na levi strani 1, 2 km širokega regatnega polja. Obe ekipi sta se pognali proti prvim kontrolnim vratom z neverjetno hitrostjo. Prva je obrnila ekipa ETNZ. Skozi vrata je dobesedno poletela. Po obratu so tempo še stopnjevali. Z vetrom v levi bok jim je uspelo razviti hitrosti plovbe več kot 40 vozlov (veter je pihal s hitrostjo 13 vozlov). Pred drugim obratom so zapluli v območje nekoliko močnejšega vetra in presegli hitrost plovbe 44 vozle. Do obrata se je njihova prednost povečala že na 1200 m pred ekipo Prada.

Ekipa TNZ je drugi obrat spet izvedla okrog leve oznake. Obpluli so jo s hitrostjo 27 vozlov.

Kiviji so svojo prednost povečevali skozi celotno regato. Ekipi Luna Rossa ni uspelo zmanjšati razlike. Po zadnjem obratu je imela ekipa ETNZ že 1400 m prednosti. Kljub očitni prednosti Kiviji niso popuščali. Leteli so proti cilju. Ekipa Luna Rosa je imela na zadnjem obratu 2 minuti zaostanka. Po obratu pa so naredili majhno napako. Plovilo se je spustilo na vodno gladino. Hitrost plovbe se je zmanjšala in potrebovali so nekaj časa, da so dovolj pospešili in se dvignili nad vodno gladino. Ciljno črto so prečkali s tremi minutami zaostanka.

Ekipa INEOS težava takoj po štartu

V drugem boju sta se pomerili ameriška ekipa New York Yacht Club American Magic in ekipa Združenega kraljestva INEOS TEAM UK. Obe ekipi sta startali dobro. Ekipa INEOS pa je imela kmalu po začetku regate težave z levim hidrokrilom. Zaradi okvare, ki jim jo je uspelo odpraviti, so se vrnili v bitko, a z velikim zaostankom. Ekipa se je odločila, da dirke ne dokonča.

Zaplet še pred začetkom

V tretji dirki sta se pomerili ekipi, poraženi v prejšnjih dveh dirk ekipa Luna Rossa in ekipa INEOS. Minuto pred začetkom je prišlo do zapleta. Ekipi sta se pripravljali, da zaplujeta proti startni liniji. V zadnjem obratu sta se jadrnici nevarno približali, a ni prišlo do poškodb. Obe ekipi sta zmanjšali hitrost plovbe, se spustili na vodno gladino in potreben je bil ponovni zagon. Ekipa Luna Rossa se je hitro pobrala in startala pravočasno. Ekipa INEOS je potrebovala več časa in dirko začela z velikim zaostankom. Tudi v nadaljevanju niso imeli sreče. Zaradi težav so se odločili, da odstopijo.

Spopad zmagovalcev

Zadnji dvoboj je potekal med zmagovalnima ekipama ETNZ in American Magic. Ameriška ekipa je startala odlično. Ekipa ETNZ je očitno imela tehnični problem in začela slabše. Američanom je uspelo obdržati prednost in obrnili so kot prvi s 150 m prednosti. Do naslednjega obrata so prednost povečali in v istem tempu nadaljevali. Pri tretjem obratu je prednost znašala že 580 m. Po tem obratu pa je spet zablestela ekipa ETNZ. Zaostanek so zmanjšali na vsega 300 m. Po četrtem obratu se je prednost še naprej zmanjševala. Na petem je še vedno vodila ameriška ekipa, a Kiviji so nadomestili večino zaostanka. Na obratu sta bili ekipi druga ob drugi. Američani so obrnili slabo in Kiviji so prevzeli vodstvo. Zadnji del dirke sta ekipi odpluli popolnoma izenačeno. Jadrnici sta bili obremenjeni do skrajnih meja. Pluli so s hitrostmi več kot 40 vozlov. Američani so se pobrali, prevzeli vodstvo in premagali ekipo Emirates Team New Zealand za dobrih 12 sekund.

Dan je postregel z izjemnim jadranjem. Dosegli so izjemne hitrosti plovbe. Ekipa ETNZ je plula skoraj s 50 vozli.

Nadaljevanje dvobojevanja bo jutri ob 15. uri po lokalnem času oziroma ob 03.00 po našem času.

Najvišje dnevne hitrosti plovbe:

• Emirates Team New Zealand – 49, 1 vozla
• NYYC American Magic – 48,2 vozla
• Luna Rossa Prada Pirelli – 47,2 vozla
• Ineos Team UK – 45,6 vozla

Točke:

1. NYYC American Magic: 2
2. Emirates Team New Zealand: 1
3. Luna Rossa Prada Pirelli: 1
4. Ineos Team UK: 0

Posnetek 1. dan

Thomas-u Ruyant-u vdira voda v jadrnico

Thomas Ruyant, ki pluje na jadrnici LinkedOut je včeraj zvečer odkril, da na premcu njegove jadrnice vdira voda.

Nemudoma je bil prisiljen zmanjšati hitrost plovbe. Ob 21.00 uri je vključil kalužne črpalke in zaprl vrata premčnege prostora, ki so vodotesen. Ko bo izčrpal vso vodo, bo poizkušal najti razlog zaradi katerega voda prihaja v plovilo.

Kaj se je dogajalo na jarnici (Posodobljeno 17.12.2020 ob 10.00)

Ruyant je zvečer opazil, da se njegova jadrnice ne obnaša normalno. Premec plovila je nekontrolirano udarjal v valove in se potopil mnogo globlje, kot bi bilo normalno. Ko je odprl premčni prostor, ki je vodotesen, je ugotovil, da je v njem polno vode. Ko je uspel izčrpati vodo, je ugotovil, da je voda v jadrnico udrla skozi dve loputi, kis ta se odprli. Plul je namreč s hitrostjo 25 vozlov in tresljaji so naredili svoje. Ugotovil je, da se je voda nabrala v vsega 30 minutah, medtem ko je spal.

Sam Davis se vrača na regatno polje

Sam Davis je bila zaradi trke v neznan plavajoč predmet prisiljena, da regato uradno zaključi. Odplula je v Cape Town in pristala poleg jadrnice Alexa Thomsona. Kmalu po pristanku je povedala, da njene dogodivščine ni konec. Odločila se je, da bo poizkusila popraviti jadrnico in se vrniti na regatno polje.

V ponedeljek ji je to tudi uspelo. Jadrnica je popravljena, preverjena in varna za nadaljevanje plovbe. Sam Davis je sicer uradno odstopila in njena uvrstitev na regati ne bo upoštevana. Sama je povedala, da gre za njen osebni izziv in odgovornost do sponzorjev, zato bo s plovbo nadaljevala izven konkurence.

Yannick Bestaven je deseti vodilni v regati

Yannick Bestaven je včeraj zvečer prevzel vodstvo na regati. Odločil se ja za plovbo na skrajnem robu Antarktične cone prepovedane plovbe, globoko v področju Besnih petdeset (Furious fifties), 55 stopinj južno, kar se je izkazalo za najhitrejšo ruto.  Thomasa Ruyanta je prehitel ob 12.00 uri (UTC) še preden je Ruyant ugotovil, da mu v plovilo vdira voda in upočasnil plovbo.

Na vodilni poziciji letošnje regate se je tako zvrstilo že deset jadralcev. Bestaven nadaljuje s plovbo na skrajnem jugu in pluje proti osamljenemu otoku Macquarie, ki leži 600 nmi jugozahodno od Nove Zelandije. Zaradi težav Ruyanta, si je nabral že 150 nmi prednosti. Glede na pozicijo plovil, lahko sklepamo, da je Ruyant uspel zaustaviti udor vode v plovilo. Ob 00.00 uri ponoči je jadrnico zopet obrnil proti vzhodu in razvil hitrost plovbe 20 vozlov. Kaj točno se je zgodilo na jadrnici, bo jasno takoj, ko se bo ponovno oglasil z jadrnice.

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Isabelle Joschke / MACSF

Menta – podaljšana roka slovenskih lastnikov plovil in nepremičnin na Hrvaškem.

Lastniki plovil registriranih pod hrvaško zastavo, morajo do konca leta urediti dokumentacijo plovila.

Mento vodi Lena Koter, Slovenka, ki živi na Hrvaškem, po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Življenje na Hrvaškem ji prinaša številne izzive na upravno-administrativnem področju, zaradi česar je nedavno ustanovila podjetje, ki deluje kot podaljšana roka Slovencem, ki imajo na Hrvaškem registrirano plovilo ali nepremičnino, opravlja vse vrste upravno-administrativnih poslov pred državnimi organi, vodi postopke odpiranja podjetij na Hrvaškem, pooblaščena pa je tudi za prevajanje sodne dokumentacije.

Zakonodaja se nenehno spreminja in prav hitro se nam zgodi, da določene obveznosti do države ne izpolnimo oziroma nam urejanje predstavlja težavo, bodisi zaradi pomanjkanja informacij ali časa, zaradi trenutnih razmer pa je oteženo tudi samo potovanje na Hrvaško.

Republika Hrvaška je z današnjim dnem (15. decembra 2020) podaljšala ukrep zapiranja državne meje. Kakor smo že pisali, aktualni Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama predpisuje, da je treba v skladu z novimi pravili do 31. decembra 2020 uskladiti območje plovbe na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Ali je sprememba potrebna, se presoja individualno glede na trenutno vpisane podatke v dokumentu. Ob tem je treba izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred državnimi organi v morebitnih sporih. Če nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je treba izbrati novega pooblaščenca. Na luški kapitaniji so nam povedali, da bodo plovila, ki nimajo izbranega pooblaščenca, izbrisali iz registra in potreben bo vnovičen vpis ter izreden tehnični pregled plovila, kar bo lastniku plovila povzročilo dodatne obveznosti in stroške.

Če potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil ali pooblaščenca na Hrvaškem, se lahko obrnete na Leno Koter, na telefon 051 334 696 ali e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 3. dan

Nisem spal tako dobro kot prvo noč, a je bilo za silo. Lili je imela polne roke dela v svoji izmeni. Jadrali smo malo na levih uzdah, pa malo na desnih, enkrat z motorjem, enkrat brez, pa s flokom in brez ... Vidi se, da je veter zamešan.
Jedro nizkega zračnega tlaka, ki trenutno poganja veter v tem delu Atlantika se nahaja 600 milj zahodno od nas, se pravi, da je 300 milj zahodno od Madeire. Šibko jedro visokega tlaka pa se je razcepilo na dva dela in je en del 200 milj severno od nas, en del pa 200 milj vzhodno. In ti trije sistemi se pretepajo med seboj in mešajo veter okrog nas. Še pred nekaj dnevi je kazalo, da bo anticiklon (jedro visokega tlaka) vzhodno od nas in bomo imeli stabilen veter, a s tem, ko se je razcepil, nam je pač malo prekrižal načrte in nam otežil plovbo. Trenutno piha prav iz smeri Gibraltarja.

A tako pač je. Nad vremenom se lahko pritožuješ, če se hočeš, pomaga pa čisto nič. Lahko le iz trenutnega položaja poskusiš potegniti največ, kar zmoreš in pač nastaviš jadra in kurz vetru primerno. Trenutna taktika je, da raje vozim na sever, kot na vzhod, saj je za kasneje napovedan veter z več severne komponente. Vsaka milja severne širine, ki jo to noč naredimo, nama bo kasneje še prav prišla. Seveda ob predpostavki, da bo vreme takšno, kot so napovedali, saj je vremenska napoved, ki jo imava, pač še iz torka, se pravi, da je stara tri dni. Novo napoved bova lahko pridobila šele na cilju. Nekaj pred četrto uro zjutraj vidim v daljavi lučko. Na AIS-u ni ničesar, torej verjetno vidim jadrnico. Predaleč je, da bi razbral luči. Čez 20 minut izginejo za obzorjem.

Ob 9.40 pa se oglasi AIS-alarm. Nevarnost trčenja. CPA=0. Kje za vraga na širnem morju najde prav mene, da me hoče povoziti. Ladji je ime Star Hidra in je 196 m dolga tovornjača, ki pluje s 15 vozli proti Braziliji. 

Čez tri četrt ure se bomo zaleteli, pravi AIS. Ker so še 12 milj daleč, jih z očesom še ne vidim, tudi radar jih ne najde.

Super zadeva je tale AIS. Da ti veliko časa za izogibanje. Oni so me morali tudi zaznati na AIS-u, saj oddajam. Ker sem jadrnica, sem v primeru nevarnosti trčenja po pomorskih predpisih dolžan ohraniti smer in hitrost, ladja pa je dolžna narediti manever izogibanja. Ne ukrepa. Manj kot pol ure je še do srečanja in AIS pravi, da se bomo srečali na manj kot 100 m, in sicer enkrat levo, enkrat desno od nas, kakor nas pač zanese val. 

Če ladja ne ukrepa, moram jaz. Vozim orco, veter je 45° z moje desne. Ladja prihaja tudi z rahlo desne. Če nekaj stopinj odpadem – to pomeni zavijem bolj stran od vetra – to zlahka naredim. A v tem primeru bi bil jaz spredaj. Če slučajno zmanjka vetra, sem lahko v zagati. Preveč tvegan manever je to.

Raje stisnem še nekaj stopinj v veter, da spustim ladjo mimo pred seboj. Če se ne bo izšlo, lahko še vedno naredim obrat proti vetru. Hitrost seveda precej pade, ko tiščim preostro v veter. Ves čas sem za krmilom, saj zdajle ni primeren trenutek, da mi jadra zaplapolajo in se ustavim.

Ladja gre mimo mene na manj kot milji razdalje. To bi bilo kje ob obali sicer veliko, a na odprtem se ladje tipično izogibajo na večjih razdaljah. Kmalu po srečanju pade veter in jadrom se pridruži motor.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Dan začenjam na tej pasaži zgodaj. Po navadi okrog druge ure zjutraj (po navadi sem ob tej uri šele hodil spat). 

Sistem straž imava urejen tako, da ima Lili večerno stražo, nekako od 18. ure naprej, jaz pa grem po večerji spat in spim (v teoriji) med 19. in 2. uro. To je sedem ur, kar je dovolj. Je pa težko iti spat (in zaspati) ob sedmih zvečer, ko je zunaj še sonce.

Lili gre spat ob dveh in spi do jutra, ko imava kavico in zajtrk, kar je okrog desetih. Čez dan sva oba v glavnem pokonci, le za kakšno uro kdo vmes zadrema. Današnja nočna straža se je začela v solidnem vetru. Lili je razpela vsa jadra, motor je ugasnjen. Ne moreva voziti v smeri, saj piha z vzhoda, midva pa bi morala iti na vzhod-severo-vzhod. Namesto 60° imava smer 45°. V začetku. Potem se veter obrača in krivi naju vedno bolj na sever. Proti jutru piha točno iz smeri Gibraltarja.

Tudi val se poveča. Daljši val prihaja z boka (s severozahoda), kratek in špičast pa iz smeri 60. Kombinacija je precej neugodna in barka se zelo ustavlja, ko jo zadene rafal malo večjih valov. 

Na oceanu vozit orco je težko. Da bi dosegel kot v veter 45°, kot na majhnih valovih, je utopija. Komaj dosegam 60°. To pomeni, da morava za 10 milj proti cilju prejadrati 20 milj. Predstavljajte si enakostraničen trikotnik. Slabši kot je zato, ker so valovi veliki in ustavljajo barko, zato je treba jadra natrimati bolj na moč, se pravi več trebuha. S tem pa se izgublja kot v veter.

Precej dela imam to jutro, saj je veter zelo neenakomeren. Potem zapoje rola ribiške palice. Riba! Malo zategnem zavoro na roli, da se odvija počasneje. Riba je divja in močna. Boriva se, nekaj časa zmagujem jaz, nekaj časa riba. In riba se utrudi hitreje. Barke nisem ustavljal, samo malo sem upočasnil. To se mi je do zdaj izkazalo kot najboljša taktika.
Ribo pripeljem do barke. Krasna tuna z rumenimi plavutmi in zelo velikimi očmi. Dolga je kakšnih 70 cm. 

Pokličem Lili. Ne zbudi se. Tako lepo spi, da nimam srca, da bi jo metal iz postelje. Bom pa sam. Seveda nimam pripravljenega nič. Ne gafa ne noža, nič. Poskušam jo zahakljati kar iz kokpita, a je daleč. Riba se požene iz vode in se ji v zraku uspe odpeti s trnka ... 

Malo sem žalosten, a takoj vržem vabo nazaj v vodo. Ne mina minuta, ko laks spet zapoje. Tokrat se borim še bolj, ta riba je močnejša. Skrbi me že, da sem si nakopal prevelik zalogaj, a se riba hitro utrudi. Pripeljem jo za barko in jo ravno toliko privzdignem, da ima glavo zunaj in telo v vodi. To jo za čuda nekoliko umiri.

Hitro se privežem in stopim na kopalno platformo. Valovi so precej zoprni in barka skače, kot bikec. Lovim ravnotežje in ribo mi uspe ujeti na kavelj. Dvignem jo in ji hitro nataknem zanko okrog repa. To sploh ni enostavno. Na eni roki na kavlju držim ribo, z drugo ji natikam zanko na rep. Barka skače, riba se premetava, potreboval bi še dve roki. Eno za to, da bi se držal, da ne padem, drugo pa za to, da tisto zanko zategnem. Vrvico primem med zobe in zategnem zanko. Sedaj mi riba ne more več uiti. Obesim jo za rep in ji spustim kri. Zato, da je ne mučim dolgo, in zato, da je meso boljše.

Kar na platformi jo sfiletiram in pospravim v hladilnik. Ostanke ribe dam v posodo, da jih kasneje do konca očistim. Če že ubijem tako lepo ribo, hočem, da porabimo vse njene užitne dele. Enake sorte tuna je kot prva, le bolj čokata. Ko vse očistim in pospravim, sem že dobro utrujen. Ribi se vedno zahvalim, da nas bo nahranila in se ji opravičim za njeno žrtev. Palica roma v skladišče. Dokler vse ribe ne pojemo, se na Heronu ne lovi.

Ura je že deset, jaz pa sem že osem ur na straži. 

Danes je bilo dela čez glavo. Sploh se ne spomnim, kolikokrat sem spreminjal konfiguracijo jader. Glavno jadro je bilo na vseh krajšavah, flok od celega do nič in veliko vmes, pa občasno viharnik, skratka delovna noč. Veter pa, kot bi se igral z mano. Malo piha 8 vozlov, potem 15, pa 12, pa 18 ... Da ne govorimo o tem, da je ves čas spreminjal smer za kakšnih 30° levo–desno. Ravno toliko, da je treba ves čas delati na jadrih, popravljati smer in delati obrate proti vetru, da je VMG vsaj za silo dober. 

Z okostja ribe sem porezal vse ostanke mesa in koščke skuhal, Lili jih je namočila v olivno olje in začinila. Zajtrk je bil odličen. Za kosilo pa seveda sveža tuna po receptu Lili (skoraj surova, česen, ingver, čili in sojina omaka). 

Za popoldansko zabavo pa je poskrbela Lili, ko je zagledala v daljavi bokobran. Seveda sva ga potegnila iz vode, kar je v oceanskem valu kar zabava, saj ga veter in valovi premetavajo sem ter tja, barko pa seveda tudi. Bokobran je velik, okrogel, oranžen. Prav nam bo prišel, le oblekice zanj pač nimava, in ker je velik, ne bo šel v locker.

Nato na barko prileti droben ptiček. Podoben je naši penici. Počivat je šel na drugi križ na jamboru. Ni mi jasno, kako lahko tako majhen ptiček preleti take razdalje. Ne vem, če sploh lahko sede v vodo in vzleti.

Heron: Lanzarote–Gibraltar (LaLinea) 4. dan

Lili me zbudi malo pred drugo uro zjutraj. Vetra je zmanjkalo, valovi pa so se povečali in glavno jadro udarja in trpi. Plahutanje in zategovanje jadra precej uničuje, zato me pokliče, da jadro zloživa. Ponoči in v valovih je treba imeti dovolj izkušenj, da jadro lepo pade v vrečo. Lep kos poti je prevozila. Nekaj na jadra, nekaj v kombinaciji z motorjem, a zdaj se jadra ne gredo več.

Nekaj ur motoriramo, vetra je par vozlov v krmo. Povsem neuporabno. Valovi pa so precej neugodni in rolamo se kot pijanec. Ne vem, ali Lili sploh lahko kaj spi v takem. Poskušam z odklonom smeri levo ali desno, a nič ne pomaga. Kasneje se pojavi nekaj vetra in kmalu hitro napredujemo v pravi smeri s polnim glavnim jadrom, flokom in viharnikom.

Ko sem dvigal glavno jadro, je okrog barke zaprhutal enak ptiček, kot sva ga videla včeraj. Verjetno je prenočil na barki in ga je jadro prestrašilo. Sede na ograjico in me očitajoče gleda. Dragi moj ptiček, ne pritožuj se, saj si slepi potnik. Če ti ni všeč na jamboru, greš lahko recimo v čoln, ki visi zadaj pod sončnimi celicami. 

Na vremensko napoved se zdaj ne moreva več dosti zanesti, saj je stara že pet dni. Do včeraj je še kar držala. Šele od včeraj je veter precej drugačen od napovedi. Ponoči je nekajkrat deževalo. Kar pošteno je opralo jadra in vrvi, ki so zdaj precej mehkejše. Se vidi, da smo blizu britanskemu teritoriju, ker nas moči dež. 

Za zajtrk si privoščim tunina jetra in srce. Odlično. Do trafic separation zone (ločilne sheme plovbe) poteka plovba brez posebnosti, potem pa je treba prečkati to avtocesto. Veter mi ne dopušča plovbe direktno v smeri Tarife. To bi bila čista krma in preveč nas rola za kaj takega. Zato vozim polkrmo bolj v smer Barbate in celo bolj proti severu. Zato moram prečkati zunanjo ločilno shemo.

AIS je do zdaj precej počival in kazal v glavnem nič ali eno ladjo, zdaj pa je oživel. Ena kolona se vozi na zahod in ena na vzhod. Tu se cona že konča, zato bi se mi formalno morale ladje umikati, ker sem na jadra, a ker jih je toliko, nimajo prav dosti manevrskega prostora, pa tudi sicer se jim raje na daleč izogibam. Tiste, ki vozijo na zahod, se razcepljajo: ene proti ZDA, ene proti Braziliji, ene ob Afriki navzdol, ene pa proti Angliji in severni Evropi. 

AIS-alarmi piskajo. Jasno, saj imam nastavljeno še oceansko polje varovanja (kar mi lahko pride na dve milji, je že znak za preplah). Preklopim v priobalni režim, kjer je cona varovanja precej manjša. Nato poskušava nekako prečkati to avtocesto. Počutim se kot počasen ježek, ki prečka hitro avtocesto. Niso nevarne tiste ladje, ki so blizu nas, ampak tiste, ki bodo blizu čez pol ure ali eno uro. Spremeniva smer in najdeva luknjo med ladjami, nato pa hitro čez. To 'hitro' pomeni skoraj eno uro plovbe.

Srečno sva čez in študiram plimne tabele in tokove v Gibraltarski ožini. Z nekaj sreče bova imela tok v najino korist večino časa. Veter je upadel in 50 milj pred ciljem pospravim vsa jadra in vozim na motor. Kar hitro gre, očitno se že pozna tok. Kak vozel nama doda.

Je pa morje povsem zmešano. Valovi so od vsepovsod, ozki, špičasti, neugodni. Prav pošteno naju rola. Lili se ne pusti motiti in kuha elaborirano večerjo. V nekem trenutku pa skleda s solato (še nezačinjena) preskoči rob pulta in poleti čez salon na tla. Ne bo ji uspelo. Vseeno bo pojedena. Pobereva jo in znova opereva. Veter se nekoliko okrepi in razprem flok in viharnik za vožnjo z vetrom v krmo. Takoj pospešiva.

Okrog 18. ure ujameva GSM-signal! Blizu sva. Vidiva Afriko in Španijo. A barka je kljub vsemu počasna stvarca. Sva že praktično v ožini, a do sidrišča imava še 6 ur ali več. Zadnje ure se vedno vlečejo. 

V ožini morje vre. Kaj takega sem videl le v Mesinski ožini. Veter se okrepi. Jadra in tok poženejo barko do največ 9,4 vozla. A večino časa v ožini vozimo sedem, osem ali malenkost več. Prihod v Gibraltarski zaliv ponoči je adrenalinska zadeva. Oba sva polno zaposlena. Ladij je sicer manj kot takrat, ko sva bila tu nazadnje, a še vedno je treba slalomirati med velikani na razdalji nekaj metrov. Težava je, ker zasidrana velika ladja skrije kakšno manjšo, ki pluje. In potem jo naenkrat vidiš na AIS-u in radarju in z očmi. Prej nisi vedel, da obstaja, zdaj pa je nekaj sto metrov oddaljena in divja proti tebi ...

Prebijeva se do sidrišča na španskem delu zaliva in ob 01:00 zjutraj vrževa sidro. Pot od Lanzarota je trajala 130 ur neprekinjene plovbe. Povprečna hitrost je bila 5,1 vozla, maks. 9,4 (s tokom v ožini), preplula pa sva 661 navtičnih milj.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.

Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem.  

NAZIV OPREME	OBMOČJE PLOVBE							OPOMBE
	IV	IIIc	IIIb	IIIa	III	II	I
Trup in oprema trupa
Sidro predpisane mase
Rezervno sidro predpisane mase
Sidrna vrv ali veriga
Rezervna sidrna vrv ali veriga
Plavajoče sidro
Bitva na premcu za vez in vleko	*	*						*Nanaša se tudi na plovila na jet pogon
Bitva na krmi								Za plovila daljša od 6 m
Dodatna bitva na premcu								Za plovila daljša od 12 m
Dodatna bitva na krmi
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami								Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja
Krmarjenje v sili								Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti
Stroj
Mehansko pogonsko sredstvo		*
Zračni ventilator u varnostni izvedbi								Zahteva se za vsa plovila ki imajo benzinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo	*	*						*Nanaša se samo na plovila z jet motorjem
Izvor električne energije v sili						*	*	Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju
								*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z  izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026.
Alarm visokega nivoja kaluže								Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju
Varnostna oprema
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln
Rešilni obroč
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)	*	*						*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)		*	*	*	*			*Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči
Plavajoča vrv								Zahteva se za jadrnice
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu
Komplet prve pomoči
Omarice s prvo pomočjo
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu	*	*						*Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem
Protipožarna oprema
Bivanjski prostori in kuhinja:
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene)								Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori
ali
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene).
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene);								Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo
ali
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena;
ali
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«).
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo:
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene								Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji
Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Radio-oprema
VHF radijska postaja								Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006.
VHF DSC radijska postaja								Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D.
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo
Navigacijske luči	*	*						Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči
Dnevne oznake
Sredstvo za zvočno oglašanje								Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju
Ročne bakle (rdečee)						3	3
Rakete s padalom						3	3
Plavajoči dimni signal						1	2
GNSS sprejemnik
Kompas z osvetlitvijo
Daljnogled
Vodoodporna baterijska svetilka
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe
Oprema za delo s karto
Peljar za male brodove
Popis svetilnikov in signalov za meglo
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo)
Radarski odbojnik								Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT
Oprema za preprečevanje onesnaževanja
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod								Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami
Posoda za zbiranje smeti
Kaluža
Ena ročna kalužna črpalka	*							Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo
								* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca								Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja
ali
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi
in
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa
Posoda/ročka za praznjenje
Sistem za detekcijo plinov
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida	*	*	*	*	*	*	*
Detektor utekočinjenih naftnih plinov								Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru

Charlie Dalin ve, kako se bo vrnil (16.12.2020 ob 9.00)

Charlie Dalin je imel težavo s svojim levim hidrokrilom. Trčil je v neznan plavajoč predmet. Plovilo je poškodovano a ne to takšne mere, da plovbe ne bo mogel nadaljevati. Ugotavljanje poškodb ga je stalo dobrih 200 nmi. Za trenutno vodilnim Thomasom Ruyantom, ki prav tako pluje s poškodovanim levim hidrokrilom, zaostaja 160 nmi. Na drugem mestu pluje Yannick Bestaven, ki pa za vodilnim zaostaja zgolj 8 nmi.

Vodilna trojica je zaplula globoko Besnih petdeset (Furious fifties). Plujejo okrog 55 vzporednika na sami meji Antarktične prepovedane cone plovbe.

Zjutraj se je z jadrnice javil trenutno vodilni Thomas Ruyant:

»Ponoči sem nekaj časa plul z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 25 vozlov. Ni bilo enostavno. Ta del Indijskega oceana je zahteven. Težko je najti pravo pot, da bi napredoval. Večino časa plujemo z vetrom v levi bok in nekaj časa plujemo z vetrom. Dejstvo je da plujemo proti vzhodu. Tako bo ostalo vse do pojutrišnjem. Zna se zgoditi, da bo veter nekoliko padel. Slišal sem za Charlieve težave. Škoda je, da se mu je to zgodili. Bili smo kot majhna skupina. Vsekakor ni daleč za nama. Vedel bo kako se vrniti. Razlike so majhne in dirka je še dolga.

Vesel sem da vodim po polovici preplute poti. Yannick (Bestaven) se v teh pogojih počuti izjemno dobro. Kot vidim pluje hitreje od mene. Je zelo dober sojadralec in lahko se orientiram po njem. Slišala sva se preko VHF postaje. Pred 7 nmi se je najina pot križala. Prav zabavno je bilo malo poklepetati.«

Vodilni Charlie Dalin ima poškodovano jadrnico, Ruyant prevzel vodstvo (15.12.2020 ob 9.00)

Do včeraj vodilni jadralec, Charlie Dalin na jadrnici APIVIA, je danes zjutraj sporočil, da ima poškodovano levo hidrokrilo.

Včeraj zvečer, ob 18.00 (UTC), je Dalin plul s hitrostjo med 17 in 19 vozli v južnem Indijskem oceanu, približno 900 nmi zahodno od Tasmanije. Imel je 65 nmi prednosti pred zasledovalci. Naenkrat je zaslišal glasen pok. Takoj je zmanjšal hitrost plovbe, da preveri, kaj se je zgodilo. Ugotovil je, da ima poškodovano levo hidrokrilo. Nemudoma je stopil v kontakt s svojo tehnično ekipo. Po prvih informacijah ima le poškodbo hidrokrila, voda pa zaenkrat ne vdira v plovilo. Skupaj z ekipo ugotavljajo za kašno poškodbo gre in kako rešiti težavo.

Thomas Ruyant prevzel vodstvo

Dalin je moral zaradi poškodbe jadrnice zmanjšati hitrost plovbe. Trenutno pluje proti severovzhodu s hitrostjo zgolj 5 vozlov. Thomas Ruyant, ki je plul na drugem mestu, nadaljuje plovbo s hitrostjo okrog 18 vozlov, kar mu je omogočilo preboj na vrh. Pluje proti jugovzhodu in se približuje 50 vzporedniku oziroma področju Besnih petdeset (Furious fifties). Sledi mu Yannick Bestaven z zaostankom 23 nmi, Dalin pa je zaradi težav zdrsnil na tretje mesto in ima že 60 nmi zaostanka.

Zasledovalno skupino jadralcev je ujelo področje visokega zračnega pritiska. Borijo se s šibkimi vetrovi, ki ne dosegajo hitrosti 10 vozlov. Za vodilno trojico, ki pluje v solidnih zahodnikih, ki omogočajo plovbo s hitrostjo do 20 vozlov, zaostajajo vedno več. Na četrtem mestu trenutno pluje Benjamin Dutreux na jadrnici OMIA – Water Family. Njegov zaostanek znaša 396 nmi. Le 1 nmi za njim pa pluje Jean Le Cam, Damien Seguin na šestem mestu pa zaostaja že preko 400 nmi.

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Vir: APIVIA

Hrvaška Civilna zaščita je z današnjim dnem podaljšala začasne ukrepe pri prehajanju državnih meja.

Odlok o omejevanju prehodov preko meje Republike Hrvaške je pričel veljati s 1.12.2020 in je veljal 14 dni. Z včerajšnjim dnem so omejitve podaljšali vse do 15.1.2021.

Na Hrvaško je seveda še vedno možno, vendar le pod določenimi pogoji.

Zelene države

Na Hrvaško lahko vstopite le, če ste državljan države EU ali schengenskega območja in prihajate iz države/regije, ki je na zeleni listi Evropskega centra za kontrolo in preprečitev širjenja bolezni.

Rdeče države

Na Hrvaško lahko vstopijo osebe, ki prihajajo iz držav oziroma regij EU ali schengenskega območja, ki niso na zeleni listi, vendar izpolnjujejo naslednje pogoje:

• delavci in zaposleni, ki opravljajo pomembne naloge (zdravstveni delavci, sezonski delavci ...), ki na Hrvaškem ne bivajo več kot 12 ur;
• učenci in študentje, ki v republiki Hrvaški ali zunaj nje ne bivajo več kot 12 ur;
• pomorci, delavci v prometu, vozniki tovornih vozil;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci pri opravljanju svojih nalog;
• osebe, ki potujejo zaradi nujnih družinskih zadev ali poslovnih razlogov, vključno z novinarji, ki opravljajo svoje naloge;
• potniki v tranzitu, ki bodo zapustili Hrvaško v največ 12 urah;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov.

Druge osebe iz EU ali schengenskega območja, ki pri prehodu meje:

1. pokažejo negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur in
2. opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa.

Omejitev prehoda meje pod navedenimi pogoji velja od 15. decembra 2020 do 15. januarja 2021.

V četrtek, 17. decembra, bo pred Aucklandom na Novi Zelandiji potekalo prvo tekmovanje na jadrnicah AC75, jadralnih monotrupnih bolidih, ki bodo drveli nad vodno gladino.

Prada Christmas Race bo potekala med 17. in 20. decembrom. To bo prva priložnost, na kateri bodo nastopile nove jadrnice AC75 in se pomerile med seboj.

V četrtek, 17. decembra, ob 15.00 po lokalnem času se bo začela prva dirka regate. Prve tri dni bodo odpluli po štiri dirke po sistemu Round Robin. Vsaka ekipa bo z vsakim nasprotnikom odplula po dve dirki. Četrti dan regate (20. decembra) bodo potekali izločitveni dvoboji. V finalni krog bo napredoval zmagovalec posamezne dirke, poraženca pa se bosta pomerila za tretje in četrto mesto.

Tekmovanja bodo potekala vsak dan med 15. in 18. uro po lokalnem času oziroma 3. in 6. uro po našem času.