Novice

Na območju Jadrana danes piha orkanski jugo, ki dosega hitrosti 100 km/h in povzroča visoke valove, ki merijo tudi do 6 m. Po informacijah hrvaškega častnika morski.hr, je prišlo do pomorske nesreče trajekta podjetja Jadrolinija.

Trajekt Cres povezuje otok Ugljan s celino. Danes je izplul iz luke Preko proti luki Gaženica v Zadru. Pri vplutju v luko ga je zajel močan sunek južnega vetra in ga potisnil na kamnit valobran. Trajekt je poškodovan. Posadki je uspelo trajekt rešiti pred tragedijo in ji je uspelo pripluti v mestno luko Poluotok, kjer je trenutno privezan. Za kakšne poškodbe trajekta gre, še ni znano. Vsi potniki s trajekta so se varno izkrcali in po dosedanjih informacijah nihče ni poškodovan.

Vir: morski.hr; foto: posnetek zaslona

Številni evropski navtični časopisi so že imeli priložnost prvič zapluti z jadrnico Elan GT6. Lahko so si jo podrobno ogledali in z njo zapluli v različnih vremenskih razmerah.

Prebiranje različnih testov in mnenj o plovilu je pogosto razlog za pravilno odločitev pri nakupu plovila. Zato vam predstavljamo nekaj testov, ki so jih opravili evropski navtični eksperti.

Sam Jefferson se je za decembrsko izdajo revije Sailing Today vkrcal na jadrnico, jo podrobno pregledal ter z njo zaplul, da je lahko preveril, kako dobro pluje ta stilsko oblikovana jadrnica. V članku z naslovom Linije športnega avtomobila na jadrnici Elan GT6:

»To plovilo mi je resnično všeč. Delno, ker je oblikovana izjemno inteligentno, koncept plovila deluje in mogoče zato, ker je sodeloval F. A. Porsche. Elan je oblikoval plovilo, ki deluje nekoliko drugače od drugih. Če izdeluješ visokokakovosten produkt, je to zelo pomembno. Kakovost gradnje je izjemna. Elan je vložil ogromno energije v to plovilo in rezultat je očiten, ko zapluješ z jadri.«

Plovilo je ocenil z ocenami od 1 do 5:

• Izgled: 5
• Udobje: 4
• Plovne lastnosti: 4

Poglejmo, kako je Sam Jefferson ocenil plovbo z novo Elanko.

Test so opravili pred Portorožem. V začetku je pihal veter s hitrostjo med 7 in 9 vozli, proti koncu testa pa vse do 15 vozlov. Razpon ravno ni idealen za izvedbo testa, a dovolj, da človek dobi občutek, kako se to 12 t težko plovilo z dvema krmiloma obnaša pod jadri.

Kljub svoji teži se je jadrnica v teh vetrovnih razmerah obnašala izjemno dobro. S 105 % genovo in klasičnim glavnim jadrom je pri 7 vozlih vetra dosegala skoraj enako hitrost plovbe. Upravljanje jader je bilo izjemno enostavno. Pri plovbi na motor je bilo za krmiljenje potrebne nekaj več moči. Med jadranjem pa je krmilno kolo postalo lahko za obračanje in izjemno odzivno.

Ko se je veter nekoliko okrepil, je jadrnica začela delati to, za kar je narejena. Pri 15 vozlih vetra je dobesedno zasijala. Hitrost je hitro narasla proti devetim vozlom. Kontrola plovila je bila enostavna. Jadranje je postalo pravi užitek. Svoj potencial bi verjetno pokazala pri še nekoliko močnejšem vetru, ki pa ga žal ta dan ni bilo. Zaradi dveh krmil plovilo daje občutek izjemne kontrole, trup plovila pa kar hrepeni po večji hitrosti. Pri plovbi z vetrom smo dvignili gennaker. Za krmilom smo takoj občutili izjemno moč in kontrolo. Edina nevarnost pod tem velikim jadrom bi bila, če bi zapluli preveč visoko in izgubili nadzor. Seveda se to ni zgodilo. Užitek pod jadri je bil takšen, da smo pripluli skoraj do Italije.

Več o ELAN GT6 na tej povezavi

Didac Costa, ki pluje na jadrnici One Planet One Ocean je imel danes najtežje pogoje za plovbo do sedaj.

Didac Costa je včeraj zaplul mimo Tasmanije proti Novi Zelandiji. Zaplul je v področje nizkega zračnega pritiska, ki se mu je približalo iz jugovzhodne smeri. K sreči se je izognil centru sistema a pogoji za plovbo so bili nevzdržni:

»Veter je pihal s hitrostjo 35 vozlov, sunki pa so dosegali še bistveno višje hitrosti. Morje je bilo močno vzvalovano. Valovi so prihajali tako od zadaj in od spredaj. Takšno morje imam še sedaj, čeprav so vetrovi oslabeli. Na jadrnici je bilo vse v redu. Kljub moji izmučenosti zaradi nenehnega trimanja jader, sem zadovoljen z odzivom jadrnice. Komaj čakam, da me ujame naslednja fronta, ki prihaja z zahoda. Ta bo nekoliko milejša. Poskušal bom pluti v njej koliko časa bo to mogoče. Tako bom ostal v bližini plovil, ki so pred menoj. Čeprav jih bom težko ujel, je dobro, da imam nekoga za primerjavo. Zaplul bom južno od Nove Zelandije in pred menoj bo le še Tihi ocean in rt Horn kot naslednja tarča."

Didac Costa pluje na trenutnem dvajsetem mestu. Za vodilnim Bestavenom zaostaja 2750 nmi.

Fronta hladnega zraka z jugozahoda ujela vodilne

Najhitrejši Yannick Bestaven se približuje točki Nemo. Do rta Horn ga čaka še 2000 nmi južnega Tihega Oceana. Naslednji teden plovbe bo izjemno zahteven. Z zahoda se jim je približalo področje nizkega zračnega pritiska z nizkimi temperaturami. Vetrov dosegajo hitrosti preko 30 vozlov. Bestaven ima trenutno 90 nmi oziroma šest ur prednosti pred zasledovalcem Dalinom. Številni so napovedovali, da jim bo pobegnil, vendar fronta omogoča hitro jadranje tudi zasledovalcem. Thomas Ruyant pluje še vedno kot tretji z zaostankom 270 nmi. Zasledovalna ekipa, ki jo vodi Damien Seguin na jadrnici Groupe APICIL, zaostaja 320 nmi. V skupino pluje kot najhitrejša jadralka Isabelle Joschke, zasleduje pa jo Jean Le Cam na šestem mestu. Boris Herrmann je padel na sedmo mesto. Zadnji v zasledovalni skupini pluje Benjamin Detreux. Trenutno je deseti in zaostaja le 387 nmi.

Miranda Merron preplula polovico regate

Miranda Merron pluje na jadrnici Campagne de France. Trenutno je na 23. mestu z zaostankom 3600 nmi. Do sedaj je preplula 12.500 nmi kar je polovica poti okoli sveta.

»Včeraj sem ugotovila, da sem preplula polovico regate. Nisem vedela natančno, kje je to. Nimam računalnika, ki bi mi to povedal. Tu ni interneta. Bila sem prepričana, da še nisem preplula polovice. Odličen občutek je, ko se zaveš, da pluješ proti domu, proti prijateljem in družini. Povsem drugače, kot takrat, ko veš, da pluješ stran od njih. Midve (jadrnica in jaz) sva še vedno v Indijskem oceanu. Plujem z vetrom proti severovzhodu, da se izognem najhujšemu, kar prinaša sistem nizkega zračnega pritiska. Valovi prihajajo iz različnih smeri. Jadrnica se močno nagiba, ko plujem navzdol po valovih. Pot do doma je še dolga.«

Foto: Miranda Merron, Campagne de France, posnetek zaslona

Kobilice ni mogel premikati. Težavo je nemudoma sporočil svoji kopenski ekipi, ki je začela iskati rešitev.

Roura je našel začasno rešitev in blokiral kobilico, da se ni prosto zibala pod plovilom. Ko se je uskladil s svojo kopensko ekipo, je začel s popravilom. Kar dvanajst ur je potreboval, da je uspel. Bil je zelo izčrpan a je kljub temu hitro nadaljeval z regato in se vrnil v tekmovalni ritem.

"Ne morem trditi, da sem zmagal, sem pa vesel, da zaenkrat premična kobilica zopet deluje normalno. Sistem je lahko nekoliko manj zanesljiv, kot je bil do sedaj. Važno je da deluje, da sem lahko zopet dvignil jadra in pospešil. Sedaj se bom spočil. Izmučen sem.", je sporočil Roura.

Ben Dutreux ima težave z jadri

Ben Dutreux, 40 letni skiper, ki jadra na jadrnici OMIA - Water Family ima težave s prednjimi jadri. Zaradi težav je moral obrniti proti severu in poiskati bolj mirno območje, kjer bi lahko odpravil težavo. Očitno mu je popravilo uspelo izvesti, saj je v jutranjih urah že jadral s hitrostjo 10 vozlov. S petega mesta je padel na deseto.

Bestaven zanesljivo v vodstvu

Charlie Dalin in Yannick Bestaven sta se v zadnjih dneh nekajkrat izmenjala v vodstvu. Bestaven, ki se je odločil za plovbo bolj proti severu, unovčuje višino in hitreje napreduje proti vzhodu. Dalin, ki je plul po samem skrajnem jugu, je moral spremeniti smer plovbe. Pluje v veter s hitrostjo 9 vozlov, a njegova hitrost napredovanja proti cilji znaša le 0,5 nmi, medtem ko Bestaven proti cilju pluje s hitrostjo 11 vozlov.

Na tretjem mestu pluje Thomay Ruyant. Njegov zaostanek za vodilnima se je povečal na 325 nmi. Bliža se mu zasledovalna ekipa. Jean Le Cam na četrtem mestu za njim zaostaja le še 40 nmi. V jutranjem sporočili z jadrnice LinkedOut je sporočil:

"Bolje je kot pred dvema, temi dnevi. Imel sem težave, ker nisem vedel, kako bi se rešil iz tega in katero ruto bi izbral. Od takrat sem sprejel nekaj odločitev in sedaj je bolj jasno kaj moram narediti. Trenutno plujem v šibkem vetru. Se v prehodu, kjer piha manj. Kmalu bom zaplul v sistem z več vetra, ki se mi že približuje. Dobra noč za njih in dober dan zame.

Pred nekaj dnevi je bila strategija še zelo negotova. Pri plovbi v sistemu visokega pritiska je težko planirati. Mojo severno ruto sem moral izbrati zaradi mehurčka visokega pritiska. To ruto sem moral izbrati zaradi moje pozicije. NI mi preostalo drugega kot da zaplujem proti severu. Vprašanje je bilo, kako daleč severno zapluti in kdaj obrniti nazaj proti jugu. Naporno je bilo opazovati, kako se razdalja med vodilno dvojico in menoj povečuje. Pri plovbi mimo rta Horn bo razlika verjetno že zelo velika. Vendar ne bom obupal. Srečali bomo še več vremenskih sistemov. Zaenkrat natančno vidim, kaj me čaka v prihodnosti."

Foto: © Olivier Blanchet/Alea, posnetek zaslona

Buff je večuporabno pokrivalo, ruta, šal, ki bo uporabna v 1001 priložnosti. Uporabljate ga lahko za zaščito obraza, glave, vratu ali zapestja. Primerne je tako v hladnih zimskih dneh kot tudi v vročih poletnih. Primeren je za vsakodnevno uporabo in za šport.

Nekaj primerov uporabe:

• šal,
• ruta,
• kapa,
• bandana,
• polovična maska (ni zaščitna maska),
• ovratnik,
• naglavni trak,
• piratska ruta,
• zapestni trak,
• ušesni trak,
• kapuca,
• trak za spenjanje las,
• balaclava,
• in številne druge.

Buff eNavtika je izdelan iz 100 % sintetičnega materiala, ki je pralen v pralnem stroju. Velikost je 25 x 50 cm. Na voljo v beli in črni barvi.

Pakiranje je posamezno.

Pri nakupu 4 kosov prejmete 5. brezplačno!

Z nakupom pomagate pri kreiranju spletne strani eNavtika. Hvala!

Nakup: Buff eNavtika - bela barva

Nakup: Buff eNavtika - črna barva

Plovila Karnic so izdelana na Cipru v ladjedelnici, ki jo odlikujejo visoka kakovost gradnje in odlične plovne lastnosti njihovih plovil. Poseben poudarek je posvečen visokoučinkoviti obliki trupa, kjer ima vsaka linija trupa točno določen namen in se odraža v odličnih plovnih lastnostih tako v mirnih kot zahtevnejših razmerah. Posebna pozornost je posvečena videzu, ergonomiji in razporeditvi prostora, vse to pa uspejo skombinirati v zelo dobro razmerje med ceno in kvaliteto.

Paleto plovil Karnic sestavlja 16 plovil od razmeroma preprostih manjših čolnov, dolžine nekaj manj kot 5 m, do več kot 10 m dolgih čolnov, s kompletno opremljeno kabino za družinska križarjenja.

Linija plovil SMART

Najpreprostejša je linija čolnov SMART, ki ju sestavljata SMART1-48 in SMART 1-55, dolžine 4,90 m, na katerega je mogoče namestiti motor z močjo do 70 KM, oz. dolžine 5,55 m z motorjem do 115 KM. Plovili odlikuje modularen dizajn z več kot 100 možnimi kombinacijami prostora, širok in prostoren premčni del ter zelo velika površina v kokpitu.

Oba modela v liniji SMART sta namenjena dnevnim izletom na bližnjo plažo, primerna pa sta tudi za ribolov in vodne športe.

Linija plovil s sredinsko konzolo

Linijo čolnov s centralno konzolo (CENTRAL SONSOLE) sestavljajo štirje čolni: 1851, SL601, SL651 in SL701, dolžine med 5,65 in 7,85 m. Na najmanjšega izmed njih je mogoče namestiti motor z močjo do 115 KM, sprejme pa lahko do šest oseb. Na največjega izmed njih, SL701, je mogoče namestiti motor do 250 KM, sprejme pa lahko do devet oseb. Vse odlikuje modularen dizajn in prostornost. Pri vseh se sedeži na premčnem prostoru lahko spremenijo v ležalno ploščad, predviden pa je tudi prostor za kemični WC.

Plovila s prostorno sončno ploščadjo

Naslednja skupina, SUNDECK, kot že ime pove, ima na premčnem delu veliko ležalno ploščad, poudarek pa je na udobnosti in fleksibilnosti postavitve. V to skupino sodijo plovila SL602, SL652 in SL702 Mk2, dolžine med 6,70 in 7,80 m, na katere je mogoče namestiti motorje z močjo med 175 in 250 KM. Plovila so namenjena za dnevne izlete do bližnjih in tudi nekoliko oddaljenih plaž ter krajša križarjenja. Plovila so namenjena za dnevne izlete do bližnjih in tudi nekoliko oddaljenih plaž ter krajša križarjenja. Vsa plovila iz serije ponujajo možnost prenočevanja. Kabine so skrite pod velike sončne ploščadi, ki v notranjosti zagotavljajo veliko prostora. Izjemno ergonomsko oblikovani krmni deli plovila omogočajo različno postavitev krmne klopi, ki lahko služi kot sedež za udobno plovbo, sedežna garnitura z mizo za obedovanje ali manjša sončna ploščad.  

Plovila s kabino 

Sledi skupina štirih čolnov s kabino, CABIN CRUISER; SL600, 22SR, CS700 in SL800, v katerih je prostora za spanje za 2 do 4 odrasle osebe. SL800, dolžine 9,2 m, ima možnost namestitve dveh motorjev z močjo do 250 KM, opremljen pa je tudi z ladijskim WC-jem, hladilnikom in bojlerjem. Na najmanjšem izmed plovil v seriji bosta udobno prespali dve osebi, največji model pa lahko prenoči tudi štiri odrasle osebe.

Plovila z zaprto krmarnico

Modela 2255 Storm in 2455 Storm sodita v linijo plovil CLOSED COCKPIT, dolžine malo čez 7 metrov, z možnostjo namestitve motorja do 250 KM, namenjeni zahtevnejšim razmeram na morju. V kabini je prostor za spanje 2 oseb, opremljena pa sta tudi z mini kuhinjo.  Nad tema dvema modeloma se bodo navdušili tisti, ki si ne želijo problemov s tesnjenjem cerad, tisti, ki radi plovilo uporabljate tudi izvem poletne sezone in nedvomno vsi ribiči, ki dneve in noči prebijejo na morju. 

Serija Cruiser - prava mala jahta

Največje plovilo iz ladjedelnice KARNIC, 2965, je za zdaj edini predstavnik linije CRUISER, dolžine 10,30 m. V njem je prostora za spanje petih odraslih oseb, ponuja možnost namestitve dveh motorjev moči do 225 KM. Notranjost je kompletno in udobno opremljena tudi za daljša bivanja. 

Cruiser 295 ima vse kar potrebuje par ali družina na morju. Trdo streho, ki se po potrebi lahko odpre, veliko sončno ploščad na premcu, ogromno prostora na krmi, ki si ga lahko uredimo glede na potrebe in želje, prostorno kopalnico, lastniško kabino z otočno posteljo, dvojnim ležiščem v krmi, številnimi omarami za shranjevanje, kuhinjo in obedovalnico na krovu in še bi lahko naštevali. Zaradi zaprtega salona na krmi, lahko jahto uporabljate v slabih vremenskih razmerah, kot tudi v poznih jesenskih, zimskih ali zgodnjih pomladnih obdobjih.

Proizvodnja plovil

 Več o plovilih Karnic pri uvozniku plovil za Slovenijo As-Boats d.o.o., tel.: +386 (0)2 608 41 41

Charlie Dalin, ki je zaradi tehničnih težav na plovilu pred dnevi izgubil vodstvo, se je vrnil. Ko je vodstvo prevzel Yannick Bestaven, je dejal: "Charlie ve, kako se vrniti." In danes zjutraj se je izkazalo, da ima prav.

Charlie Dalin pluje blizu centra anticiklona v šibkih vetrovih. Kljub temu pluje odlično. V južnem vetru, ki dosega hitrost le 7 vozlov pluje s hitrostjo 9,2 vozla, njegova hitrost približevanja cilju pa znaša 6 vozlov. Yannick Bestaven, ki se je odločil za plovbo bolj severno, pluje v močnejših vetrovih in dosega hitrost plovbe okrog 11 vozlov. Ker pluje v vzhodnih vetrovih, je njegova hitrost približevanja cilju zgolj 1,6 vozla. In tu je Dalin v veliki prednosti. Včerajšnji zaostanek, ki je znašal 70 nmi je spremenil v prednost. Trenutno vodi za slabih 10 nmi. V nadaljevanju bo jasno, katera taktična odločitev je bila boljša. Bestaven pluje visoko proti severu, Dalin globoko južno na samem robu Antarktične prepovedane plovbe. Bestevan investira v višino, ki jo bo izkoristil za hitrejšo plovbo proti jugovzhodu, Dalin pluje po najkrajši možni poti proti rtu Horn, do katerega ga loči še 2000 nmi.

Na tretjem mestu pluje Boris Herrmann z zaostankom 273 nmi, na četrto mesto pa se je prebil legendarni Jean Le Cam. Pluje v skupini zasledovalcev na zahodnem robu anticiklona, ki se premika proti vzhodu. Napredovanje celotne skupine jo odvisno od hitrosti premikanja anticiklona proti vzhodu, Če bo ta hitrejši od njihove plovbe, bodo lahko hitro napredovali, če bo počasnejši, pa se bodo počasi prebijali skozi področje visokega zračnega pritiska in verjetno se bo njihov zaostanek še povečal.  

Dalin je iz središča anticiklona sporočil:

"Situacija je izjemno napeta. Poizkušamo pobegniti iz mehurčka visokega pritiska in upamo, da na ne bo požrl. Glede na vremenske modele lahko pridemo skozi ali pa ne. Ni se enostavno soočiti s tem. Sem pod stresom.

Nekaj je jasno. Moja odločitev, da plujem po tej poti je bila pogojevana z mojo predhodno pozicijo na skrajnem jugu. Plovba proti severu bi pomenila izdatno podaljšanje poti najprej proti severu nato nazaj proti jugu. Misli, da mi južna pot omogoča boljši izhod it te zapletene situacije. Odločil sem se, da si upam da poizkusim in da verjamem v to. To je dobra stvar, kot prelomnica na regati. Take odločitve imam zelo rad saj naredijo regato bolj zanimivo. Vsaka prepluta milja proti vzhodu pomeni zmago. Do cilja je še predaleč, da bi lahko potegnil kakšne zaključke."

Destremau našel rešitev, ki ga bo ohranila v regati

Sebastien Destremau je imel številne probleme s sistemom krmiljenja. Misli, da je našel rešitev in bo lahko nadaljeval s plovbo. Če se bo izkazalo, da se moti, bo zaplul v pristanišče na Tasmaniji in tam popravil sistem.

"EUREKA, izgleda, da Merci ne bo odstopila z regate Vendee Globe. Imamo primerne temperature, sončno vreme in 15 do 20 vozlov vetra. Plujem s hitrostjo 10 do 12 vozlov direktno proti Avstraliji in predvsem sistem , ki menim, da mi bo dovolil, da nadaljujem regato. Kaj bi si še lahko želel več za ta božič. Hidravlični motor avtopilota je zadnje čase zelo trpel. Popraviti sem moral glavnega avtopilota in črpalko. Dele sem pobiral s celotne jadrnice. Nekaj olja sem vzel iz rezerve sistema hidravlične kobilice. Dela je bilo veliko. Medtem, ko moji bratje hladijo šampanjec in se pripravljajo na proslavljanje božiča, jaz plujem proti Tasmaniji in planiram popravila"

Foto: © Olivier Blanchet/Alea, posnetek zaslona

Charlie Dalin ne popušča. Vrniti se hoče na vodilni položaj v regati. Pluje po robu in to se mu obrestuje.

Charlie Dalin se je odločil za plovbo po skrajnem južnem delu Tihega oceana, kjer je plovba dovoljena. Pluje po robu Antarktične cone prepovedane plovbe in uspeva napredovati hitreje kot Yannick Bestaven, ki pluje 15 nmi bolj severno. Oba plujeta v šibkih vetrovih, ki ne pihajo več kot 10 ali 11 vozlov. Njuna hitrost plovbe v tem vetru znaša presenetljivih 12 do 13 vozlov. Dalin je bil ponoči hitrejši in se je Bestevanu, ki trenutno vodi, približal na vsega 45 nmi. Rurant na tretjem mestu pluje na severnem robu področja visokega pritiska in ima še manj vetra. Njegov zaostanek se je zato povečal na 220 nmi. Zasledovalna skupina, ki jo trenutno vodi Benjamin Detreux na četrtem mestu, zaostaja že 380 nmi.

Plovba v naslednjih dneh bo izjemno zanimiva. Področje anticiklona se premika z jadralci proti vzhodu, Komu bo prvemu uspelo pobegniti, je sedaj vprašanje. Vodilna dvojica je pred anticiklonom, Ruyant severno od središča, ostali na zahodni strani.

Damien Seguin je dobil posebno božično darilo

Damien Seguin, ki pluje na jadrnici Groupe Apicil, je z zaostankom 380 nmi trenutno na petem mestu. Danes je dobil posebno božično darilo, ki ga ni pričakoval. Z jadrnice je sporočil: »Bil sem nestrpen. Kaj se mi je zgodilo, sem hotel takoj deliti z vami. Pred nekaj trenutki sem dobil eno najlepših božičnih daril. Pred petimi minutami sta me obiskala dva kita, ki sta priplavala na razdaljo vsega 10 m od jadrnice. Sledila sta moji plovbi. Bilo je neverjetno. Pravi spektakel. Ničesar nisem slišal. Zbudil sem se in šel na krov. Bilo je mirno, saj plujem v anticiklonu. Vetra je malo, morje je relativno mirno. Ko sem pogledal na okoli, vidim, da nekaj lomi morje na razdalji 20 m od jadrnice. Zagledam kita. To so res ogromne živali. Dolga sta bila približno 20 m. Plavala sta drug ob drugem. To je bilo izjemno božično darilo. Te trenutki so enkratni. To lahko doživiš le na Vendee Globe. Ko to vidiš, spoznaš, da si zelo majhen na tem planetu.

Včeraj sem zaplul v anticiklon. Vse je mirno, nebo je modro. Oblakov ni. Vreme je odlično za jadranje in popravila. Danes sem poln emocij. V zadnjih urah sem uspel popraviti nekaj stvari na vrhu jambora, kar je še eno darilo. Srečanje s kiti, je kot pohvala za dobro opravljeno delo. Mislim, da ima vsaka regate Vendee Globe svoj karakter in seveda svoje posebnosti.

Jean Le Cam in Boris Herrmann plešeta na globokem jugu

Boris Herrmann in Jean Le Cam plujeta na sedmem oziroma osmem mestu. Med njima je zgolj 2 nmi razdalje. Herrmann se je pošalil: »Le Cama vidim na AIS-u- Skupaj pleševa Božični ples. Jadra dava na desno in upava, da se napolnijo. Nič. Obrneva plovilo, dava jadra na levo in čakava. Srečna sva, če jadra ne opletajo. Lahko se poškodujejo. Vetra ni val se povečuje. Če ni uspeha, ponoviva vajo. Potem spet zapiha 2 vozla in spet tišina.. globok vdih in izdih. Trenutno sem tako utrujen in imam občutek da sanjam. Vsake toliko občutim izjemen vonj morja, ki spominja na izdih kita.«

Foto: © Charlie Dalin / Apivia, posnetek zaslona

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Danes zjutraj sem se zbudil na sidrišču s praznimi baterijami. Z rezervno baterijo sem zagnal motor, napolnil računalnik in zdaj lahko pišem tale članek. Kar naprej imam težave z elektriko, saj moje stare sončne celice komaj še delujejo. Vsem trem dobrim decembrskim možem sem poslal prošnjo, naj mi prinesejo nove sončne celice. Miklavž je name pozabil, Božiček ima verjetno premajhno vrečo, morda jih bo dedek Mraz uspel naložiti na sani.

Že dober mesec sem na tem otoku. Mesec dni sem moral biti v glavnem mestu Arrecife, saj sem imel vsak teden zobozdravnika, pa še operacijo komolca. Medtem sem rešil težave z motorjem, tako da znova deluje brezhibno. Na testni vožnji, dolgi 25 nm od Arrecifa do Playa Blance, se je obnesel odlično.

Sem pa v tem času neprestano premetaval stvari v kabini in lovil miško. Verjetno se je vkrcala na mojo barko nekje na Portugalskem. Sumim, da je priplezala po vrvi na barko v malem pristanišču za ribiče Peninch. Naredila mi je ogromno škode: nagrizla mojo skromno zalogo hrane, pregriznila plastiko od rezervoarja za vodo, preluknjala obleke, perilo, brisače, pene za sedenje in uničila še mojo edino jadralno jakno. Najbolj sem se bal, da bo načela še gumenjak, zato sem ga takoj postavil na palubo. Sprva sem jo lovil z mišelovko, a je bila miš prepametna: iz nje je vedno samo pobrala hrano! Bila je tako oprezna, da se past ni nikoli sprožila. Sem se pa v mišelovko ujel sam, ko sem segal v predal in pozabil, da sem prej tja nastavil mišelovko. Potem sem jo lovil na lepilo: vsepovsod po jadrnici sem nastavil lepljive kartone, v sredini hrano, da so se mi cedile sline ... Njej pa ne. Vsak dan znova je bilo kaj uničenega. Na vsem otoku mi ni uspelo dobiti pasti kletke, da bi jo vendarle ujel živo in jo potem odnesel na kopno. Čeprav sem bil jezen, je vseeno nisem želel ubiti. Pa je šlo vse predaleč. Toliko škode mi je naredila, da sem na žalost moral kupiti strup. In končno je pojedla polovico vrečke! A mir je bil samo dva dni, nato se je zbudila iz »omame« in spet grebla po zaprtih predelih moje barke. Včasih sem jo slišal plesati tudi pod stropom, kjer so vodile njene mišje poti. Vrečke s strupom so bile vse pogrizene, ona pa je še vedno divjala po moji barki! Dal sem ji ime Jerry. Kupil sem še drugo znamko strupa in končno je zaleglo. Dva dni ni bilo več slišati mišjega rajanja. Potem je začelo v barki smrdeti. »Kaj če je Jerry umrl nekje, kjer ga ne bom mogel doseči?« sem se zaskrbljen spraševal. Smejal se bo nekje v mišjih nebesih, ko bo opazoval, kako se dušim v smradu njegovega trohnečega telesa. Pa k sreči ni bilo tako. Ker imam zelo pretanjen vonj, sem hitro lociral izvor smradu pod posteljo v salonu. Umrl je poleg slovenske zastave!? Verjetno se mu je ustavilo srce od groze pred stanjem v naši državi. Precejšen del poti sva preplula skupaj z Jerryjem, zato sem ga častno pokopal: na obali, na mestu, od koder je bil lep razgled na morje. Na njegov grob sem postavil križ in mu za popotnico na oni svet na grob položil nekaj dobrot: sir, kruh in piškot. Tako sva se poslovila in pustil sem ga počivati kot starega mornarja, ki strmi na morje.

Med vsemi temi opravili sem pomagal tudi sosedu Jamesu pobarvati podvodni del barke in dvigniti vodno linijo za 20 cm, kajti barko ima popolnoma obteženo. Kot star, klasičen mornar zbira vse vrste krame v svoji »votlini«. Poleg tega ima neko obsesijo z elektriko, saj ima na barki toliko sončnih celic kot kakšna hiša. Praktično ima vse na elektriko. Ima tudi zamrzovalnik, iz katerega mi je na vsake toliko časa prinesel sladoled. James je Anglež, rojen v Manchestru. Nekaj časa je živel v Ameriki, od koder so ga po ločitvi z ženo izgnali in odpravil se je v Avstralijo. Tam je živel tri leta in delal pri obalni policiji, vse dokler ga niso izgnali tudi iz Avstralije. Za novo leto je namreč obarval tri fontane v pinki barvo. Uporabil je neko kemikalijo, kot je to počel že pred leti v Angliji. Problem je bil le v tem, da se v Angliji za novo leto v fontanah nihče ne kopa, saj je tam mraz. V Avstraliji pa imajo tradicijo, da se za novo leto, ko je tam poletje, kopajo v fontanah. Jamesu je uspelo obarvati več kot 300 ljudi, ki so se kopali v teh fontanah. Kemikalija, ki jo je uporabil, namreč reagira z vodo in se spremeni v pinki barvo, ki je tako zelo obstojna, da se ne spere s telesa mesec dni. Jamesa so postavili pred sodišče in ga nato izgnali iz države.

»Avstralci pač nimajo nikakršnega smisla za humor!« je svojo pripoved zaključil James.

James je svojo barko zapuščal le redko, saj se je bal korone. Hodil je le do smetnjaka, da je odvrgel smeti. Hrano je naročal preko telefona in so mu iz trgovine vse prinesli do barke. Enkrat so se zmotili in mu prinesli dvakrat več hrane, kot je naročil – in to za isto ceno.

Zaradi nesposobnih uslužbencev v marini Arrecife se je James odločil, da bo odplul na drugo stran otoka – v Puerto Callero, kjer so mu jadrnico dvignili na kopno. Tako sem se na delo vsak dan vozil z avtobusom. Ko sva z Jamesom končala delo, sva se poslovila – on je nadaljeval pot čez Atlantik, jaz pa sem se prestavil v marino Rubicon. Precej dela bo potrebno na moji barki, preden bom tudi jaz lahko odplul naprej. Medtem sem dobil tudi strugarja, ki mi je naredil nove aluminijaste ploščice za vetrni avtopilot. Zavaril naj bi mi tudi del jambora, vse je bilo že dogovorjeno, pa je »padlo v vodo«, kot pravimo, pravzaprav je v tem primeru »padlo v ogenj«. Strugarju je namreč zgorela hiša, v kateri je živel.

Moj jambor pa je bil že odmontiran. Kaj zdaj? Kdo mi ga bo popravil? Augusto v marini Rubicon mi ga je tako mojstrsko dvignil, kljub nemirnemu morju! Dva dni smo čakali na dvig, ker je bilo valovanje premočno. Augusto je zato barko z enim dvigalom dvignil iz morja, da se ni premikala, z drugim dvigalom pa smo dvignili jambor. Zahvalil sem se mu, saj mi vedno pomaga. Z Augustom se poznava že od lani in v Rubiconu sem že precej domač. Dali so mi tudi muring na sidrišču, pa mi ga je brezobzirno zasedel neki Nizozemec. Tudi po prepiru z Augustom se ni hotel premakniti še nekaj dni in medtem sem bil jaz z mojo barko brez jambora na sidru. Kakšno priložnostno delo bi mi prav prišlo v tem čakanju na popravilo jambora. Na sidrišču sem spoznal nekega norega Francoza, ki jadra na razpadajoči barki. Nazadnje mu je odpadel bum na jamboru. Pomagal sem mu ga popraviti in zavariti.

Vse skupaj se vleče in kot kaže bom božič preživel tu na sidrišču – brez jambora, brez moje božične jelke. Imam pa popravljene zobe in »popravljen komolec«. S tem je bilo sicer nekaj težav: komolec se mi je že skoraj popolnoma zacelil, a so me šivi preveč motili, zato sem jih sam izvlekel ven, mogoče kakšen dan prekmalu in je zato rana čez nekaj ur počila, medtem ko sem privezoval barko. Tudi s puljenjem sedmice so bile težave: prvi poskus puljenja ni uspel, ker anestezija ni prijela. Čez pet dni sem dobil naslednji termin pri zobozdravniku, a teh pet dni me je zob neznosno bolel. Ampak, ko mi ga je potem le izpulil, se je izkazalo, da je bil popolnoma zdrav. Zdaj premagujem bolečino na mestu, kjer je bil prej zdrav zob.

Meni so izruvali zob, moji jadrnici pa jambor. Ko smo jambor postavili na stojalo, sem si ogledal njegovo stanje z vseh strani in zaprepaden obstal: na nogi jambora, na delu, ki ni nikoli viden, ko jambor stoji na svojem mestu na jadrnici, je napisano ime Walter in še neke številke. To je bilo napisano verjetno leta 1994, ko so jambor prvič postavili na barko – kot je zabeleženo v dokumentaciji barke. Še danes ne vem, kaj naj si mislim o tem, ampak verjetno mi je bil Orplid namenjen že takrat. Vmes pa se je seveda moralo marsikaj zgoditi ...

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek