Novice
Zadnje iz eTrgovine
Nova kompaktna baterija BlueCell 50A 38.4V je namenjena trolling motorjem, ki delujejo pri napetosti 36V (38,4V). Ponaša se z majhnim ohišjem, ogromno kapaciteto, majhno težo in dolgo življenjsko dobo. Kompatibilne so z večino blagovnih znamk trolling motorjev, kot so Minn Kota, MotorGuide, Watersnake in drugi.
- Majhno ohišje in teža
Baterija je v standardnem ohišju velikosti 330x172x216mm in ima vsega 15 kg. Zato lahko na plovilu hitro najdemo primeren prostor za namestitev. Zaradi majhne teže jo lahko enostavno prenašamo in po potrebi polnimo tudi izven plovila s pomočjo zunanjega polnilca in jo napolnimo v pičlih 2,5 urah.
- Izjemna kapaciteta in življenjska doba
Baterija ima uporabno kapaciteto 1920 Wh in bo zadostovala za neprekinjen ribolov. Lovili boste lahko tudi v slabših vremenskih razmerah, saj baterija zagotavlja do 30 minutno obremenitev s tokom praznjenja 60A. Baterija ima izjemno življenjsko dobo. Omogoča do 15.000 praznjen oziroma do 6000 globokih praznjenj (preko 80%) ali 4000 popolnih praznjen (do 0%).
- Vgrajen BMS in BlueTooth povezava
Baterija ima vgrajen visokokvaliteten BMS (Battery Management System) – sistem za nadzor delovanja baterije, ki skrbi za pravilno delovanje in varnost. Baterijo ščiti pred preobremenitvijo, prekomernim praznjenjem ali polnjenjem, prenizkim ali previsokim temperaturam, kratkim stikom in drugimi dejavniki. Vse baterije so opremljene z bluetooth povezavo in omogočajo pregled nad kapaciteto, temperaturo, tokom praznjenja ali polnjenja in drugimi parametri delovanja baterije.
- Enostavno povečevanje kapacitete
V kolikor želite svojo samostojnost pri ribolovu povečati, baterija omogoča vzporedno vezavo dveh, treh ali celo štirih baterij. Kapaciteta se tako lahko poveča na 200Ah oziroma 7680 Wh, kar bo zadostovalo za celotedenski ribolov.
Tehnični podatki:
- Nazivna kapaciteta: 1920 Wh
- Uporabna kapaciteta: 1920 Wh
- Tok praznjenja: 50A
- Največji tok praznjenja: 60 A (30 min)
- Največji tok praznjenja: 250A (1s)
- Velikost (DxŠxV): 330x172x216 mm
- Teža: 15 kg
- Temperatura praznjenja: -20C – 60C
- Temperatura polnjenja: 0C – 50C
- Največji potisk motorja: 120lb
- Priključni terminal: M8
- Notranja upornost: ≤40mΩ

Republika Hrvaška je s 26.2.2021 podaljšala veljavnost pogojev za vstop v državo. PO novem veljajo do 15.3.2021.
Potovanje na Hrvaško
Državljani iz držav na zeleni listi
Za državljane držav na zeleni listi so pogoji enaki, kot so bili pred pojavom bolezni Covid-19. Njim ni potrebno predložiti nobenega dokazila, ne bo jim potrebno opravljati PCR test niti ne bodo napoteni v karanteno (Slovenija ni na zeleni listi!) Navedene osebe bodo podvržene PCR testu ali napotitvi v karanteno v primeru
Državljani iz držav, ki niso na zeleni listi
Potniki iz držav EU/EGP, ki niso na zeleni listi morajo pri prehodu meje:
- predočiti negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur (od odvzema brisa, do prehoda meje)
- na mejnem prehodu opraviti PCR test ter oditi v samoizolacijo do prihoda negativnega testa. V kolikor testiranje ni možno, mora oseba ostati v samoizolacijo 10 dni.
Stroške testiranja krije oseba, ki prehaja mejo.
Izjeme
Izjeme, ki jim ni potrebno predočiti negativnega PCR testa oziroma opravljati testa na mejnem prehodu:
- delavci, ki opravljajo ključne naloge (po smernicah EU)
- učenci in študentje, ki potujejo v tujino in na Hrvaškem ali v tujini ne bivajo več kot 12 ur
- pomorci in delavci v sektorju prometa
- diplomati in delavci v mednarodnih organizacijah
- osebe, ki potujejo iz nujnih družinskih ali poslovnih razlogov, vključujoč novinarje pri opravljanju njihovega dela
- potniki v tranzitu, ki Hrvaško zapustijo v roku 12 ur
- pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov
Glede izjem smo postavili novinarsko vprašanje na MUP (Ministrstvo za notranje zadeve), ki je poslalo pojasnilo glede izjem in dokumentacije potrebne za prehod meje. Sporočilo je na sliki desno. S klikom na sliko se odpre v novem oknu v večji resoluciji.
Osebe, ki so prebolele Covid-19
Osebe, ki so prebolele Covid-19 so izvzete od opravljanja testa in samoizolacije. Kot dokaz morajo dostaviti pozitiven rezultat PCR, antigenskega testa, ali testa nevtralizacije, ki je narejen v obdobju med 14 dnevi in 3 meseci pred prehodom meje, ali pa zdravniško potrdilo, da so preboleli bolezen.
Pomembno
Pri vstopu na Hrvaško ni razlik med odraslimi osebami in otroci.
Kje na Hrvaškem lahko opravite testiranje pred povratkom v Slovenijo
Vračanje v Slovenijo
Na rdečem seznamu je celotna Hrvaška (velja od 26. februarja 2021).
Osebo, ki prihaja iz Hrvaške, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni.
Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Test mora biti opravljen po metodi PCR v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH, in ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Test se lahko opravi tudi s hitrim antigenskim testom v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa.
Izjeme brez karantene in negativnega testa PCR ali hitrega antigenskega testa (HAGT)
Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa (PCR ali HAGT). Vstop iz katere koli rdeče države se tako dovoli:
- osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
- osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo v gospodarskem prometu ali za tovorni ali potniški promet v tranzitu*, če zapusti Republiko Slovenijo v 8 urah po vstopu, in osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu in se v Republiko Slovenijo vrača v 8 urah po izstopu iz nje;
- osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najkasneje v 6 urah po vstopu;
- osebi z diplomatskim potnim listom;
- predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče, in predstavniku slovenskega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in se iz druge države vrača takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče;
- pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencem državnih organov na službeni poti v tujini;
- osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
- otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo;
- pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje;
- dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najkasneje v 10 urah po prehodu meje;
- osebi, ki predloži dokazilo* o pozitivnem HAGT ali PCR izvidu testa na SARS-CoV-2, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev;
- osebi, ki predloži dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca MODERNA najmanj 14 dni oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni;
- osebi iz 1., 2., 3. in 4. točke tretjega odstavka 6. člena odloka*, ki prihaja iz države članice Evropske unije ali schengenskega območja, katere 14-dnevna incidenca primerov okužbe s SARS-CoV-2 na 100.000 prebivalcev je nižja od 14‑dnevne incidence v Republiki Sloveniji.
* Izjema za opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza velja za voznike s tovornim vozilom. Ko so vozniki brez tovornega vozila in v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo izjemo, ki velja za voznike v mednarodnem prometu (1. točka prvega odstavka 6. člena odloka). Vozniki brez tovornega vozila, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno bivališče, pa te izjeme ne morejo uveljavljati.
* Tranzit pomeni, da mora oseba v 6 urah zapustiti Slovenijo, pri tem pa mora pot opraviti brez nepotrebnega in odvečnega ustavljanja ter zapuščanja tranzitne poti. Potniki lahko na poti opravijo nujna opravila v tranzitu, kot je točenje goriva, postanek za fiziološke potrebe, ne smejo pa tudi prenočevati. Oseba v tranzitu mora imeti s sabo veljavno potovalno listino (tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ko je to potrebno) ter dokument o namenu in cilju tranzita (od 14. julija naprej morajo dokument o namenu in cilju tranzita predložiti samo nerezidenti EU; za rezidente EU zadostuje veljavna potovalna listina). Osebi, za katero se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bo mogla zapustiti ozemlja Slovenije, se vstop v Slovenijo ne dovoli.
* Za osebe iz 11. in 12. točke se upoštevajo dokazila o testiranju oziroma cepljenju, ki so bila izdana v državah članicah EU oziroma schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in NLZOH prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH. Potrdilo zdravnika iz 11. točke se upošteva, če je bilo izdano v državah članicah EU oziroma schengenskega območja.
* Osebe iz 13. točke so:
- čezmejni dnevni delovni migrant, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant, in se vrača v 14 urah po prehodu meje;
- oseba, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili. Če je oseba mladoletna ali iz drugih razlogov ne more potovati sama, lahko pod enakimi pogoji vstopi tudi oseba, ki jo prevaža, vendar se mora čez mejo vrniti takoj po opravljenem prevozu;
- državljan države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge države članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
- oseba, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj.
Osebe, ki so jim mednarodne organizacije izdale laissez-passer potovalni dokument, in z vabilom ali potrdilom, ki ga izda državni organ Republike Slovenije, ter izkažejo službeni namen svojega obiska v Sloveniji, se obravnavajo enako kakor imetniki diplomatskih potnih listov.

V nemškem pristanišču Hamburg so cariniki odkrili neverjetno količino kokaina, ki je priplula iz Paragvaja.
Nemški cariniki so pod drobnogled vzeli poslovanje podjetja iz Rotterdama, pri katerem so zasledili številne nepravilnosti pri poslovanju. Zato so se odločili, da podrobneje pogledajo vsebino petih kontejnerjev, ki so v hamburško pristanišče pripluli na ladji iz Paragvaja.
Z rentgenskim pregledom kontejnerjev so ugotovili, da so v njih številne konzerve, katerih vsebina je bila sumljiva. Ko so kontejnerje odprli, je bilo v njih 1700 konzerv, v katerih je bilo namesto deklarirane vsebine kar 16 ton kokaina. Tržna vrednost droge na evropskih tleh bi lahko dosegla vratolomni znesek kar 3,5 milijarde evrov.
V sodelovanju z belgijskimi kolegi v Antwerpnu so istemu podjetju zasegli še dodatnih 7 ton kokaina. 28-letnega lastnika podjetja, ki je naročilo pošiljko, so aretirali na Nizozemskem.
16 ton kokaina je največja do sedaj odkrita pošiljka, ki je prispela v Evropo. V skupni akciji so cariniki uspeli preprečiti, da bi na evropski trg prišlo kar 23 ton kokaina.
Preberite tudi:
- V kobilici jadrnice tovoril za 7 mio USD kokaina
- Hrvaški jadralci na jadrnici tovorili tono kokaina vrednega preko 40 mio EUR
Vir: Tagesschau; Foto: Kai Pilger - Pixels

Na današnji tiskovni konferenci sta ministrica turizma in športa Nikolina Brnjac in direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić predstavila projekt Safe stay in Croatia, spletno platformo, prek katere vsi zainteresirani deležniki v turizmu lahko najdejo informacije o tem, kaj Safe stay in Croatia predstavlja, lahko prevzamejo varnostne oznake in sporočijo svoja mnenja.
Hrvaška je bila lani zaradi dobrih epidemioloških razmer prepoznana kot varna destinacija, in to želi ostati tudi v letu 2021. Poleg na trgu že znane oznake Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) Safe Travels, je sedaj zasnovana tudi nacionalna oznaka z nazivom Safe stay in Croatia, ki je pomembna v etabliranju Hrvaške kot varne in zaželene destinacije. Je tudi spodbuda vsem deležnikom v verigi potovanj – od bencinskih postaj do letališč in trajektov, kot tudi hotelom, marinam, zasebnim apartmajem, muzejem in drugim atrakcijam za nadaljnje upoštevanje epidemioloških ukrepov.

„Med pripravami na aktualno turistično sezono, v kateri nas žal pandemija še vedno spremlja, smo varnost in zdravje našega prebivalstva in naših gostov postavili na prvo mesto. Gre za projekt, v katerem so Ministrstvu turizma in športa podporo podala vodilna turistična in strokovna združenja zbrana v „Svetu za okrevanje in razvoj turizma, realizacijo turističnega leta 2021 ter izboljšanje turistične ponudbe“. S predpisanimi protokoli smo zajeli več kot 200.000 gostincev in ponudnikov storitev“ je poudarila Brnjac ter dodala, da jim je bilo izjemno pomembno zagotoviti, da bo nacionalna oznaka dostopna vsem deležnikom v turizmu in verigi potovanj, kar jim je tudi uspelo.
Za promocijsko kampanjo je zadolžena Hrvaška turistična skupnost. „Aktivnosti v sklopu kampanje bomo izvajali v marcu in aprilu na trgih Nemčije, Avstrije, Italije, Poljske, Velike Britanije, Češke, Slovaške, Madžarske, Francije in Nizozemske. Poleg promocijskega dela, ki se nanaša na pozicioniranje Hrvaške kot dobro pripravljene in varne turistične destinacije, omenjena kampanja ima tudi izobraževalni karakter, saj svoje goste želimo spoznati s protokoli in epidemiološkimi ukrepi, ki se izvajajo na vseh nivojih turistične dejavnosti, vse z željo, da se omogoči varno in prijetno bivanje v naši zemlji“, je izjavil Staničić in pri tem dodal, da bo oglaševanje potekalo na on line kanalih in družbenih omrežjih z oznako #SafeStayInCroatia ter na najbolj branih on line portalih na omenjenih trgih.
Dodajmo, da bo zainteresirana javnost lahko prek spletne strani www.safestayincroatia.hr poiskala vse deležnike turističnega sektorja, ki nosijo oznako Safe stay in Croatia, tam bodo prav tako lahko našli vse relevantne informacije o zdravstvenih in varnostnih protokolih v sedmih osnovnih kategorijah, kot tudi informacije, kako ukrepati v primeru suma na COVID-19.
„Uporabniki bodo prek obrazca na spletni strani lahko sporočili svoja menja, kar je za nas izrednega pomena, saj jih bomo lahko uporabili za nadaljnjo nadgradnjo,“ je še sporočila Brnjac ter povabila vse zainteresirane deležnike turističnega sektorja in povezanih dejavnosti, da se vključijo v Safe stay in Croatia kampanjo, brezplačno prevzamejo oznake in s tem prispevajo k percepciji Hrvaške kot varne destinacije.

Begunjska ladjedelnica je objavila, da bo začela proizvajati plovila z električnim pogonom priznanega svetovnega proizvajalca Oceanvolt.
Nobena skrivnost ni, da smo že dosegli trenutek, ko večina kupcev pomisli že na nakup električnega vozila. Faza številnih dvomov o prihodnosti električnega pogona je minila in večina avtomobilskih proizvajalcev že ponuja vsaj eno elektrificirano vozilo. Številni so se osredotočili na električni pogon, zato se cene vozil na elektriko znižujejo in hkrati se gradi infrastruktura, ki je potrebna za uporabnike.
Zaradi vseh teh razlogov se številni ljudje sprašujejo, če to deluje v avtomobilih, zakaj ne bi delovalo na plovilih. Pri jadrnicah nikoli ni bil poudarek na motorjih, na hitrosti plovbe z motorjem, temveč za povezovanje z naravo, spokojnost plovbe in izzivi, ki jih prinaša. Zakaj se potem ne bi rešili glasnega dizelskega motorja in presedlali na tih in ekološko sprejemljiv električni motor. V tišini izplujete s priveza, zapustite marino ali zaliv, nato pa se prepustite soncu, vetru in valovom. Zato sta se Elan in Oceanvolt, ki sta v finskem lastništvu, odločila za partnerstvo in ustvarila paleto plovil, ki jih bo poganjal električni pogon. Od luksuzne jadrnice Elan GT6 do praktičnih Impression in športnih zmogljivih potovalnih jadrnic iz serije E. Podjetje Oceanvolt je postalo ekskluzivni ponudnik električnega pogona v plovilih Elan.
Kakšna je razlika med plovili in vozili. Plovilo je neodvisen element na morju in mora lastniku zagotoviti bistveno več kot le pogon. Zato moramo najprej odgovoriti na vprašanja, čemu je jadrnica namenjena in kakšna je oprema na krovu. Ker boste večino časa preživeli med jadranjem, mora imeti dobre plovne lastnosti in mora biti enostavna za upravljanje. Zanesljivo jadrovje, kakršno je na jadrnicah Elan, daje dovolj opcij za nadomestitev dizelskega motorja. Elanova tehnologija VAIL zagotavlja zmanjšanje teže plovila, plovbo z maloštevilčno posadko in oblikovanje osredotočeno na visoko raven udobja na krovu. Udobna plovba na daljših razdaljah ter moderne naprave, ki potrošijo malo energije, so le nekatere izmed prednosti jadrnic Elan. Vse to je ključnega pomena, ko boste na krovu kuhali, prali, ogrevali vodo in kabine ali pa se zabavali. Za vse to obstajajo rešitve, ki jih poganjajo fosilna goriva. A partnerstvo Elana in Oceanvolta ponuja hibridno opcijo z 48 V generatorjem enosmernega toka, ki ga lahko uporabite v nujnih primerih.
Popolnoma električni pogon jahte pomeni nič okoljskih emisij, nobenega hrupa, nobenega smrada in nobenih okoljskih omejitev. Omogoča plovbo brez fosilnih goriv. Namenjene so ljudem, ki želijo izkoristiti takojšnjo moč električnega motorja v izjemnih situacijah, brez čakanja, da motor reagira in vse to pri majhnih stroških vzdrževanja. Sonce in veter omogočata polnjenje baterij. In to so velike prednosti električnega pogona. Kaj pa so slabosti? Za zaprisežene jadralce jih pravzaprav ni. Avtonomija električnega pogona je med 20 in 70 nmi pri hitrosti 5 vozlov (lahko tudi več, kar pa je odvisno od velikosti baterij in proizvodnje energije), kar je več kot dovolj za izplutje iz marine ali zaliva, pri čemer je dovolj energije še na zalogi. Preostali del se prejadra. Če je jadrnica hitra in plujete s hitrostjo 5 ali več vozlov, se vključi Oceanvoltov hidrogenerator, ki proizvaja električno energijo in napolni baterije. Hitrost plovbe se zaradi tega zmanjša, a le za 0,5 vozla. Če plujete hitreje, se proizvodnja električne energije eksponencialno veča.
Vsi, ki se med prvimi odločate za uporabo nove tehnologije, pripomorete k njenemu razvoju in pomagate, da postaja vse bolj dosegljiva in učinkovita rešitev za boljši jutri. Zato se je Elan odločil za partnerstvo z Oceanvoltom, da ponudi široko paleto jaht za polprofesionalne tekmovalne jadralce, jadralske gentlemane in tiste, ki se odpravijo na plovbo okoli sveta. Za vse tipe jadralcev je na voljo primerna rešitev.
široko paleto jaht za polprofesinalne tekmovalne jadralce, jadralske gentelemane in tiste, ki se odpravijo na plovbo okoli sveta. Za vse tipe jadralcev je na voljo primerna rešitev.
Elan Yachts
Elan pooseblja resnično strast do jadranja, tehnoloških novosti in prepoznavnega oblikovanja. Vsaka jahta, ki prihaja s 16.000 kvadratnih metrov velike ladjedelnice Elan v Sloveniji, je rezultat naše 70-letne strasti do gradnje kakovostnih plovil, usmerjenega v inovacije.
Elan, ena najstarejših ladjedelnic, ki gradi plovila za prosti čas, ponuja novo generacijo jadrnic s popolnim ravnovesjem med zmogljivostjo, udobjem, enostavnim ravnanjem in varnostjo brez kompromisov.
Oceanvolt
Podjetje Oceanvolt je bilo ustanovljeno leta 2004 in je vodilni proizvajalec električnih in hibridnih pogonskih sistemov za plovila. Ponuja najsodobnejše električne motorje, ki združujejo trajnost, varnost in zanesljivost.
Oceanvolt je ustanovil podjetnik in mornar Janne Kjellman, ki je razumel nujnost motorja v sodobnem jadranju, želel pa je ustvariti tiho in okolju prijazno alternativo dizelskemu motorju.
Oceanvoltovi električni pogonski sistemi so primerni za uporabo na jadrnicah, motornih čolnih, pristaniških trajektih in drugih majhnih in srednje velikih komercialnih plovilih. Z vgrajeno programsko opremo lahko Oceanvoltove sisteme spremljamo in servisiramo v realnem času prek interneta. Oceanvoltov SD-sistem za saildrive je med drugim prejel nagrado Pittman Innovation Award revije SAIL. Leta 2017 je patentiran motor ServoProp saildrive s propelerjem s spremenljivim korakom osvojil najprestižnejšo industrijsko nagrado DAME v kategoriji motorjev in pogonskih sklopov.
Na svoji poti je Oceanvolt vzpostavil globalno mrežo oblikovalcev čolnov, graditeljev ladij, inženirjev ladjedelništva, navtikov in drugih partnerjev.
Več informacij:
David Anand Rajapakse, Vodja marketinga, Elan d.o.o. - Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Tommi Lassila, direktor, Oceanvolt Oy - Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Teden je naokoli in zopet so na voljo poučni videoposnetki napak iz katerih se lahko vsi nekaj naučimo.
Ta teden si lahko ogledate:
- neprevidno sestopanje s plovila
- z jahto trčil v jadrnico na privezu
- z avtom zapeljal pregloboko po drči
- s čolnom po snegu
- …

Spoznajte najmanjši podvodni skuter in najbolj vsestranski električni jet motor na trgu.
Prenosni električni jet motor, ki v 10 sekundah spremeni vašo opremo za vodne aktivnosti v močne električne športne pripomočke. Za vse, ki obožujete različne vodne športe, od supanja, vožnje s kanujem in do vseh vrst potapljanja.
Na začetku lanskega leta je podjetje Scubajet predstavilo novo verzijo podvodnega skuterja SCUBAJET PRO, ki velja za najbolj vsestransko uporabnega na svetu. Lahko ga uporabite kot pogon za sup, kanu oziroma ga vzamete s seboj na plažo in ga cela družina uporablja za vse vrste zabavnih in športnih aktivnosti v vodi. Več si lahko ogledate na spletni strani podjetja: www.scubajet.com.
NOVA DIMENZIJA PLOVIL

Pa poskusimo odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj, ki so se tudi nam zastavljala, ko smo slišali za novi Scubajet.
Kako majhen je “najmanjši”?
Je tako majhen, da ga z lahkoto pospravite v vaš kovček in ga vzamete s seboj na letalo. SCUBAJET je 70 odstotkov manjši in 85 odstotkov lažji od kateregakoli podvodnega skuterja na trgu.
Lahko ga nesem na letalo?
Seveda. SCUBAJET je skladen z regulacijo FAA in ga lahko vzamete s seboj na vse svoje avanture.
Kako to mislite, je prijazen do okolja?

Kot električni motocikli za na vodo. Scubajet uporablja brezemisijski motor s tehnologijo impelerja namesto klasičnega pogonskega sistema.
Kako hiter je?
SCUBAJET lahko doseže hitrost do približno 12 km na uro, ko ga nastavite na sup ali kanu, in do 2 m na sekundo, ko ga uporabljate za podvodne aktivnosti.
Kaj pomeni, da je močan?
SCUBAJET iz sebe iztisne zavidljivih 22 kg (44 lb) potisne moči in z lahkoto skozi vodo vleče dva potapljača v polni potapljaški opremi.
Več informacija pri slovenskem zastopniku za ScubaJet, tel.: +386 (0)41 331 855

![]() |
|
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.
|
Prejšnji teden sem bil precej zaposlen, zato mi ni uspelo napisati niti članka za eNavtiko, pa ga pišem zdaj. Medtem ko čakam, da se vreme na Atlantiku stabilizira, pa sem le našel čas.
Veter se je obrnil na vzhodnik in iz puščave prinaša puščavski pesek. Temu pojavu pravijo kalima in te dni je tako močna, da so iz marine komaj vidne tovorne ladje, privezane kakšne polj milje stran na drugem koncu pristanišča. Veter nosi puščavski pesek po barki in v barko, tako da je znova vse zaprašeno, kot da bi bila barka zapuščena že nekaj let. Palube bark niso več bele, ampak so se vse obarvale oranžno. Takoj, ko se bo smer vetra obrnila, bodo vsi v marini začeli prati in drgniti svoje barke. V tem času bo moč videti, kako se ljudje borijo za priključke za vodo in cevi, prav tako v ladjedelnici, kjer se vsi borijo za elektriko.

V preteklih dneh se mi je končno javil mojster, ki popravlja električna vezja, in mi sporočil, da moj stari avtopilot deluje in da lahko pridem ponj. Za prevoz sem prosil znanega jadralca Brečka, ki me je zapeljal do delavnice, kamor sem moral prej s kolesom. Za prevoz sem mu bil zelo hvaležen, saj tokrat ni bilo treba kolesariti v hribe. Tako je bila ta naloga hitreje opravljena in takoj, ko sem se vrnil na barko, sem zmontiral ekran nazaj na mesto, kamor spada, in ga pravilno priključil. Avtopilot za zdaj deluje brezhibno in kakor kaže, ga tudi ne bo treba kalibrirati. Pustil sem ga vključenega dva dni, da sem ga le stestiral, če deluje tako, kot mora, in da sem se res dokončno prepričal. Glede vetrnega pilota pa so me klicali naslednji dan iz delavnice, kjer mi izdelujejo teflone, in me prosili, naj se javim in jim razložim, kako in kaj, saj mojster ne ve, katere dimenzije izbrati, čeprav sem mu pustil na mizi vse starejše dele. Obljubil sem jim, da se bom v delavnici javil še danes, a seveda ta delavnica tudi ni preveč blizu. Pa me k sreči pokliče lastnik ladjedelnice, ki mu je tudi ime Carlos, in me prosi, naj se javim pri njem, češ da se morava o nečem pogovoriti. Medtem ko nama je tajnica kuhala kavo, sem ga povprašal, če ima danes kakšen namen iti do strugarja v delavnico, kjer stružijo moje teflone, saj sem vedel, da sodelujejo. In k sreči je bil tudi on dogovorjen danes za obisk, tako da sva se kar skupaj odpeljala, kavo pa sva pustila za kasneje. Pogovor pa sva opravila kar po poti v avtomobilu. Carlos je vedel, da sem pomagal v ladjedelnici v Rubikonu in dobro pozna tudi Augusta. Povedal mi je, da je izgubil enega izmed svojih delavcev, ki je padel z lestve in se poškodoval, tako da ga ne bo na delo vsaj pet mesecev. Ponudil mi je delo za pol leta, pomagal naj bi zaključiti projekt obnavljanja dvajsetmetrske dvojambornice, ki je privezana točno nasproti moje barke na sosednjem pomolu. V barki je bilo treba napeljati vso novo napeljavo za vodo, watermaker, novo električno napeljavo, vso navigacijsko opremo ter vse pripone na jamboru. Postavil me je v stanje velike zmedenosti, saj nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. Razmere s korono se spreminjajo iz dneva v dan, države se zapirajo in odpirajo, kot to dirigira politika in nič ni gotovo niti za dan vnaprej, kaj šele za pol leta. Medtem ko z mislimi jadram po oceanu, pristanem na trdna tla prazne denarnice in se spet znajdem v avtomobilu, na sovoznikovem sedežu med nekakšnim intervjujem za službo. Obljubil mi je redno plačilo, oblačila in seveda pogodbo, česar sem se najbolj ustrašil, saj bi z mojim podpisom na kos papirja, barko privezal kar za šest mesecev, kar mi povzroča krče v trebuhu. Ko sva opravila vsak svoje opravilo pri strugarju in se vrnila v ladjedelnico, sem Carlosu povedal, da moram vse skupaj prespati, saj zame to ni enostavna odločitev. Carlos me je želel zaposliti in mi govoril, da se vse meje zapirajo: »Saj ne moreš iti niti na Cabo Verde, tudi Brazilija je zaprta! Najbolje, da ostaneš tu in delaš pri meni pol leta, dokler se vse skupaj ne umiri, nato pa odpluješ naprej!«

Vse skupaj se dobro sliši, a je vse prej kot enostavno: sprejeti takšno odločitev takoj in sam, saj imam sedaj na barki tudi punco! In ostati tu pol leta ni bilo v planu, zato sem takoj kontaktiral marino v Mindelu, ki je glavno mesto Cabo Verda in jih povprašal po razmerah in vseh drugih informacijah. Poslal sem tudi e-mail v Jacare v Brazilijo z istimi vprašanji in odgovorili so mi takole: Cabo Verde je odprt za vse jadralce, a pred odhodom je treba narediti covid test, ki mora biti narejen in podpisan pri uradnem zdravniku. Test je treba narediti 72 ur pred odhodom, seveda lahko tudi manj. Iz Jacare pa sem prejel e-mail, da je Brazilija zaprta za jadralce in da sprejemajo barke samo pod pogoji, bodisi da imaš namen zapustiti državo z letalom in pustiti barko tam, zaradi okvare na barki, potrebne zdravniške pomoči ali pa potrebne surovine, kot so hrana in pijača.

No, na poti čez Atlantik izprazniš zaloge hrane in pijače, tako da je postanek tam že nekako upravičen, če pa s tem niso zadovoljni, pač poveš, da imaš kakšno okvaro, pa te že sprejmejo v državo. Ti dve novici sta mi pomagali pri moji odločitvi in Carlosu sem naslednji dan sporočil, da ne morem sprejeti dela in se mu vseeno zahvalil. Kakorkoli pa: »intervju« za službo je potekal v avtomobilu, če bi se temu lahko tako reklo: bil je »Smart«.
Naslednji dan sem dobil dele za pilota in lahko sem ga sestavil nazaj. To mi je vzelo kar nekaj časa, saj sem ga imel razstavljenega na prafaktorje. Moral sem tudi popraviti manjši del z epoxijem, saj se je v krmilu, ko si ga stresel, slišal manjši ropot, kot da bi bilo notri nekaj odlomljeno. Zato sem zarezal in naredil odprtino, da sem lahko preveril stanje krmilne osi. Notri pa sem našel manjši kos filerja, ki je povzročal ropot. Odstranil sem ga in vse skupaj zlaminiral nazaj. Po štirih dneh »procesa« sem končno nanesel antivegacijski premaz, dokončno sestavil pilota in ga s pomočjo soseda Primoža prenesel na zadnji del barke. Pilot je bil nameščen in to je bilo to! Zdaj pa samo upam, da bo deloval tako, kot je prej ali še bolje ...
Dela na barki je začelo zmanjkovati in sedaj se čaka samo še vreme in veter. Veter je prve dni po izboljšavi vremena napovedan malo močnejši, a nisem prepričan, da si moja Maria želi jadrati v tem že prve dni, zato bova počakala vse do petka in se nato odpravila od tod. Koliko bolj je življenje zakomplicirano in težavno, če nisi sam, si nikoli nisem mogel misliti. Včasih prav pogrešam tisto svobodo, o kateri sedaj lahko samo razmišljam ali sanjam. Nakupila sva 140 litrov vode, 10 kg riža, 10 kg moke, 5 kg kus kusa in 5 kg testenin, ter nekaj krompirja in čebule, skratka vse, kar je prenesel najin finančni budget. In ko sva vse to znosila v barko, sva opazila, da je prostora še veliko več. Z nasmehom sem rekel Marii: »Vidiš, v te prazne prostore pa bova shranila veliko zraka in dobre volje!«
![]() |
Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
![]() |
Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
| < Las Palmas | Las Palmas–Capo Verde > |
Besedilo in fotografije: Walter Teršek

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Zbudiva se v oblačno jutro in kmalu začne rahlo deževati. Odlično, nama bo spralo sol z barke. Dež je bil napovedan. Rahel dežek dopoldan in močan dež popoldan. Pa je že dopoldne kar pošten dež. Ali pa so se meni po tolikem času na Lanzarotu spremenili kriteriji.
Jaz si na vsak način želim na obalo in ko se okrog enih zjasni, se z barko prestaviva na sidrišče pred mestno marinico. Prostora ni prav veliko. Dosti je čeri, globina za sidranje je 3 metre, v zalivu mrgoli boj s čolni in manjšimi jadrnicami. Verjetno sva največja barka v zalivu. Imava pa blizu za veslati, saj sva sidrana vsega 50 m od svetilnika, ki stoji na koncu valobrana.
Sidrana sva v tanko plast mivke na neznano podlago iz skal ali kamenja. V redu za nekaj ur, a ponoči ne bi dobro spal, če bi ostala tukaj. Bova šla raje nazaj v boljša sidrišča.
Liliki se ne da v mesto. No, saj to ni neko mesto. Nekaj hotelov, nekaj apartmajev, nekaj hiš in seveda pripadajoča infrastruktura – terase, gostilnice, trgovine ...

Takoj, ko zaveslam okrog valobrana, sem prijetno presenečen. Imajo dediciran dinghy dock. Pristan za male čolničke. Lepo je označen, tako da že od vhoda v luko vidiš, kam moraš. In pomol je narejen pravilno: ob strani so deske dovolj nizko, da čolnički ne zlezejo spodaj, da bi jih potem plima stisnila od spodaj v pomol. Dovolj na gosto so postavljene privezne bitve (take manjše, za čolničke, jasno), na robu pomola so meter visoki stebri, ki so prav pripravni, da se jih oprimeš, ko lezeš iz čolna in najboljše od vsega: imajo celo muringe za dingije. Seveda to niso 3 cm debeli s školjkami obraščeni štriki za barke, ampak drobne, 5 mm vrvice (ki so videti povsem nove). S tem preprečiš, da ti dingač buta v pomol in se poškoduje. Zelo lepo. Pomol in okolica sta lepo urejena. Res sem pozitivno presenečen. Moram se znebiti smeti, ki sem jih prinesel z barke – lepo ločene seveda. Povsod je polno ličnih betonskih koškov, a nikjer ne vidim ekološkega otoka. Pa vprašam nekoga, ki mi pokaže v neko ulico. Kar daleč so smeti, a so s tem tudi daleč od urejene in privlačne okolice.
V bližini je trgovina in nakupim nekaj sveže zelenjave ter se vrnem na barko z namenom, da greva oba z Lili v mesto, saj je lepo, spijeva kako pijačko, mogoče kaj pojeva in se vrneva na barko. Pa se ji ne da. Ona ne potrebuje ljudi. Ona ne potrebuje marine, ona bi raje nazaj na dolgo, prazno peščeno plažo v turkizno vodo. Tudi prav. Sem mislil, da ji po toliko dneh osame morda manjka stik s civilizacijo, a sem se očitno motil.
Glede vremena so se ušteli. Dopoldanski dežek so zadeli, popoldanskih močnejših padavin pa ni bilo. Tudi z vetrom so zgrešili. Namesto napovedanega rahlega vetriča imamo veter do 20 vozlov in nazaj odjadrava samo s flokom in pri tem presegava 6 vozlov hitrosti z vetrom v krmo. Na mali flok.

Sonce je še visoko in dobro se vidi, kje je lepa mivka. Ker je veter še vedno vzhodnik (čeprav so napovedali jug), je za rtom gladina mirnejša. Nič ne prižigava motorja. Izbereva lokacijo sidranja, na jadra zapeljeva malo nižje, obrneva v veter in zvijeva flok. Heron se ustavlja in ustavi se točno tam, kjer želiva vreči sidro. Barka, kot dobro naučen konj že ve, kaj hočeva od nje.
Spustiva sidro, veter premec obrača vstran. Dobro naju zategne. Skoraj izgubim ravnotežje na premcu, ko sidro zagrabi. Takrat piha 15 vozlov. Prav nobene potrebe ni, da bi prižigal motor in zategoval sidro, da ga vkopljem. Je že veter to naredil namesto nas.
Popoldne se veter umiri in po vrhunskem kosilu se greva se kopat. Ja, tudi jaz.
Prav počitniško vzdušje je. Danes sva preplula dobrih 5 milj, dve in pol v eno stran in dobri dve in pol nazaj in sva sidrana le dober lučaj od včerajšnje lokacije.
Jutri pa verjetno odplujeva na Sardinijo. Zjutraj morava še enkrat pogledati vreme, saj tako različnih napovedi za naslednje tri dni že dolgo nisem videl. GRIB datoteke napovedujejo 2,8-metrske valove in 25 vozlov vetra s sunki do 30. Tri od štirih Predict wind napovedi pa napovedujejo polmetrske valove in 5 do 10 vozlov vetra. Razlikujejo se tudi v napovedi smeri, pa o oblačnosti in padavinah. Skratka, nihče ne ve, kako bo v resnici. Glede na globalno sliko Sredozemlja se nama zdi še kar v redu. Če ne greva jutri (ali mogoče pojutrišnjem), bova morala čakati vsaj še en teden na naslednjo možnost.
Tole Sredozemlje je res nepredvidljivo.
| < Formentera–Majorca | Mallorca–Sardinija > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova na območju Hrvaške je obvezen nakup ribolovne dovolilnice. Ribolov brez dovolilnice lahko izvajajo osebe stare do 14 let, z eno napravo za lovljenje rib, ki je lahko s palico ali brez nje.
Pri športnem ribolovu je uporaba puške dovoljena le osebam starejšim od 16 let. Uporaba potapljaške opreme je prepovedana. Posamezen športni ribič ima lahko največ dve napravi za lovljenje. Enodnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov so na voljo le osebam, ki so člani neke nacionalne zveze za športni ribolov. Letne dovolilnice za športni ribolov pa so na voljo le članom Hrvaške zveze za športni ribolov. Letne ribolovne dovolilnice veljajo za koledarsko leto.
Vrste ribolovnih dovolilnic
- dnevne ribolovne dovolilnice
- večdnevne ribolovne dovolilnice (3 dni ali 7 dni)
- letne ribolovne dovolilnice
Posebne dovolilnice
- posebne dovolilnice za lov z ostmi, vršami, stoječim parangalom in uporabo umetne razsvetljave – izdajo se le ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
- ribolov na veliko ribo – izdaja se samo ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
- posebne dovolilnice za ribolov na zaščitenih področjih (nacionalni parki, rezervati, naravni parki). Pogoje za nakup in cene določajo javne ustanove, ki sprejmejo akte.
Cenik
| Vrsta dovolilnice | Športni ribolov (v HRK) | Rekreacijski ribolov (v HRK) |
| Dnevna dovolilnica 1 dan | 60 | 60 |
| Dnevna dovolilnica 3 dni | 150 | 150 |
| Dnevna dovolilnica 7 dni | 300 | 300 |
| Dovolilnica za lov na veliko ribo 1 dan | 120 | se ne izdaja |
| Dovolilnica za lov na veliko ribo 3 dni | 300 | se ne izdaja |
| Dovolilnica za lov na veliko ribo 7 dni | 600 | se ne izdaja |
| Letna za mladoletne osebe* | 10 | 100 |
| Letna za upokojence in osebe nad 65 let* | 60 | 100 |
| Letna za polnoletne osebe do 65. leta* | 350 | 500 |
| Posebna za stoječi parangal** | 200 | 200 |
| Posebna za lov z vršami** | 200 | 200 |
| Posebna za lov z ostmi** | 100 | 100 |
| Posebna za lov z uporabo umetne svetlobe** | 100 | 100 |
| Posebna za lov na veliko ribo** | 700 | se ne izdaja |
| * - veljajo za koledarsko leto. Nakup je možen od 1. 12. preteklega leta do 1. 3. tekočega leta ** - veljajo za koledarsko leto. Nakup je možen od 1. 12. preteklega leta do konca tekočega leta |
||
Dovoljene količine ulova
V športnem in rekreacijskem ribolovu je dovoljeno uloviti do 5 kg rib in drugih morskih organizmov na posameznega ribiča. Dnevna količina ulova je lahko večja za težo ene ribe oziroma drugega morskega organizma, ki presega 5 kg.
Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg, razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati do 5 kg.
Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov
S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.
| Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | Najmanjša velikost | |
| 1. Ribe | ||||
| Dentex dentex | zubatac | zobatec | 30 cm | |
| Mustelus asterias | pas mekaš | navadni morski pes | 80 cm | |
| Seriola dumerili | gof | gof | 45 cm | |
| Sarda sarda | palamida | palamida | 45 cm | |
| Sciaena umbra | kavala | grbe | 30 cm | |
| Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | 30 cm | |
| Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | 18 cm | |
| Squalus acanthias | kostelj | trnež | 66 cm | |
| 2. Školjke | ||||
| Arca noe | kunjka | Noetova barčica | 5 cm | |
| Mytilus galloprovincialis | dagnje | klapavica | 6 cm | |
| Ostrea edulis | kamenica | ostriga | 7 cm | |
| 3. Glavonožci | ||||
| Octopus vulgaris | hobotnica | hobotnica | 1 kg |
Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova
Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.
Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati
Grafični prikaz načina označevanja ulova |
![]() |
| Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | |
| Dentex dentex | zubatac | zubatec | |
| Dicentrarchus labrax | lubin (brancin) | brancin | |
| Diplodus puntazzo | pic | pic | |
| Diplodus sargus | šarag | šarg | |
| Diplodus vulgaris | fratar | fratrc | |
| Epinephelus spp. | kirnje | kirnije | |
| Lithognathus mormyrus | ovčica | ovčica | |
| Merluccius merluccius | oslić | oslič | |
| Pagellus erythrinus | arbun | ribom | |
| Pagrus pagrus | pagar | pagar | |
| Polyprion americanus | kirnja glavulja | orjaška kirnja, brodolomčar | |
| Sarda sarda | palamida | palamida | |
| Sciaena umbra | kavala | grbe | |
| Seriola dumerili | gof | gof | |
| Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | |
| Sparus aurata | komarča (orada, podlanica) | orada, zlatobrov | |
| Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | |
| Zeus faber | kovač | kovač |
| Nakup ribolovnega dovoljenja - rekreacijski ribolov |
| Nakup ribolovnega dovoljenja - športni ribolov |
Članek je bil posodobljen 22.2.2021 in upošteva aktualno zakonodajo.
Najbolj brane novice

Pred poletno sezono se dobro pripravite, da boste čoln v vodo spustili brez težav. Za splovitev brez zapletov je potrebna tudi dobra komunikacija. Če je ta slaba, se lahko zgodi kaj podobnega kot v naslednjem videu.
V Vodniku po Jadranu smo začeli objavljati drče, na katerih lahko splovite svoje plovilo ali pa ga dvignete iz vode. Če veste, kje so drče, jih objavite v vodniku, da bodo zanje izvedeli tudi drugi. Kako objaviti točko v tem članku: Dodaj točko
Foto: posnetek zaslona






