Novice

AKTUALNE INFORMACIJE OD 26.2.2021 do 15.3.2021 NA TEJ POVEZAVI

Hrvaška vlada je podaljšala ukrepe. Pogoji za vstop na hrvaško ostajajo enaki vse do 28.2.2021.

Vstop na Hrvaško

Vstop na hrvaško brez odredbe karantene in opravljanja PCR testa na meji je omogočen državljanom EU/EGP, ki prihajajo iz zelenih držav. Slovenija je na semaforju še vedno na rdečem seznamu.

Vsi potniki, ki ne prihajajo iz zelenih držav morajo pri vstopu v državo predložiti:

negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur od časa odvzema brisa do trenutka prestopa meje ali pa morajo na meji opraviti samoplačniški PCR test in počakati v samoizolaciji, do prispetja negativnega testa. V premeru, da je test pozitiven, morajo ostati 10 dni v samoizolaciji na naslovu, ki ga navedejo ob prehodu meje.

Izjeme, ki jim ni potrebno predočiti negativnega PCR testa oziroma opravljati testa na mejnem prehodu:

1. delavci, ki opravljajo ključne naloge (po smernicah EU)
2. učenci in študentje, ki potujejo v tujino in na Hrvaškem ali v tujini ne bivajo več kot 12 ur
3. pomorci in delavci v sektorju prometa
4. diplomati in delavci v mednarodnih organizacijah
5. osebe, ki potujejo iz nujnih družinskih ali poslovnih razlogov, vključujoč novinarje pri opravljanju njihovega dela
6. potniki v tranzitu, ki Hrvaško zapustijo v roku 12 ur
7. pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov

Pomembne informacije

V kolikor je od odvzema brisa do prihoda na mejo minilo več kot 48 ur, je na mejnem prehodu obvezno opraviti samoplačniški test.

Hitri testi in serološki testi ne veljajo.

V kolikor boste na meji primorani izvesti PCR test, boste morali ostati v samoizolaciji dokler ne prejmete negativnega rezultata testa. P porejemu ste ga dolžni poslati na elektronski naslov, ki ga boste prejeli ob prehodu meje.

Osebe, ki so prebolele COVID 19 v obdobju zadnjih 3 mesecev ne potrebujejo izvajati PCR testa in se jim ne odredi samoizolacija. Kot dokaz morajo imeti pozitiven rezultat PCR ali antigenskega testa, ki je starejši od 14 dni in mlajši od 3 mesecev ali pa potrdilo zdravnika, da so preboleli Covid-19.

Kje na Hrvaškem lahko opravite testiranje pred povratkom v Slovenijo

Vračanje v Slovenijo

Osebo, ki prihaja iz države na rdečem seznamu, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset (10) dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Test mora biti opravljen po metodi PCR v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH, in ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Test se lahko opravi tudi s hitrim antigenskim testom v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa.

Izjeme brez karantene in negativnega testa PCR ali hitrega antigenskega testa (HAGT) 

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa (PCR ali HAGT). Vstop iz katere koli rdeče države se tako dovoli:

1. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
2. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo v gospodarskem prometu ali za tovorni ali potniški promet v tranzitu*, če zapusti Republiko Slovenijo v 8 urah po vstopu, in osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu in se v Republiko Slovenijo vrača v 8 urah po izstopu iz nje;
3. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najkasneje v 6 urah po vstopu;
4. osebi z diplomatskim potnim listom;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče, in predstavniku slovenskega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in se iz druge države vrača takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče;
6. pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencem državnih organov na službeni poti v tujini;
7. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
8. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo;
9. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje;
10. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najkasneje v 10 urah po prehodu meje;
11. osebi, ki predloži potrdilo* o pozitivnem HAGT ali PCR izvidu testa na SARS-CoV-2, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev;
12. osebi, ki predloži potrdilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni, proizvajalca MODERNA 14 dni in proizvajalca AstraZeneca 21 dni;
13. osebi iz 1., 2., 3. in 4. točke tretjega odstavka 6. člena odloka*, ki prihaja iz države članice Evropske unije ali schengenskega območja, katere 14-dnevna incidenca primerov okužbe s SARS-CoV-2 na 100.000 prebivalcev je nižja od 14‑dnevne incidence v Republiki Sloveniji.

* Osebe iz 13. točke so:

• čezmejni dnevni delovni migrant, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant, in se vrača v 14 urah po prehodu meje;
• oseba, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili. Če je oseba mladoletna ali iz drugih razlogov ne more potovati sama, lahko pod enakimi pogoji vstopi tudi oseba, ki jo prevaža, vendar se mora čez mejo vrniti takoj po opravljenem prevozu;
• državljan države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge države članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
• oseba, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj.

* Izjema za opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza velja za voznike s tovornim vozilom. Ko so vozniki brez tovornega vozila in v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo izjemo, ki velja za voznike v mednarodnem prometu (1. točka prvega odstavka 6. člena odloka). Vozniki brez tovornega vozila, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno bivališče, pa te izjeme ne morejo uveljavljati.

* Tranzit pomeni, da mora oseba v 6 urah zapustiti Slovenijo, pri tem pa mora pot opraviti brez nepotrebnega in odvečnega ustavljanja ter zapuščanja tranzitne poti. Potniki lahko na poti opravijo nujna opravila v tranzitu, kot je točenje goriva, postanek za fiziološke potrebe, ne smejo pa tudi prenočevati. Oseba v tranzitu mora imeti s sabo veljavno potovalno listino (tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ko je to potrebno) ter dokument o namenu in cilju tranzita (od 14. julija naprej morajo dokument o namenu in cilju tranzita predložiti samo nerezidenti EU; za rezidente EU zadostuje veljavna potovalna listina). Osebi, za katero se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bo mogla zapustiti ozemlja Slovenije, se vstop v Slovenijo ne dovoli.

* Za osebe iz 11. in 12. točke se upoštevajo potrdila o testiranju oziroma cepljenju, ki so bila izdana v državah članicah EU oziroma schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in NLZOH prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH. Potrdilo zdravnika iz 11. točke se upošteva, če je bilo izdano v državah članicah EU oziroma schengenskega območja.

Lansko leto je zaradi znatnega upada navtičnega turizma na Hrvaškem prišlo do precejšnjega upada izvedenih reševalnih akcij.

V lanskem letu so morale službe reševanja izvesti 480 akcij. Reševanje je potrebovalo 428 navtikov in 131 plovil, kar je 21,5 odstotka manj kot v latu 2019. Zmanjšanje reševanj je bilo manjše na območju vseh luških kapitanij, razen v šibeniški, kjer so zabeležili tri reševalne akcije več kot v letu 2019. Največ reševanj je bilo potrebnih na območju zadrske luške kapitanije, kjer se je izvedlo kar 31,17 odstotka vseh reševanj.

Kljub zmanjšanju pomorskega prometa je v lanskem letu življenje izgubilo 28 oseb, med njimi 6 potapljačev. Kljub številnim akcijam reševanja se je v pomorskih nesrečah poškodovalo le 16 oseb. Za spremembo v lanskem letu niso zabeležili niti ene pogrešane osebe na morju.

Lani se je zgodilo 12 trkov plovil, 48 pa jih je nasedlo. V celoti je potonilo 20 plovil, 11 pa jih je zgorelo. Kar 42 reševalnih akcij je bilo potrebnih zaradi okvar na pogonskih strojih, upravljalnih sistemih. Največji delež reševalnih akcij prispevajo plovila za šport in rekreacijo.

Statistika za zadnjih 5 let:

V ponedeljek popoldne je zagorelo na motorni jahti Angie privezani v ACI marini Split.

Nemška jahta Angie je bila privezana v servisnem delu marine Aci v Splitu. V popoldanskih urah se je iz jahte začel valiti dim. Delavci marine so o nezgodi obvestili gasilce in luško kapitanijo. Profesionalna gasilska enota iz Splita je nemudoma prihitela v marino in uspela pogasiti požar, ki se je razvil v notranjosti jahte.

Jahta Angie, ki v dolžino meri 18 m, pluje pod nemško zastavo in je v lasti nemškega državljana D. J. Razlog požara še ni znan. Kaj vse je uničeno na plovilu, bo znano šele po naknadnem pregledu plovila.

V marini ni prišlo do večjega onesnaženja morske vode.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: MMPI

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Ponoči se swell nekoliko umiri, pa še veter nas bolje postavi na svojo smer, tako ponoči ni veliko rolanja. Do Majorce je 80 nmi in če hočeva priti tja v enem dnevu, je treba zgodaj odriniti. Budilke si nisem navil, ko se bom zbudil, greva. Tako ali tako bova verjetno prišla v temi in ena ura gor ali dol ne igra vloge.

Nekaj minut po šesti uri zjutraj me zbudi ribič, ki pelje blizu nas in to je ravno pravi čas, da vstanem. Vetra je malo, 5 vozlov z vzhoda. To je točno po napovedi. Dvignem jadra in sidro in odplujem s sidrišča. Lili seveda pride ven, a gre nazaj spat, ko ji zatrdim, da res ne rabim pomoči. V petih vozlih se pač ni problem sam odsidrati.

V začetku plujem z motorjem in glavnim jadrom. Za flok je preoster kot v veter in ga zapira. Vozim 10° ali 20° severneje od prave smeri, da jadro kaj pomaga motorju. Razvijem še viharno jadro in dodam skoraj pol vozla k hitrosti.

Po napovedi se bo veter obrnil v smeri ure in bo kot boljši. 

Res se kmalu veter toliko okrepi in se kot toliko popravi, da lahko razvijem še flok in čez pol ure še ugasnem motor. Ni oceanskega vala, vala od vetra ni preveč in v takem morju lahko vozim normalno orco. Pravega vetra je kakih 8 do 10 vozlov, ker orcamo, je navideznega 11 do 14. Mi jadramo 5 do 6, na trenutke do 7 vozlov na vsa tri jadra. Viharnik v teh razmerah doda vsaj pol vozla hitrosti.

Veter spreminja smer in hitrost, zato moram biti ves čas na jadrih in krmilu (se pravi na avtopilotu). Komaj mi uspe skuhati kavico. Kakih 10 milj od otoka se izognem najprej enemu, potem pa še drugemu ribiču. Oba sta v malih gliserčkih. Jaz ne vem, ali bi se upal tako daleč na odprto v tako malem čolnu s samo enim motorjem in brez jader. Eden je bil še posebej majhen in radar ga sploh ni zaznal, dokler ni bil čisto blizu. Pretihotapil se je mimo moje 'guard zone' brez alarma.

Hm. Popravim guard zono, da pokriva tudi območje precej blizu barke. Valovi so dovolj majhni, da nimam lažnih alarmov. Čez dan veter pade na 5 vozlov in manj. S tem ne morem jadrati, če želim do noči narediti 80 nmi, zato si pomagava z motorjem.

Popoldne se veter končno malo zbudi in zadnjih 20 milj prejadramo. Sem hotel napisati 'prejadramo v tišini', pa ni bilo tišine, ker se je veter toliko okrepil, da smo glavno jadro krajšali najprej na prvo, malo kasneje pa še na drugo krajšavo. Valovi so se povečali in so bili prav neugodno kratki in strmi. Zalivalo je čez premec barke in škropilo do kokpita, valovi pa so butali v trup. Vozili smo zelo ostro orco, a kljub temu ni šlo ves čas v smeri. Še dobro, da sva jedla kosilo, preden se je začel živahni ples.

Ob pol desetih zvečer v zadnji svetlobi vrževa sidro. Kolikor se je še videlo, sva našla čisto mivko. Malo nas rola, a ni hudo.

V slabih petnajstih urah sva preplula 82,4 nmi s povprečno hitrostjo 5,6 vozla.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Mercury Marine je predstavil nov zunajkrmni motor, največji, ki so ga izdelali do sedaj.

Mercury 600 Verado ima dvanajst valjev s prostornino 7,6 l, tehta 571,52 kg, razvije 600 KM, njegova cena pa bo okrog 77 tisoč USD (65 tisoč EUR). Poleg svoje velikosti se motor pohvali tudi s številnimi inovacijami.

Nov zunajkrmni motor bo namenjen vgradnji na plovila z dolžino med 10 in 17 m. Razvijali so ga zadnjih pet let. Vseboval bo največji blok motorja, ki je bil do sedaj vgrajen v zunajkrmni motor. Kot je razvidno že iz samega imena, bo imel dvanajst valjev. Po šest valjev bo postavljenih pod kotom 64 stopinj. Ker se bo vgrajeval na večja plovila, v katerih so običajno nameščene klimatske naprave, večje število hladilnikov, žiroskopski stabilizatorji in številne druge naprave, ki potrošijo veliko elektrike, bo izhodna moč alternatorja kar 150 A. Če primerjamo z nekoliko manjšim motorjem Mercury 400 Racing, je izhodna moč alternatorja zgolj 70 A.

Dvostopenjski prenos

Mercury se je pri razvoju novega motorja odločil za sodelovanje s podjetjem ZF, ki je eno izmed vodilnih podjetij na svetu v razvoju in izdelavi prenosov. Skupaj so razvili dvostopenjski menjalnik. Višje prestavno razmerje 2,97 : 1 bo služilo za hitrejše izglisiranje plovila. Ko se bo obremenitev zmanjšala in bo plovilo izglisiralo, bo avtomatski menjalnik poskrbel za menjavo prenosa v razmerje 2,5 : 1, kar bo zagotavljalo višjo končno hitrost plovbe.

Prva vrtljiva noga na zunajkrmnem motorju

Zaradi trenda vgradnje zunajkrmnih motorjev na večja plovila se običajno pojavi potreba, da je na plovilo treba vgraditi tri, štiri, pet ali celo več motorjev. Ker se motorji med manevriranjem sukajo, potrebujejo več prostora za namestitev na zrcalu plovila. Novi Mercury 600 je prvi motor, ki bo med manevriranjem ostal na mestu. Ima vrtljivo peto motorja, medtem ko blok vedno ostaja na svojem mestu. Motorji se lahko na zrcalo namestijo z razmakom le enega centimetra. Vrti se le podvodni del, v katerem so menjalnik in dva nasproti rotirajoča propelerja. Obrnejo se lahko za 45 stopinj v vsako smer, kar omogoča izjemno možnost manevriranja in učinkovito uporabo sistemov krmiljenja za bočno pristajanje oziroma izplutje.

Dolg servisni interval

Motor bo redno vzdrževanje potreboval zgolj na vsakih 200 ur delovanja, kar je dvakrat več, kot smo navajeni pri običajnih zunajkrmnih motorjih. Za dostop do vseh ključnih mest, potrebnih za servisiranje motorja, je treba zgolj sneti zaščitni pokrov bloka motorja.

Prvi večji servis bo treba izvesti po preteku petih let oziroma po 1000 urah delovanja motorja. Motor so razvili tako, da pri običajnih servisih plovila ni treba dvigovati iz vode. Vse delo se lahko opravi na plovilu v vodi.

Poraba goriva

Več o motorjih Mercury pri slovenskem uvozniku Jucca Nautica d.o.o.

Prejšnji teden je območje turškega mesta Izmir zajel tornado in uničil številne marine in pristanišča. Številna plovila so se potopila, najmanj osemnajst oseb je bilo poškodovanih.

V četrtek pozno zvečer se je nad območjem turškega mesta Izmir znesel tornado. Ob 21. uri po lokalnem času je najprej začelo močno deževati, nato pa je prihrumel močan tornado, ki je okrog polnoči na območju Cesme povzročil pravo razdejanje. Številna plovila so se prevrnila, potopila ali močno poškodovala. Parkirana vozila je veter premaknil za 10 in več metrov.

Vir: dailysabah.com; Foto (AA photo)

Danes je pred Aucklandom potekal drugi tekmovalni dan finalnega obračuna Prada Cup. Ob močnejšem severovzhodniku kot včeraj je svojo odlično formo spet pokazala ekipa Luna Rossa Prada Prielli.

V prvem dvoboju je ekipa Luna Rossa spet začela odlično. Startno črto so prečkali takoj po startnem signalu. Ekipa Ineos je tudi tokrat začela slabo. Startno črto so prečkali sedem sekund kasneje, kar je že na samem začetku pomenilo več kot 50 m zaostanka. V vetru, ki je pihal s hitrostjo okrog 15 vozlov, sta ekipi proti prvemu obratu pluli s hitrostjo med 40 in 45 vozli. Ekipa Luna Rossa je bila vedno vozel ali dva hitrejša in je svojo prednost ves čas povečevala. Po četrtem obratu se je britanski ekipi uspelo približati na vsega 80 m. Italijani so nadaljevali brez napak in po petem obratu spet povečali prednost na 250 m. Ciljno črto so prečkali 13 s pred ekipo Ineos. Ekipa Luna Rossa je osvojila že tretjo točko, medtem ko ekipi Ineos še ni uspelo zabeležiti zmage.

Ob 17.15 se je začel drugi obračun dneva. Luna Rossa je tudi tokrat začela perfektno, medtem ko ekipi Ineos tudi tokrat ni uspelo izvesti dobrega starta. Njihov zaostanek je bil podoben kot v prvem dvoboju. Napake so sledile na plovbi proti prvemu obratu. Večkrat so izgubili nadzor nad jadrnico, ki je hotela poleteti. Napake so jih drago stale. Na prvem obratu je njihov zaostanek znašal že 12 s. Ekipa Luna Rossa je tudi drugi plov odplula brez napak. Svojo prednost pred zasledovalci so povečali na 800 m in ciljno črto prepluli 41 s pred ekipo Ineos.

V Aucklandu so oblasti danes razglasili tretjo stopnjo zapiranja mesta zaradi epidemije. Trajala bo 72 ur. Organizatorji so bili zato prisiljeni naslednji tekmovalni dan, ki je bil planiran za sredo, prestaviti do nadaljnjega. Kdaj se bo izvedel tretji dvoboj, bo znano v prihodnjih dneh.

Rezultati

Posnetek današnjega tekmovanja

Hrvaška turistična skupnost in Turistična skupnost Kvarnerja sta v sodelovanju z Kaval group skupino pripravili virtualno kulinarično potovanje po Kvarnerju in kvarnerskih okusih z nazivom Valentinovo s Kvarnerjem v objemu vašega doma. Predstavitev je v času aktualne pandemije na najboljši možni način pripeljala kvarnersko gastronomijo na dom številnih ljubiteljev Kvarnerja in Hrvaške.

Potovanje, skozi katero sta nas popeljali direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Metka Bradetić in direktorica Turistične skupnosti Kvarnerja, Irena Peršić Živadinov je še enkrat povezalo vrhunske slovenske in hrvaške kuharske mojstre. Tri hodni meni so tako pripravili vrhunski mladi chef Mojmir Šiftar (chef bodoče restavracije PEN iz Ljubljane), ki je pripravil predjed iz tune, kreativni in izkušeni chef Ognjen Novković (chef restavracije Kukuriku iz Kastva) je navdušil z glavno jedjo iz rib, škampov in školjk, med tem ko je priznani slovenski chef Igor Jagodic (chef ljubljanske restavracije Strelec) za številke gledalce pripravil sladico iz limon, fig in oljčnega olja. 

Nenad Kukurin, lastnik hotela in restavracije Kukuriku iz Kastva, ki je obenem tudi večkrat nagrajeni sommelier, je s svojimi priporočili vin dal piko na »i« kulinaričnim dobrotam, in sicer kot spremljavo predjedi je priporočil penino Brut nature vinske kleti Plovanić iz Kastva, ob glavni jedi avtohtono rdeče vino sansigot kleti Šipun iz Vrbnika, ob desertu pa nežno rdeče vino cabernet sauvignon iz vinske kleti Pavlomir. 

Uvodno besedo smo predali direktorici Turistične skupnosti Kvarnerja, Ireni Peršić Živadinov, ki je ob tej priliki poudarila koliko na Kvarnerju pogrešajo svoje slovenske goste in prijatelje in da so se zaradi tega v sodelovanju s predstavništvom Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji odločili, da tudi v trenutnih razmerah poskušajo en delček Kvarnerja pripeljati na njihov dom. «Sploh je Valentinovo, praznik ljubezni, idealni trenutek da se zahvalimo vsem tistim, ki nam veliko pomenijo«, je še dodala in povedala, da so se mnoge ljubezenske zgodbe začele prav na Kvarnerju, kar jih izredno veseli.

»Navdih današnjega kulinaričnega potovanja primorska kuhinja, ki sloni na ribah, rakih, školjkah, agrumih, domači zelenjavi, začimbah, oljčnemu olju in vinih, s katerim smo se poskusili približati naši publiki in okuse polj, zemlje in morja prek mojstrskih rok vrhunskih kuharskih chefov pripeljati v domove naših gostov. Dobro sosedski odnosi, sodelovanje in prijateljstvo so tiste vrednote, ki jih že ves čas spodbujamo in negujemo. Tudi v tokratni zgodbi, v kateri smo povezali vrhunske kuharske mojstre in naši publiki podarili recepte kvarnerske ljubezni, smo še enkrat dokazali, da smo skupaj močnejši in da je, sploh v težkih časih, sodelovanje tisto, ki šteje« je na koncu poudarila direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Metka Bradetić.

»Raznolikost je lepa« je slogan Turistične skupnosti Kvarnerja, ki jo poudarjajo v svoji promociji, saj jo najdemo v vseh njenih segmentih, od geografskih, prek turističnih produktov, do seveda kulinarike. Kulinariko že od nekdaj povezujemo z zdravim načinom življenja, s čemer je Kvarner že v prejšnjih stoletjih privabljal številne goste. S razvojem turizma v 60-ih letih se je paralelno razvijala tudi gostinska stroka in kulinarična scena Kvarnerja, ki predstavlja privilegiran prostor, kjer se kulinarika spaja z bogato zgodovinsko-kulturno dediščino.

VIDEO

RECEPTI

(klik na sliko odpre povečano sliko v novem oknu)

Danes sta finalni ekipi Luna Rossa Prada Pirelli in Ineos Team UK pričeli s obračuni, ki bodo odločili zmagovalca pokala Prada. Pred Aucklandom na Novi Zelandiji je današnji dan pripadel italijanski ekipi.

Danes ob 16.12 uro po lokalnem in 04.12 po našem času, sta se ekipi Luna Rossa Prada Pirelli in Ineost Team podali na prvi obračun. Pred Aucklandom je bilo sončno vreme, veter pa je dosegal hitrosti med 7 in 9 vozli, kar je zadoščalo za izvedbo prvega dvoboja.

Ekipa Luna Rossa je prvi dvoboj začela pravočasno in startno črto prečkala takoj po šartnem signalu. Ekipa Ineos je pričela izjemno slabo. tik pred štartom je jadrnica zaradi prenizke hitrosti zdrsela na vodno gladino. Proti štartni črti so pluli počasi in črto prečkali z eno minutno zamudo. Ekipa Luna Rossa je svojo prednost, ki je začetku znašala 500 m, samo še povečevala. Pred zadnjim obratom se je vete nekoliko okrepil in zapihal s hitrostjo 10 vozlov. Italijani so zadnji del regate odpluli suvereno. Proti cilju so pluli s hitrostjo med 35 in 39 vozli. Ekipa Ineos je priplula z 1 minuto in 55 sekund zaostanka.

Drugi dvoboj se je pričel uro kasneje ob 17.12 uri (lokalni čas oziroma 5.12 po našem času). Veter se je okrepil in zapihal s hitrostjo blizu 15 vozlov, kar je obetalo izjemno razburljiv drugi dvoboj. Obe ekipi sta že pred začetkom druge etape dosegali hitrosti preko 45 vozlov. Angleška ekipa tokrat ni želela ponoviti slabega prvega štarta. Šatrno linijo sta ekipi prečkali druga ob drugi. Luna Rossa je zopet plula odlično. Vse do prvega obrata je počasi povečevala prednost in obrnila 8 s pred Britanci. Pri plovbi z vetrom proti drugemu obratu, su uspeli zapluti s hitrostjo vse do 48 vozlov. Ekipa Ineos je bile nekoliko počasnejša, zato se je njen zaostanek povečal na 17 s. Luna Rossa je vse do cilja plula izjemno konstantno. Svojo prednost je ves čas povečevala in ciljno črto prečkala 500 m pred Britanci, ki so v drugi etapi zaostali 26 s in danes ostali brez točk.

Rezultati

Posnetek današnjega tekmovanja

Štirinajst dni je minilo od kar smo dobili finaliste letošnjega tekmovanja Prada Cup. V velikem dvoboju se bosta pomerili zmagovalni ekipi polfinalnih dvobojev, italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli in angleška ekipa Ineos Team UK.

Finale se bo pričel jutri ob 16:12 uri po lokalnem času oziroma ob 4.12 uri po našem času. V sedmih tekmovalnih dneh se bosta ekipi šestkrat spopadli v dveh dvobojih, v nedeljo 22.2.2021, zadnji dan tekmovanja, pa le v enem. Zmagovalec bo ekipa, ki bo prva osvojila sedem zmag.

Finalni dvoboji bodo potekali pred Aucklandom na Novi Zelandiji. Regatno polje bodo določali vsak dan posebej, glede na vetrovne pogoje. Dolgo bo 1,7 nmi oziroma 3 km in široko med 0,4 in 0,8 nmi. Dvoboji se bodo izvedli, če bo to dopuščalo vreme. V kolikor bo veter pihal s hitrostjo manjšo od 6,5 vozla ali pa z večjo od 22,5 vozla bodo organizatorji prisiljeni plove odpovedati zaradi varnostnih razlogov. Ne pozabimo. Jadrnice tipa AC72 dosegajo hitrosti, ki so trikrat in več večje kot je hitrost vetra.

Spektakel bo nedvomno zanimiv za ogled. V polfinalnih dvobojih je ekipam uspelo doseči vrtoglave hitrosti plovbe, ki so na trenutke presegale 50 vozlov.

Regato bomo dnevno spremljali na naši spletni strani.

Posnetek polfinalnega dvoboja