Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Odločiva se, da potegneva kar na Baleare. Najprej na Formentero, ki je najbližje. Dva dni, pa bova tam. Po večerji grem spat, Lili spet prevzame prvo nočno izmeno.

Pravi, da je nekaj ur še lepo jadrala, potem pa je veter popustil in je ostalo samo še rolanje. Videla je mesečevo ribo (angleško ji rečejo Sun Fish), znana je še pod imenom mola-mola. To je riba, ki v višino meri več, kot v dolžino. Res posrečena riba.

Nekaj vozlov vetra v krmo ne omogoča jadranja, zato je motor pel pretežni del noči. Nekaj pred drugo zjutraj nastopim svojo stražo in motor še kar melje in motorsailamo z glavnim jadrom, da nas vsaj nekoliko manj rola. Prednje jadro se je zapiralo in je zato zvito že pretežni del noči. Čez čas veter čisto popusti in jadro le še opleta, zato ga spustim.

V bližini Cartagene pridemo dovolj blizu obale, da ujamem GSM signal in hitro naložim najnovejšo napoved vetra. Pretežni del moje izmene pa se okoli mene vozi kakih osem ribiških ladij.

Počitka ni niti za minuto. Lovijo tako, da plujejo z osmimi vozli in medtem občasno spreminjajo smer. Nato zmanjšajo hitrost pod dva vozla, še vedno vijugajo ali krožijo, potem pa spet pospešijo na osem vozlov. In to se ponavlja.

In ker jih je cela čreda, je ves čas kdo na colision kurzu z mano, mi seka pot. Videti je, da me bo povozil, ali mi pelje pred premcem. Ker nimam pojma, kako dolge mreže vlečejo, niti tega, ali gre za površinske ali globinske mreže, moram ohranjati razdaljo do njih. Osvetljene pa so z delovnimi lučmi tako, da se njihovih pozicijskih luči in luči, ki označujejo vrsto mreže, sploh ne vidi. Na srečo imajo vse AIS. Njim je lažje, saj jaz plujem v ravni črti in sem predvidljiv. Njim se ne zdi nič hudega, če se zapodijo z osmimi vozli proti meni, ker vedo, da se bodo čez eno miljo obrnili. Jaz pa ne vem, saj ne berem njihovih misli. In ker lovijo, se jim moram po pomorskih predpisih izogibati jaz.

Skratka, dolgčas mi ni bilo.

Proti jutru je v zraku zelo veliko vlage. Barka je povsem mokra, skozi plastiko v sprayhoodu se ne vidi nič, pa tudi sicer je vidljivost zaradi toliko meglice slaba. Če v temo posvetim z baterijo, vidim vodne kapljice, kako lebdijo v zraku. Vozim izključno na radar in AIS. Proti jutru se ribičev končno otresem, saj me pot pripelje čez glavno ladijsko pot, kjer ladje vozijo iz Gibraltarja proti severu Španije, v Francijo in v Severno Italijo. Tu ribiči ne lovijo. Tovornjače pa so predvidljive. Ves čas imajo isto smer in hitrost. Tem se ni problem izogniti. Po VHF-radiu pa poslušam, kako se med sabo dogovarjajo, kako se bodo srečale. Največkrat izberejo 'port-to-port', kar je normalen način srečevanja.

Dopoldan lahko končno ugasnemo motor in cel dan jadramo. Gre pa podobno kot v tisti pesmi: Včasim jadram hit', včasih pa počas'. Vozimo od slabih treh do dobrih 7 vozlov in vse vmes.

Čez dan razmišljava o kopanju, a ko pomočim nogo v vodo, si v hipu premislim in ostane le tuširanje. Če hočejo, da se kopam v morju, ga morajo še precej bolj pogreti. 

Aha, še nekaj se je danes zgodilo: zaplula sva v vzhodno poloblo. Zemljepisne dolžine ne zapisujeva več z 'w', ampak 'E' in številke se povečujejo, ko greva proti vzhodu. Prej so se manjšale.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Evropska nagrada za plovilo leta se je podeljevala prvi večer Salona Plovil v Dusseldorfu. Ker pa je letošnji sejem prestavljen na mesec april, so se organizatorji izbora odločili, da razkrijejo zmagovalce izbora v istem terminu, kot smo bili navajeni.

Kdo so letošnji zmagovalci

Letošnje leto je izbor potekal v petih kategorijah, plovila do 8 m, od 8 do 10 m, od 10 do 14 m, od 14 do 20 m in izpodrivna plovila.

V posameznih kategorijah o zmagovalci naslednji:

Zmagovalec v razredu plovila do 8 m: Saxdor 200 Sport (predstavitev plovila)

V kategoriji so bili nominirani: Bayliner Trophy 22CC, Iron 767, Jeanneau Merry Fisher 795 Série 2, Rom 28 in Saxdor 200 Sport

Zmagovalec v razredu plovil med 8 in 10 m: Beneteau Flyer 9 (predstavitev plovila)

V kategoriji so bili nominirani: Beneteau Flyer 9, BMA X266, Boesch 860, Ibiza Explorer 911, Nimbus T8

Zmagovalec v razredu plovil med 10 in 14 m: Fjord 41 XL

V kategoriji so bili nominirani: Axopar 37 XC Cross Cabin, Beneteau Antares 11 Fly, Fjord 41 XL, Frauscher 1212 Ghost, Windy Shamal

Zmagovalec v razredu plovil med 14 in 20 m: Absolute Navetta 64

V kategoriji so bili nominirani: Absolute Navetta 64, Bestevaer 53, Ferretti Yacht 500, Pearl 62, Steeler Bronson 50

Zmagovalec v razredu izpodrivnih plovil: Turbocraft Silverfin (predstavitev plovila)

V kategoriji so bili nominirani: Boarncruiser Traveller 46, Linssen 35 SL AC, Turbocraft Silverfin

Charlie Dalin in Boris Herrman sta že zaplula v Biskajski zaliv. Vodilnega Dalina do cilja loči še 280 nmi, Herrmann mora prepluti 50 več. Na tretjem mestu, z zaostankom 57 nmi, pluje Louis Burton.

Kljub temu, da poteka 79 dan regate noben izmed jadralcev še ne more zagotovo trditi, da je osvojil stopničke. Charlie Dalin in Boris Herrmann plujete po južnem delu Biskajskega zalive, medtem ko si se Burton na tretjem, Ruyant na četrtem in Bestevan na petem mestu, odločili za plovbo proti severu in sedaj v stabilnih jugozahodnikih plujejo direktno proti cilju. Z zahoda se proti severovzhodu premika fronta, ki bo zagotovila dovolj vetra za finalni obračun in ponesla jadralce direktno v Les Sables d'Olonne. 

Charle Dalin, ki s je odločil za plovbo blizu rta Finisterre je v zadnjih 130 nmi prečil kar petkrat. Dalin, ki prihaja iz Bretanije, je zaplul na domači teren. Tu se počuti domačega in svoje izkušnje bo izkoristil, da obdrži svojo prednost.

Boris Herrmann trenutno za Dalinom zaostaja 50 nmi. Ker je pomagal pri reševanju Kevina Escoffierja, se bo njegovemu času odštelo 6 ur. Če bo zadržal stik z Dalinom, bo zmaga njegova. Na stopničke lahko računa tudi Yannick Bestaven. Njegovemu času v cilju se bo odštelo 10 ur in 15 minut. Trenutno za Dalinom zaostaja 180 nmi. Proti cilju pluje s hitrostjo 20 vozlov, kar je približno enako razdali do vodilnega. Močno se bo spremenila tudi uvrstitev Jeana Le Cama. V cilju ga čaka odbitek 16 ur in 15 min. Verjetno razlika ne bo zadostovala za stopničke, bo pa močno napredoval po lestvici.

Boris Herrmann se je že ob 5.30 uri oglasil z juga Biskajskega zaliva:

»Nepredvidljivo toplo je, ko tule izvajam manevre. Veliki geenaker sem zamenjal z manjšim. Bilo mi je tako vroče, da sem moral sleči jakno. Danes je dan pred prihodom v cilj. Rekel sem si, da moram malo tvegati, da se zmočim. In hitro se bil moker od glave do pet. velik val se je privalil s strani in me zalil. Zadnjo uro sem bil nekam počasen pri izvajanju manevrov. Vzelo mi je več časa, kot sem predvideval. Trenutno je še povsem temno. Ne vem, kako bi v temi to izvedel hitreje. Nedvomno sem že utrujen. Plujem z manjšim geenakerjem in eno skrajšavo. Jadrnica pospeši vse do hitrosti 27 vozlov. Mimo rta Finisterre sem plul v vetru, ki je dosegal 25 vozlov. Po napovedi bo takšen veter pihal vse do cilja.«

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, posnetek zaslona

Charli Dalin (Apivia) jadra odlično. Do cilja ga loči le še 520 nmi. Glede na včerajšnji dan je svojo prednost pred zasledovalci povečal. Burton in Herrman, ki oba plujeta na drugem mestu, zaostajata 85 nmi. Ali bo Dalinova prednost dovolj velika, da bo osvojil prvo mesto na regati bomo videi že jutri.

Charle Dalin se je odločil za plovbo po vzhodni ruti blizu rta Finisterre. Burton pluje daleč zahodno na odpetem morju v močnejših vetrovih. Kljub temu je Dalin povečal prednost. Pluje s konstantno hitrostjo, medtem ko Burtonova niha- Boris Herrmann, ki se je odločil za plovbo med Dalinom in Burtonom je ponoči napredoval najhitreje. Preplul je dobrih 20 nmi več kot vodilna dvojica, zaradi česa se je izenačil z Burtonom na drugem mestu.

Ruyant, ki pluje na četrtem mestu, je bil ponoči najhitrejši. Preplul je 411 nmi. Na Atlantiku je zaplul močno severno in zjutraj obrnil proti vzhodu. V primeru, da bodo vetrovi stabilni še naslednjih 24 ur, bo svoj zaostanek nedvomno zmanjša. Trenutno zaostaja 300 nmi. V kolikor vodilna trojica ne bo naredila večje napake so njegove možnosti za stopničke majhne.

Boris Herrmann je v svojem večernem sporočilu zapisal:

"To bo izjemen zaključek regate. Pluli bomo ostro v veter, do zadnje možne stopinje. V sredo popoldne bo tudi s skupnim modelom različnih prognoz zelo težko predvideti, kakšen bo veter. Zanašati se bom moral na lastne čute. Opciji sta samo dve. Proti severu ali vzhodu."

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, posnetek zaslona

Razsoljevalniki Raiman so tudi na Jadranu postali prepoznavni in vsako leto je vse več plovil opremljenih z njim. Poleg tega je kar nekaj kupcev našel tudi med lastniki hiš ali vikendov ob morski obali.

So cenovno zelo dostopni in izredno preprosti za uporabo.

Do sedaj je proizvajalec ponujal le prenosne modele, za leto 2021 pa predstavlja tudi prvi modularni vgradnji in avtomatiziran model z nadzorno ploščo.

Desalinozator Rainman na vašem plovilu vam zagotavlja čist, zanesljiv in priročen vir vode ne glede, kje na svetu plujete. Na kopnem pa zagotavlja lastnikom nepremičnin, reševalnim ekipam ter podobnim skupinam zanesljiv vir sveže in čiste pitne vode za osebno in operativno uporabo. Zagotavlja vam neprekinjeno oskrbo z vodo in vas ne obremenjuje z velikimi stroški vzdrževanja.

Podjetje Vesselspa™ je zastopnik RAINMAN (made in Avstralija) razsoljevalnikov na območju Jadrana.

Več o razsoljevalnikih na: www.vesselspa.com

Delovanje (video)

Včeraj popoldne so skoraj istočasno spremili smer plovbe trije vodilni jadralci. Namesto proti vzhodu, so zapluli proti severu. Vodilni Louis Burton je ob 2.00 uri ponoči jadrnico zopet obrnil proti vzhodu in se začel približevati ruti po kateri pluje Dalin. Zaradi spremembe smeri je izgubil vodstvo Od danes zjutraj zopet vodi Charlie Dalin na Apivii.

Dalin pluje zelo blizu najkrajše teoretične poti. Do cilja ga loči še 820 nmi. Ponoči si je pred Burtonom prijadral 30 nmi prednosti, Burton na tretjem mestu pa zaostaja 70 nmi. Vremenski pogoji na Atlantiku so zelo podobni napovedanim in so na kožo pisani Dalinu, ki ima zadnjo generacijo plovila IMOCA 60 z zelo velikimi hidrokrili. Ta prednost mu omogoča najhitrejšo plovbo in v Biskajski zaliv bi moral pripluti prvi.

Vsi jadralci mimo Horna

V jutranjih urah sta rt Horn obplula še zadnja jadralce. Kot 24. je mimo zaplula Alexa Barrier, nekaj ur kasneje pa še zadnji jadralec Ari Huusela. Njun zaostanek za vodilnim je 6200 nmi. Pred njima je rt preplula tudi Samantha Davis, ki je zaradi tehničnih težav na jadrnici odstopila. Opravila je zasilni postanek in popravila jadrnico. S plovbo nadaljuje, ker ima njen nastop na regati tudi dobrodelno noto.

Foto: © Stéphane Maillard / Bureau Vallée, posnetek zaslona

Louis Burton je ponoči izkoristil severnejšo pozicijo, hitrejše vetrove in prešel v vodstvo. Dalin zaostaja le 4 nmi, Boris Herrmann pa se je na tretjem mestu približal na vsega 35 nmi.

Vodilna četverica se je odločila da jadra po jugozahodni strani Azorskih otokov. Jugozahodni vetrovi jih potiskajo naravnost proti cilje v Les Sables d'Olonne. Do cilja regate je še 1200 nmi, razlike med vodilno četverico pa so le 90 nmi. V zadnjih 24 urah je bil zopet najhitrejši Herrmann. Preplul je kar 439 nmi, kar je 16 več kot zelo hitri Burton in 35 več kot Dalin, ki je izgubil vodilno pozicijo. Zelo solidno jadra tudi Thomas Ruyant. Kot četrti ima samo 90 nmi zaostanka in ostaja v boju za stopničke.

Yannick Bestaven in Damien Seguin, ki plujeta kot peti oziroma sedmi, sta izbrala drugačno taktik. Odločila sta se, da zaplujeta z vetrom. Namestila sta spinakerje in plujeta proti severu, kjer upata na močnejše vetrove. Nekoliko kasneje je isto potezo naredil tudi Pedote, ki pluje na odličnem šestem mestu.

Burton bo prednost povečal

Louis Burton pluje najseverneje. V zgodnjih jutranjih urah je zaplul med otokoma San Miguel in Santa Maria in izkoristil močnejše vetrove. Trenutno pluje v 21 vozlih jugozahodnika. Njegova hitrost plovbe znaša 18,6 vozla, hitrost približevanja cilju pa 16,7 vozla. Dalin na drugem mestu pluje 120 nmi jugovzhodno. Ima 17 vozlov vetra. Pluje s hitrostjo 16,1 vozla, hitrost približevanja cilju pa znaša 13,1 nmi. Dalinovo drugo mesto ogroža tudi Herrmann. Pluje med vodilnima jadralcema in je že preko noči pokazal, da mu tudi napad na prvo mesto ni neznanka. Pluje dve milji hitreje. Če bo tako nadaljeval še nekaj naslednjih ur, se bo močno približal drugemu mestu.

Foto: © Stéphane Maillard / Bureau Vallée, posnetek zaslona

Vodilna skupina jadralcev je prečkala greben visokega zračnega pritiska in zaplula v jugozahodnik, ki jih nosi naravnost proti cilju. Charlie Dalin je uspel zadržati prednost pred Louisom Burtonom, ki se je odločil za daljšo a hitrejšo plovbo. Njegov zaostanek se je zmanjšal na 40 nmi. Nova priložnost za napad bo danes popoldne, ko bodo zapluli proti Azorskim otokom, kjer so močni morski tokovi in nestabilni vetrovi, ki se vrtinčijo okrog visokih vrhov vulkanskih otokov. Le izjemna taktika bo omogočala napredovanje.

Louis Burton na jadrnici Bureau Vallée 2 je v izjemni formi. Pripravljen je za finalni obračun pred ciljem:

"Pihajo nestabilni vetrovi. Čuti, da fronta prihaja nad nas in se krepi. Trenutno piha 15 vozlov vetra, morje je vzvalovane a na preveč. Vetrovi pihajo v sunkih in spreminjajo smer. Ker plujem najbolj severno, prvi čutim učinke fronta. Trenutno je Apivia (Charlie Dalin) v boljšem položaju, ker še ne čuti fronte. Z jutrišnjim dnem bo vreme že manj stabilno.

Kdaj bomo dosegli Azore je odvisno od tega, kako hitro se bo premikala fronta, od naše hitrosti in možnosti, da ostanemo pred njo. Idealno bi bilo, da bi za Azorskimi otoki pluli za fronto in pluli z vetrom. Če bomo pluli počasneje, nas bo fronta ujela ravno med plovbo mimo otokov. To ne bo prijetno. Teoretično je prva možnost verjetna.

Zelo redko je, da so na taki regati plovila tako blizu drug drugemu. Je prav neverjetno. Vse se lahko še zgodi. Vsi bomo dali vse od sebe, da bomo čim prej pripluli do cilja. Poizkusil se bom držati nekoliko stran od ostale skupine vse do konca regate. Nekateri so stavili name, upam, da jih nisem razočaral. Dalinu sem se približal a še vedno bom prvi plul v fronti. Do cilja še ni nič odločeno. Trenutno je težko ugibati. Moram biti pri vrhu.

Naslednjih 24 ur bo izjemno hitrih Prečkali bomo fronto, 20 ur kasneje pa bomo z vetrom pluli proti Les Sables d'Olonne. Pot mimo rta Finisterre bo podobna iskanju luknje v šivankinem ušesu. Plovba ne bo udobna. No tu je zaenkrat vse v redu. Sicer pričakujem, da se bo v kratkem shladilo. Preko dneva sem še vedno v krtkih hlačah. Če bo šlo tako tudi v nadaljevanju bo super."

Foto: © Stéphane Maillard / Bureau Vallée, posnetek zaslona

Včeraj je bila sprejeta sprememba odloka o pogojih vstopa v Slovenijo. Sprememba stopi v veljavo z današnjim dnem.

Sprememba je zgolj v 9. točki 10. člena odloka, ki je bil objavljen v uradnem listu RS 5/21. Po novem se 9. točka 10 člena glasi:

Vstop v Republiko Slovenijo se brez napotitve v karanteno na domu in brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) na podlagi 1. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZNB) in petega odstavka 12. člena ZZUOOP dovoli tudi:

9. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;

Sprememba je še v 13 členu in sicer: 

Ta odlok začne veljati 16. januarja 2021 in velja do 29. januarja 2021.

Ostale izjeme ostajajo enake. Na tej povezavi.

Za razlago smo že začetek tedna prosili tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki je nam je posredovalo naslednji odgovor:

Če povzamemo:

1. Lastniki plovila ali nepremičnine se lahko vrne v Slovenijo brez opravljanja testa ali odhoda v karanteno, če je bil v tujini na rednem vzdrževanju plovila ali nepremičnine
2. V Slovenijo se je potrebno vrniti v 12 urah
3. Na meji je potrebno predložiti potrdilo o lastništvu plovila ali nepremičnine v tujini
4. Na meji je potrebno predložiti dokaz o trajanju bivanja v tujini, iz katerega je razvidno, da ste se vrnili v roku 12 ur.  

Pogoji za vstop na Hrvaško ostajajo nespremenjeni do 15.2.2021

Ob vstopu v državo je potrebno predložiti:

• negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur ali
• pozitiven test (PCR ali antigenski test) ali pozitiven test neutralizacije (NT), ki je bil izdaj v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali
• zdravniško potrdilo, da je potnik prebolel COVID-19 v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali pa
• opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa. Strošek mora poravnati potnik sam.

Določene pa so izjeme za vstop brez zgoraj navedenih dokazil. Med drugim je izjema za vstop na Hrvaško tudi oseba, ki potuje zaradi nujnih družinskih ali poslovnih zadev ter novinarji, pri opravljanju njihovih dolžnosti in osebe, ki imajo nek drugi gospodarski interes. Za nujne razloge je potrebno predložiti potrdilo. Bivanje na Hrvaškem ne sme biti daljše od 12 ur.