Novice

Spoznajte najmanjši podvodni skuter in najbolj vsestranski električni jet motor na trgu.

Prenosni električni jet motor, ki v 10 sekundah spremeni vašo opremo za vodne aktivnosti v močne električne športne pripomočke. Za vse, ki obožujete različne vodne športe, od supanja, vožnje s kanujem in do vseh vrst potapljanja.

Na začetku lanskega leta je podjetje Scubajet predstavilo novo verzijo podvodnega skuterja SCUBAJET PRO, ki velja za najbolj vsestransko uporabnega na svetu. Lahko ga uporabite kot pogon za sup, kanu oziroma ga vzamete s seboj na plažo in ga cela družina uporablja za vse vrste zabavnih in športnih aktivnosti v vodi. Več si lahko ogledate na spletni strani podjetja: www.scubajet.com.

NOVA DIMENZIJA PLOVIL

Pa poskusimo odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj, ki so se tudi nam zastavljala, ko smo slišali za novi Scubajet.

Kako majhen je “najmanjši”?

Je tako majhen, da ga z lahkoto pospravite v vaš kovček in ga vzamete s seboj na letalo. SCUBAJET je 70 odstotkov manjši in 85 odstotkov lažji od kateregakoli podvodnega skuterja na trgu.

Lahko ga nesem na letalo?

Seveda. SCUBAJET je skladen z regulacijo FAA in ga lahko vzamete s seboj na vse svoje avanture.

Kako to mislite, je prijazen do okolja?

Kot električni motocikli za na vodo. Scubajet uporablja brezemisijski motor s tehnologijo impelerja namesto klasičnega pogonskega sistema.

Kako hiter je?

SCUBAJET lahko doseže hitrost do približno 12 km na uro, ko ga nastavite na sup ali kanu, in do 2 m na sekundo, ko ga uporabljate za podvodne aktivnosti.

Kaj pomeni, da je močan?

SCUBAJET iz sebe iztisne zavidljivih 22 kg (44 lb) potisne moči in z lahkoto skozi vodo vleče dva potapljača v polni potapljaški opremi.

Več informacija pri slovenskem zastopniku za ScubaJet, tel.: +386 (0)41 331 855

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Prejšnji teden sem bil precej zaposlen, zato mi ni uspelo napisati niti članka za eNavtiko, pa ga pišem zdaj. Medtem ko čakam, da se vreme na Atlantiku stabilizira, pa sem le našel čas.

Veter se je obrnil na vzhodnik in iz puščave prinaša puščavski pesek. Temu pojavu pravijo kalima in te dni je tako močna, da so iz marine komaj vidne tovorne ladje, privezane kakšne polj milje stran na drugem koncu pristanišča. Veter nosi puščavski pesek po barki in v barko, tako da je znova vse zaprašeno, kot da bi bila barka zapuščena že nekaj let. Palube bark niso več bele, ampak so se vse obarvale oranžno. Takoj, ko se bo smer vetra obrnila, bodo vsi v marini začeli prati in drgniti svoje barke. V tem času bo moč videti, kako se ljudje borijo za priključke za vodo in cevi, prav tako v ladjedelnici, kjer se vsi borijo za elektriko.

V preteklih dneh se mi je končno javil mojster, ki popravlja električna vezja, in mi sporočil, da moj stari avtopilot deluje in da lahko pridem ponj. Za prevoz sem prosil znanega jadralca Brečka, ki me je zapeljal do delavnice, kamor sem moral prej s kolesom. Za prevoz sem mu bil zelo hvaležen, saj tokrat ni bilo treba kolesariti v hribe. Tako je bila ta naloga hitreje opravljena in takoj, ko sem se vrnil na barko, sem zmontiral ekran nazaj na mesto, kamor spada, in ga pravilno priključil. Avtopilot za zdaj deluje brezhibno in kakor kaže, ga tudi ne bo treba kalibrirati. Pustil sem ga vključenega dva dni, da sem ga le stestiral, če deluje tako, kot mora, in da sem se res dokončno prepričal. Glede vetrnega pilota pa so me klicali naslednji dan iz delavnice, kjer mi izdelujejo teflone, in me prosili, naj se javim in jim razložim, kako in kaj, saj mojster ne ve, katere dimenzije izbrati, čeprav sem mu pustil na mizi vse starejše dele. Obljubil sem jim, da se bom v delavnici javil še danes, a seveda ta delavnica tudi ni preveč blizu. Pa me k sreči pokliče lastnik ladjedelnice, ki mu je tudi ime Carlos, in me prosi, naj se javim pri njem, češ da se morava o nečem pogovoriti. Medtem ko nama je tajnica kuhala kavo, sem ga povprašal, če ima danes kakšen namen iti do strugarja v delavnico, kjer stružijo moje teflone, saj sem vedel, da sodelujejo. In k sreči je bil tudi on dogovorjen danes za obisk, tako da sva se kar skupaj odpeljala, kavo pa sva pustila za kasneje. Pogovor pa sva opravila kar po poti v avtomobilu. Carlos je vedel, da sem pomagal v ladjedelnici v Rubikonu in dobro pozna tudi Augusta. Povedal mi je, da je izgubil enega izmed svojih delavcev, ki je padel z lestve in se poškodoval, tako da ga ne bo na delo vsaj pet mesecev. Ponudil mi je delo za pol leta, pomagal naj bi zaključiti projekt obnavljanja dvajsetmetrske dvojambornice, ki je privezana točno nasproti moje barke na sosednjem pomolu. V barki je bilo treba napeljati vso novo napeljavo za vodo, watermaker, novo električno napeljavo, vso navigacijsko opremo ter vse pripone na jamboru. Postavil me je v stanje velike zmedenosti, saj nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. Razmere s korono se spreminjajo iz dneva v dan, države se zapirajo in odpirajo, kot to dirigira politika in nič ni gotovo niti za dan vnaprej, kaj šele za pol leta. Medtem ko z mislimi jadram po oceanu, pristanem na trdna tla prazne denarnice in se spet znajdem v avtomobilu, na sovoznikovem sedežu med nekakšnim intervjujem za službo. Obljubil mi je redno plačilo, oblačila in seveda pogodbo, česar sem se najbolj ustrašil, saj bi z mojim podpisom na kos papirja, barko privezal kar za šest mesecev, kar mi povzroča krče v trebuhu. Ko sva opravila vsak svoje opravilo pri strugarju in se vrnila v ladjedelnico, sem Carlosu povedal, da moram vse skupaj prespati, saj zame to ni enostavna odločitev. Carlos me je želel zaposliti in mi govoril, da se vse meje zapirajo: »Saj ne moreš iti niti na Cabo Verde, tudi Brazilija je zaprta! Najbolje, da ostaneš tu in delaš pri meni pol leta, dokler se vse skupaj ne umiri, nato pa odpluješ naprej!«

Vse skupaj se dobro sliši, a je vse prej kot enostavno: sprejeti takšno odločitev takoj in sam, saj imam sedaj na barki tudi punco! In ostati tu pol leta ni bilo v planu, zato sem takoj kontaktiral marino v Mindelu, ki je glavno mesto Cabo Verda in jih povprašal po razmerah in vseh drugih informacijah. Poslal sem tudi e-mail v Jacare v Brazilijo z istimi vprašanji in odgovorili so mi takole: Cabo Verde je odprt za vse jadralce, a pred odhodom je treba narediti covid test, ki mora biti narejen in podpisan pri uradnem zdravniku. Test je treba narediti 72 ur pred odhodom, seveda lahko tudi manj. Iz Jacare pa sem prejel e-mail, da je Brazilija zaprta za jadralce in da sprejemajo barke samo pod pogoji, bodisi da imaš namen zapustiti državo z letalom in pustiti barko tam, zaradi okvare na barki, potrebne zdravniške pomoči ali pa potrebne surovine, kot so hrana in pijača.

No, na poti čez Atlantik izprazniš zaloge hrane in pijače, tako da je postanek tam že nekako upravičen, če pa s tem niso zadovoljni, pač poveš, da imaš kakšno okvaro, pa te že sprejmejo v državo. Ti dve novici sta mi pomagali pri moji odločitvi in Carlosu sem naslednji dan sporočil, da ne morem sprejeti dela in se mu vseeno zahvalil. Kakorkoli pa: »intervju« za službo je potekal v avtomobilu, če bi se temu lahko tako reklo: bil je »Smart«.

Naslednji dan sem dobil dele za pilota in lahko sem ga sestavil nazaj. To mi je vzelo kar nekaj časa, saj sem ga imel razstavljenega na prafaktorje. Moral sem tudi popraviti manjši del z epoxijem, saj se je v krmilu, ko si ga stresel, slišal manjši ropot, kot da bi bilo notri nekaj odlomljeno. Zato sem zarezal in naredil odprtino, da sem lahko preveril stanje krmilne osi. Notri pa sem našel manjši kos filerja, ki je povzročal ropot. Odstranil sem ga in vse skupaj zlaminiral nazaj. Po štirih dneh »procesa« sem končno nanesel antivegacijski premaz, dokončno sestavil pilota in ga s pomočjo soseda Primoža prenesel na zadnji del barke. Pilot je bil nameščen in to je bilo to! Zdaj pa samo upam, da bo deloval tako, kot je prej ali še bolje ...

Dela na barki je začelo zmanjkovati in sedaj se čaka samo še vreme in veter. Veter je prve dni po izboljšavi vremena napovedan malo močnejši, a nisem prepričan, da si moja Maria želi jadrati v tem že prve dni, zato bova počakala vse do petka in se nato odpravila od tod. Koliko bolj je življenje zakomplicirano in težavno, če nisi sam, si nikoli nisem mogel misliti. Včasih prav pogrešam tisto svobodo, o kateri sedaj lahko samo razmišljam ali sanjam. Nakupila sva 140 litrov vode, 10 kg riža, 10 kg moke, 5 kg kus kusa in 5 kg testenin, ter nekaj krompirja in čebule, skratka vse, kar je prenesel najin finančni budget. In ko sva vse to znosila v barko, sva opazila, da je prostora še veliko več. Z nasmehom sem rekel Marii: »Vidiš, v te prazne prostore pa bova shranila veliko zraka in dobre volje!«

Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Zbudiva se v oblačno jutro in kmalu začne rahlo deževati. Odlično, nama bo spralo sol z barke. Dež je bil napovedan. Rahel dežek dopoldan in močan dež popoldan. Pa je že dopoldne kar pošten dež. Ali pa so se meni po tolikem času na Lanzarotu spremenili kriteriji.

Jaz si na vsak način želim na obalo in ko se okrog enih zjasni, se z barko prestaviva na sidrišče pred mestno marinico. Prostora ni prav veliko. Dosti je čeri, globina za sidranje je 3 metre, v zalivu mrgoli boj s čolni in manjšimi jadrnicami. Verjetno sva največja barka v zalivu. Imava pa blizu za veslati, saj sva sidrana vsega 50 m od svetilnika, ki stoji na koncu valobrana.

Sidrana sva v tanko plast mivke na neznano podlago iz skal ali kamenja. V redu za nekaj ur, a ponoči ne bi dobro spal, če bi ostala tukaj. Bova šla raje nazaj v boljša sidrišča.

Liliki se ne da v mesto. No, saj to ni neko mesto. Nekaj hotelov, nekaj apartmajev, nekaj hiš in seveda pripadajoča infrastruktura – terase, gostilnice, trgovine ...

Takoj, ko zaveslam okrog valobrana, sem prijetno presenečen. Imajo dediciran dinghy dock. Pristan za male čolničke. Lepo je označen, tako da že od vhoda v luko vidiš, kam moraš. In pomol je narejen pravilno: ob strani so deske dovolj nizko, da čolnički ne zlezejo spodaj, da bi jih potem plima stisnila od spodaj v pomol. Dovolj na gosto so postavljene privezne bitve (take manjše, za čolničke, jasno), na robu pomola so meter visoki stebri, ki so prav pripravni, da se jih oprimeš, ko lezeš iz čolna in najboljše od vsega: imajo celo muringe za dingije. Seveda to niso 3 cm debeli s školjkami obraščeni štriki za barke, ampak drobne, 5 mm vrvice (ki so videti povsem nove). S tem preprečiš, da ti dingač buta v pomol in se poškoduje. Zelo lepo. Pomol in okolica sta lepo urejena. Res sem pozitivno presenečen. Moram se znebiti smeti, ki sem jih prinesel z barke – lepo ločene seveda. Povsod je polno ličnih betonskih koškov, a nikjer ne vidim ekološkega otoka. Pa vprašam nekoga, ki mi pokaže v neko ulico. Kar daleč so smeti, a so s tem tudi daleč od urejene in privlačne okolice.

V bližini je trgovina in nakupim nekaj sveže zelenjave ter se vrnem na barko z namenom, da greva oba z Lili v mesto, saj je lepo, spijeva kako pijačko, mogoče kaj pojeva in se vrneva na barko. Pa se ji ne da. Ona ne potrebuje ljudi. Ona ne potrebuje marine, ona bi raje nazaj na dolgo, prazno peščeno plažo v turkizno vodo. Tudi prav. Sem mislil, da ji po toliko dneh osame morda manjka stik s civilizacijo, a sem se očitno motil.

Glede vremena so se ušteli. Dopoldanski dežek so zadeli, popoldanskih močnejših padavin pa ni bilo. Tudi z vetrom so zgrešili. Namesto napovedanega rahlega vetriča imamo veter do 20 vozlov in nazaj odjadrava samo s flokom in pri tem presegava 6 vozlov hitrosti z vetrom v krmo. Na mali flok.

Sonce je še visoko in dobro se vidi, kje je lepa mivka. Ker je veter še vedno vzhodnik (čeprav so napovedali jug), je za rtom gladina mirnejša. Nič ne prižigava motorja. Izbereva lokacijo sidranja, na jadra zapeljeva malo nižje, obrneva v veter in zvijeva flok. Heron se ustavlja in ustavi se točno tam, kjer želiva vreči sidro. Barka, kot dobro naučen konj že ve, kaj hočeva od nje.

Spustiva sidro, veter premec obrača vstran. Dobro naju zategne. Skoraj izgubim ravnotežje na premcu, ko sidro zagrabi. Takrat piha 15 vozlov. Prav nobene potrebe ni, da bi prižigal motor in zategoval sidro, da ga vkopljem. Je že veter to naredil namesto nas.

Popoldne se veter umiri in po vrhunskem kosilu se greva se kopat. Ja, tudi jaz.

Prav počitniško vzdušje je. Danes sva preplula dobrih 5 milj, dve in pol v eno stran in dobri dve in pol nazaj in sva sidrana le dober lučaj od včerajšnje lokacije.
Jutri pa verjetno odplujeva na Sardinijo. Zjutraj morava še enkrat pogledati vreme, saj tako različnih napovedi za naslednje tri dni že dolgo nisem videl. GRIB datoteke napovedujejo 2,8-metrske valove in 25 vozlov vetra s sunki do 30. Tri od štirih Predict wind napovedi pa napovedujejo polmetrske valove in 5 do 10 vozlov vetra. Razlikujejo se tudi v napovedi smeri, pa o oblačnosti in padavinah. Skratka, nihče ne ve, kako bo v resnici. Glede na globalno sliko Sredozemlja se nama zdi še kar v redu. Če ne greva jutri (ali mogoče pojutrišnjem), bova morala čakati vsaj še en teden na naslednjo možnost.

Tole Sredozemlje je res nepredvidljivo.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova na območju Hrvaške je obvezen nakup ribolovne dovolilnice. Ribolov brez dovolilnice lahko izvajajo osebe stare do 14 let, z eno napravo za lovljenje rib, ki je lahko s palico ali brez nje.

Pri športnem ribolovu je uporaba puške dovoljena le osebam starejšim od 16 let. Uporaba potapljaške opreme je prepovedana. Posamezen športni ribič ima lahko največ dve napravi za lovljenje. Enodnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov so na voljo le osebam, ki so člani neke nacionalne zveze za športni ribolov. Letne dovolilnice za športni ribolov pa so na voljo le članom Hrvaške zveze za športni ribolov. Letne ribolovne dovolilnice veljajo za koledarsko leto.

Vrste ribolovnih dovolilnic

• dnevne ribolovne dovolilnice
• večdnevne ribolovne dovolilnice (3 dni ali 7 dni)
• letne ribolovne dovolilnice

Posebne dovolilnice

• posebne dovolilnice za lov z ostmi, vršami, stoječim parangalom in uporabo umetne razsvetljave – izdajo se le ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
• ribolov na veliko ribo – izdaja se samo ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
• posebne dovolilnice za ribolov na zaščitenih področjih (nacionalni parki, rezervati, naravni parki). Pogoje za nakup in cene določajo javne ustanove, ki sprejmejo akte.

Cenik

Dovoljene količine ulova

V športnem in rekreacijskem ribolovu je dovoljeno uloviti do 5 kg rib in drugih morskih organizmov na posameznega ribiča. Dnevna količina ulova je lahko večja za težo ene ribe oziroma drugega morskega organizma, ki presega 5 kg.

Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg, razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati do 5 kg.

Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov

S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.

Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova

Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.  

Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati

Grafični prikaz načina označevanja ulova

 Članek je bil posodobljen 22.2.2021 in upošteva aktualno zakonodajo.

Jadranje slovenskega jadralca Jasmina Čauševiča, ki pluje okoli sveta, smo spremljali ves čas, vse do lanskega leta, ko se je z Nove Kaledonije vrnil na kratke počitnice v Slovenijo. Žal so se nekajmesečne počitnice zaradi ukrepov podaljšale že na skoraj eno leto. Jasmin za zdaj ostaja v Sloveniji, ker je Nova Kaledonija do nadaljnjega zaprla svoje meje.

Njegova jadrnica ostaja na Novi Kaledoniji. Dvignil jo je iz vode in ga čaka na suhem privezu v marini. Žal pa tudi na kopnem plovila niso varna. Novo Kaledonijo je zajel orkan Lukas, ki je potopil več plovil, med drugim jadrnico Jasminovega jadralskega kolega, poškodoval njegovo jadrnico na kopnem in številne druge.

V svojem blogu je zapisal:

Rajski otoki južnega Pacifika so res lepi, o njih sem pisal v svojem tretjem potopisu, kot o skritem paradižu. Vendar imajo tudi takšni otoki svoje slabe strani. Ena od njih so cikloni, druga cunamiji, tretja suša, in še bi lahko nadaljevali. Očitno nas po koronavirusu Covid-19, ki še traja, kaznuje tudi narava.

Prejšnji teden, torej 3. februarja 2021, je Novo Kaledonijo prešel ciklon Lukas. Njegova predvidena moč naj bi bila druge stopnje, hitrost vetra pa komaj 75 km/h in naj bi prizadel Novo Kaledonijo samo po severni strani otoka in delno tudi njene vzhodne otoke. Vendar je ciklon tiste vrste, ki se mu nabere moč in potem s to nepredvidljivo močjo udari ravno tam, kjer mu ni treba. Tako je ta dan spremenil moč na 120 km/h, s sunki vetra do 160 km/h ter dosegel 4. do  5. kategorijo ciklona (vir: RNZ) (neuradni podatki – sunki do 200 km/h). Prešel je točno čez mesto Noumea, še prej pa je prizadel otok Lifou. Povzročil je več škode, ker na to ljudje niso bili pripravljeni. Če je lanski ciklon Uesi prizanesel Indigu, ga tokratni Lukas ni. Sicer je barka utrpela le manjšo škodo, saj je odtrgalo tako zvezano in s cargo pasovi pričvrščeno inox ogrodje kot tudi nosilec sončnih panelov, skupaj z njimi. Vse je odneslo v drugo barko in še dodatno poškodovalo tudi njo.

Vesel sem, da je bilo samo to. Potopilo se je kar nekaj bark za valobranom glavnega mesta na edinem sidrišču. Med njimi je končala tudi 57-feetna jadrnica mojega prijatelja Norvežana. Bil je varno sidran na sidrišču in francoski barki pred njim je počila vrtavka med sidrom in verigo. Ta je z vso silo zadela Norvežanovo barko, ki ji je ob še dodatnem pritisku te barke popustilo sidro. Francoska barka se je takoj razletela zadaj na skalah, Norvežanu pa je s svojim močnim motorjem nekaj časa uspelo balansirati na razburkani vodi, a ga je močan veter potisnil ob rivo in zabijal barko tako dolgo v beton, da se je ta enostavno razletela. Z njim sem plul in se družil od maja 2018, ko sva se prvič srečala na Markeškem otoku Hiva Oa. Zadnje leto sva bila veliko skupaj tudi na otokih Fidžija.

Kot da vse skupaj še ni dovolj, je bil danes, 10. februarja 2021, ob 14.19 po našem času zabeležen v bližini Nove Kaledonije močan potres, 2000 m globoko v oceanu z magnitudo 7,5 po Richteru (NBC News) in zato so v Novi Kaledoniji izdali alarm za cunami. Upam na najboljše.

Kako se je to dogajalo z mojim prijateljem, pa na spodnji povezavi in na fotografijah.

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Nasedla - (jadralsko ljubezenski roman) Novost Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Danes ob 16.00 uri po novozelandskem času (04.00 po našem) je potekal tretji tekmovalni dan pokala Prada pred Aucklandom na Novi Zelandiji. Ekipa INEOS je zabeležila prvo zmago v dvoboju z ekipo Luna Rossa Prada Pirelli.

V dosedanjih dveh tekmovalnih dneh so organizatorji uspeli izvesti štiri plove. Italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli je v vseh štirih nalogo opravila brezhibno in vedno priplula skozi cilj pred ekipo Ineos. Današnji, treti tekmovalni dan je angleški ekipi omogočil, da zaostanek zmanjša in ostane v boju za zmago v Pokalu Prada. Za zmago v finalu ekipa potrebuje 7 zmag. Ker nobeni ekipi to še ni uspelo, je lahko zmagovalec še katera koli od ekip.

Še pred začetkom prvega plova sta obe ekipi pokazali, da ne popuščata. Ekipa Luna Rossa je pred štartno črto močno ovirala ekipo Ineos. Pred linijo sta pripluli 5 sekund in jo obe prečkali predčasno. Ekipa Ineos si je  v vetru, ki je pihal s hitrostjo med 8 in 12 vozli, priborila nekaj metrov prednosti. Ekipa Luna Rossa se ni predala temvež zaplula v svojem slogu. Že po nekaj prečenjih je prešla v vodstvo in prvi obrat izvedla 15 sekund pred ekipo Ineos. Na tretjem obratu se je prednost povečala na 58 sekund. Ekipa Luna Rossa je etapo plov odjadrala v svojem slogu, brez napak. Ekipa Ineos je celoten plov izvedla solidno, a njihov zaostanek v cilju je znašal 1 min in 20 s.

Po petem plovu je bil rezultat že 5:1 v prid ekipe Luna Rossa Prada Pirelli. Prednost je izjemno velika a bitka še ni izgubljena. Šesti plov se je pričel nekoliko bolj izenačeno. Obe ekipi sta prečkali štartno črto takoj po štartnem signalu. Za nekaj desetink sekunde je bila hitrejša ekipa Ineos, ki je v dosedanjih plovih imela običajno težave na samem začetku. Prednost so povečevali vse do prvega obrata in obrnili 8 s pred ekipo Luna Rossa. Pred četrtim obratom je prednost narasla že na 600 m. Luna Rosa se seveda ni predala. Kljub vodstvu 5:0 niso popustili in večino zaostanka nadomestili z odličnim jadranjem. Zaostanek so zmanjšali na vsega 100m in angleški ekipi dali vedeti, da plova š eni konec in zmaga še ni v njihovih rokah. Na petem obratu je bila prednost spet vsega 9 s oziroma 100m. Ekipa Ineos se je zbrala in brezhibno zaplula proti cilju. Njihova hitrost plovbe je bila 2 vozla višja in cilj so prečkali s 150 m prednosti oziroma 14 s pred ekipo Luna Rossa.

Trenutno je rezultat 5:1 za ekipo Luna Rossa. Nadaljevanje regate bo potekalo jutri, kjer bo prva možnost, da ekipa Luna Rossa osvoji zmago, ali pa da ekipa Ineos zmanjša zaostanek in se vrne v boj za zmago.

Rezultati

Posnetek današnjega tekmovanja

Republika Hrvaška iz vpisnika začela brisati plovila, ki nimajo usklajene dokumentacije in pooblaščenca na Hrvaškem

Lastniki plovil, registriranih pod hrvaško zastavo, morajo v vpisniku plovil čim prej urediti podatke in imenovati pooblaščenca.

Pred novim letom smo pisali o spremembah v hrvaškem Pravilniku o brodicama, čamcima i jahtama, ki lastnikom plovil predpisuje obvezno uskladitev območja plovbe v kategorijah Ia, II in IIa, navedenem na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Vsi tuji lastniki plovil morajo izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred hrvaškimi državnimi organi v morebitnih sporih. Pooblaščenec je lahko vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem na Hrvaškem ali pravna oseba s sedežem na Hrvaškem. V kolikor nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je potrebno izbrati novega pooblaščenca. Vsak lastnik pa mora imeti vpisan tudi svoj OIB (osobni identifikacijski broj), ki je bistven podatek brez katerega ni možno imeti lastništva na Hrvaškem.

Po novem letu je Ministarstvo mora, prometa i infrastrukture RH postopno začelo z brisanjem plovil, ki v vpisniku nimajo urejene zgoraj navedene dokumentacije. S tem se ne izgubi lastništva nad plovilom, je pa pred prvo plovbo potrebno urediti ponovni vpis. Za plovila, ki so ali bodo izbrisana, je potreben izredni tehnični pregled, ki narekuje pregled na suhem, cena pa je v primerjavi z rednim tehničnim pregledom dvakrat višja.

V kolikor potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil, pooblaščenca na Hrvaškem ali katerokoli drugo storitev v zvezi s vašim plovilom, se lahko obrnete na podjetje Menta. Več informacij najdete na spletni strani www.menta.hr, po telefonu na št. 051 334 696 ali pišite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Tekmovanje Prada Cup v Aucklandu na Novi Zelandiji je bilo prekinjeno zaradi zaprtja področja Aucklanda za tri dni. Organizator zato ni mogel izpeljati programa. Dvoboji, ki so bili planirani za sredo, četrtek in petek so prestavljeni. Z lokalnimi oblastmi so se dogovorili, da lahko z regato na jadralnih bolidih AC75 nadaljujejo v soboto.

Tako se bo v soboto ob 16.00 po lokalnem času (4.00 po našem času), pričel peti dvoboj med ekipama Luna Rossa Prada Pirelli in Ineos Team. Italijanska ekipa je do sedaj pokazala izjemno dobro pripravljenost in vse štiri etape odplula brez napak. V vseh so bili hitrejši od Britancev in osvojili štiri zmage. Za zmago na regati potrebujejo skupno sedem zmag. V soboto bosta dve priložnosti. Prvi plov bo izveden ob 16.00 uri po lokalnem času, drugi pa uro kasneje. Organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno. Zaradi ukrepov, ki še vedno veljajo na področju Aucklanda bodo gledalci prikrajšani za ogled dogodka v živo. Ukrepi namreč prepovedujejo zbiranje več kot 100 oseb.

Povzetek prvega tekmovalnega dne

Povzetek drugega tekmovalnega dne

Prejšnji teden se je v luki v Pulju zgodila neverjetna pomorska nesreča. Novozgrajena ribiška ladja z delovnim imenom Gradnja 110, je med splovitvijo padla z dvigala.

V ponedeljek ob 13.20 so v puljski luki s pomočjo potujočega dvigala spuščali novozgrajeno ribiško ladjo v morje. Med spuščanjem se je strgal eden izmed nosilnih trakov dvigala, ki je podpiral premec ladje. Premec je zato padel v bazen, krma plovila pa je obtičala na trakovih. Ladje se je tudi močno nagnila in s krmarnico trčila v betonski rob bazena. Premec plovila se je potopil.

Na lokacijo so se nemudoma odpravili delavci luške kapitanije in organizirali zaščito lokacije pred onesnaženjem morja. Kljub temu da je ribiška ladja novogradnja, je imela na krovu dve toni dizelskega goriva in dve toni hidravličnega olja.

Lokacija nesreče je bila dobro zavarovana, novogradnja pa ne. V ponedeljek se ni začelo reševanje ladje. Ponoči se je zgodilo najhujše, česar niso pričakovali. Ladja se je snela tudi s krmnega nosilnega traku in v celoti padla v morje ter potonila.

V torek so na lokacijo prišli predstavniki ladjedelnice, lastnik dvigala in lastnik ladje. Ladja je bila obrnjena na bok, delno potopljena in močno poškodovana.