Novice

1. SKRADINSKA REGATA

JK Kon-Tiki Sailing Croatia je v povezavi z ACI marine Croatia organiziral prvo Skradinsko regato. Aci marina Skradin, priljubljeno stičišče navtikov, megajaht in turistov, ki se tja pripeljejo večinoma zaradi nacionalnega parka Slapovi Krke, tokrat pa je bilo drugače. Večletna želja JK Kon-Tiki, da se na Prokljanskem jezeru, ki ga tvori reka Krka in seveda morje, ki prileze vse do Skradina in še dlje, organizira prava športna jadralna regata, se je uresničila.

19 jadrnic, ki so v Skradin priplule iz marin od Šibenika do Zadra, se je zbralo v Skradinu že v petek, na žalost brez načrtovane zabave, ki so jo pokvarile razmere s covid-19. Flota je obetala veliko, zbrala so se številna znana imena skiperjev in njihovih posadk, da pa bi regata dobila mednarodno noto, so prisostvovale tudi tri slovenske posadke.

Sobota je obetala južni veter, ki naj bi se okrepil popoldne, regatni odbor je začel s prvim opozorilnim signalom nekaj pred dvanajsto in prvi start je bil točno opoldne po zmernem (8v) južnem vetru. Jadralo se je v palico in že na prvi regati je bilo vidno, da bo boj za zmago pester.

Sonce je okrepilo veter in zadnji izmed štirih startov je bil že pri 20 vozlih vetra, kar je določenim ekipam, ki so jadrale na manjših jadrnicah, predstavljalo nemalo težav.

Pozno popoldne so se utrujene ekipe vrnile v Skradin, kjer sta jih čakala privez v Aci marini Skradin in prava tradicionalna skradinska rižota. Podelitev pokalov ni potekala na klasičen način zaradi že prej omenjenih razmer s covid-19. Kljub temu pa je bilo opaziti veselje vseh udeležencev, saj je bil za njimi res popoln jadralni dan. Zmagala je jadrnica Furiosa (bivša Asilina) s skiperjem Igorjem Ćupićem iz JK Uskok iz Zadra, takoj za njo je v cilj prijadral Club Swan 36 s hrvaškim olimpijcem Ivanom Kljakovićem Gašpićem in kot tretji je v cilj prijadral Gringo 3 s skiperjem Robertom Sandalićem iz Zadra. Slovenske barve je najbolje zastopal skiper Iztok Svetina na jadrnici Erco D, ki je dosegel v močni konkurenci 11. mesto.

Regata bo po načrtih postala tradicionalna, saj se je regatno polje pokazalo več kot odlično, ne glede na moč vetra namreč skoraj ni bilo valov, jezero pa s svojo okolico predstavlja posebno doživetje za jadranje. V prihodnjem letu organizator obljublja še en jadralni dan več in seveda, če bo le mogoče pester dodatni zabavni program, otvoritev jadralne tekmovalne sezone, kot je še ni bilo! Več informacij in rezultate najdete na spletni strani www.skradin-regatta.com.

Besedilo: Sebastijan Levstik, foto: regate.hr

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Kako lepa nedelja je bila danes!

Ponoči je veter čisto popustil in barka je večkrat zajahala bojo. Tudi to je eden od razlogov, da ne maram boj. Ta je imela kovinsko nadgradnjo, ki je prav grdo trkala po bokih Herona. Vrv sem napeljal prek sidrnega rolerja in jo povsem skrajšal. Potem je dala boja mir. Sem pa vrv zavezal tako, da če bi se dvignil veter, bi na trenje vrv popustila za dva metra in bi bili dobro privezani tudi za veter.

Zjutraj si greva ogledat okolico, predvsem Neptunovo špiljo. Ne, ne greva na kopno in po 650 stopnicah gor in po 650 stopnicah dol. Špiljo in njeno okolico si bova ogledala kar z barke iz sence biminija in s kavico v roki.

Najprej morava mimo rta Capo Caccia. To je mogočna navpična skala, ki se dviga kakih 200 m v nebo. Motorirava, saj vetra še ni, pa tudi sicer bi se preveč vrtinčil ob mogočnih skalah. Na jadra si tudi ne bi upal med obalo in malim otočkom zraven. Seveda nisva sama. Točka je zelo popularna in naokrog šviga nekaj deset motornjakov.

Seveda, nedelja je, vreme je lepo in vsi lokalci so na vodi. Verjetno tudi nekaj turistov. Stopnice v špiljo so speljane po navpičnem klifu in so videti prav zanimive, a raje jih gledam z barke, kot da bi v vročini hodil po njih.

Pri vhodu v jamo je kar nekaj ljudi. Dobro, da nisva šla. 

Takrat se dvigne nekaj vetra in ko zapeljeva iz preliva med otočkom in obalo, razvijeva flok in obrneva barko na odprto, da obkroživa otoček. Takrat pa doživiva nekaj, česar nisva še nikoli. Tik za barko zagledava temno senco.
Najprej pomisliva na delfina, ampak se giblje povsem narobe. Z repom ne maha gor in dol, kot vsi morski sesalci, ampak levo desno, tako kot ribe! Ko pride bližje vidiva, da je tuna. Plava en meter za barko, tik pod gladino.

Plujemo zelo počasi – dva do tri vozle, saj sva razvila le eno majhno jadro in ugasnila motor. Tuna nekaj časa plava za nama, potem izgine.

In se spet vrne. In to ponovi večkrat. Noro! Česa takega še nisva videla.

Jaz ji celo vržem mali košček kruha, a se ne zmeni zanj. Kakšne sardelice pa žal nimam pri roki. Mogoče je mislila, da sva ribiška barka, ker plujeva tako počasi. Oni so včasih počasni, kadar vlečejo mrežo, ali ko čistijo ulov. Verjetno je upala, da bova v vodo metala ribe, ki niso tržno zanimive.

Če bi taka tuna prijela na mojo vabo, bi bili vsi v težavah. Ne verjamem, da bi jo lahko ujel. Dolga je bila približno en seženj, težka pa je morala biti blizu 50 kg. Vsaj jaz sem jo tako ocenil, meril je nisem, povedala pa mi tudi ni. Lepa riba je bila.

Veter se je medtem lepo okrepil in odjadrala sva samo na flok v enega od zalivov pred Algherom. Pri tem sva občasno dosegala tudi 6 vozlov hitrosti, večino časa pa je bilo okrog 4. Ravno prav za udobno malico in urico pozneje sva na cilju.

Sidrava v lepem zalivu vsega 3 milje od Alghera. V zalivu je vse polno bark. Tudi jadrnice so tu. Zdi se, da je danes iz marine prilezlo vse, kar plava. Na plaži so senčniki drug čez drugega in o kakem distanciranju ni ne duha ne sluha. Peska se ne vidi, toliko ljudi je na plaži. 

Morava se tudi navaditi na italijansko šolo plutja, se pravi na kol. Nima smisla, da se poskušaš na široko izogniti gliserju, ker on bo peljal tik ob tebi, ne glede na to, kaj delaš. Da te od blizu pogleda, jasno. Mogoče te pozna, mogoče imaš na krovu kakšno dobro mrho. To je seveda treba vedno preveriti od blizu. Predvsem pa hoče, da od blizu vidiš njegovo makino in to, kakšen frajer je. 

Tudi sidrajo podobno. Lili vprašam, ali mogoče nisva preblizu sosednje barke, saj se mi zdi, da že rahlo posegamo v njihovo sfero zasebnosti, ko se mirno vmes sidra še ena barka, še ena pa se rafta na njo. Na splošno je na skoraj vsako malo večjo barko vezana še kakšna manjša, samo da je žur.

Do večera se zaliv izprazni. Ostanemo edina barka v zalivu in daleč naokrog. Zadnje jadrnice jo počasi mahajo proti marini pri Algheru. Italijani bodo za večerjo doma. 

Danes sva preplula 10 NM, od tega eno uro na motor.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Upravni odbor Sekcije za velike jadrnice pri JZS je na, zaradi usklajevanj z organizatorji, več dni trajajoči seji, ki se je zaključila 29. marca, potrdil seznam regat, ki bodo v sezoni 2021 štele za Pokal Slovenije in za Pokal Slovenske obale.

Vse jadralce, ki potrebujejo ORC certifikat ali želijo pridobiti številko na jadru, pozivamo, da to storijo pravočasno na obrazcih, ki jih najdejo na spletni strani JZS.si

May Day, May Day, May Day. Potapljamo se.

V videu tega tedna si lahko ogledate reševalne akcije, ki so jih posnele reševalne ekipe.

1. Štiri osebe brez varnostnih jopičev
2. Reševanje iz potapljajočega avtomobila
3. Napihljivo blazino odneslo na odprto morje
4. 12 ur dolga reševalna akcija posadke ribiške ladje

Z dnem 16.04. pa vse do konca meseca veljajo novi pogoji za prečkanje meje s Hrvaško.

Vstop na Hrvaško

Pomembno s tem tednom:

Vsi potniki, ki so na Hrvaško vstopili z namenom tranzita in države ne zapustijo v 12 urah, se jim avtomatsko odredi samoizolacija.

Države na zeleni listi

Osebe, ki prihajajo iz držav članic EU, držav schengenskega območja oziroma pokrajin teh držav, ki so na zeleni listi, lahko v Hrvaško vstopajo, kot so lahko pred pojavom bolezni, če ne kažejo znakov bolezni.

Države, ki niso na zeleni listi

Vsi drugi potniki morajo za vstop na Hrvaško predložiti:

• negativni rezultat PCR testa ali HAT (hitri antigenski test), ki ni starejši od 48 ur od jemanja brisa. Če namerava oseba ostati na Hrvaškem več kot 10 dni, mora ponovni test opraviti v času do 10 dni od jemanja brisa pred prihodom na Hrvaško;
• potrdilo o cepljenju, ki so ga prejele vsaj 14 dni pred prihodom na Hrvaško. Če se je treba s cepivom cepiti dvakrat, je treba predstaviti potrdilo o prejemu druge doze;
• potrdilo, da je oseba prebolela bolezen oziroma ima pozitiven rezultat PCR ali HAT testa, ki je star med 11 in 180 dnevi;
• oziroma opraviti PCR ali HAT takoj po prihodu na Hrvaško (lastni strošek) in počakati v karanteni vse do prejema negativnega rezultata testa. V primeru nezmožnosti za testiranje se odreja karantena za obdobje 10 dni.

Izjeme

• delavci in zaposleni, ki opravljajo ključna dela (zdravstveni, mejni delavci in delavci, ki so navedeni v Smernicah za prosto gibanje) in ne bodo na Hrvaškem bivali več kot 12 ur;
• učenci, študentje in stažisti, ki prehajajo mejo in na Hrvaškem oziroma zunaj nje ne ostanejo več kot 12 ur;
• pomorci in delavci v sektorju prometa;
• diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje, policisti, humanitarni delavci in osebje civilne zaščite pri opravljanju svojega dela;
• potniki v tranzitu, ki Hrvaško zapustijo v roku 12 ur;
• pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov;
• osebe, ki prihajajo zaradi nujnih osebnih obveznosti, poslovnih razlogov in novinarji pri opravljanju svoje dejavnosti.

Vse navedene osebe morajo predložiti dokazilo, s katerim potrjujejo izjemo.

Otroci so izjema

Pomembna novost je tudi ta, da otroci mlajši od starosti 7 let, ki potujejo v spremstvu staršev/skrbnikov, ne potrebujejo negativnega rezultata testa ali karantene, v kolikor starši/skrbniki imajo negativen PCR ali hitri antigenski test oziroma potrdilo o cepljenju ali preboleli bolezni.

Lastniki plovil, nepremičnin, najemniki plovil, osebe, ki potujejo iz turističnega razloga

Lastniki plovil in nepremičnin, najemniki plovil in osebe, ki potujejo iz turističnega razloga (hotelska namestitev, najem zasebnega apartmaja, bivanje v kampu in druge oblike turistične namestitve), morajo predložiti potrdilo o plačilu namestitve in lahko vstopajo pod naslednjimi pogoji:

• negativni rezultat PCR testa ali HAT (hitri antigenski test), ki ni starejši od 48 ur od jemanja brisa. Če namerava oseba ostati na Hrvaškem več kot 10 dni, mora ponovni test opraviti v času do 10 dni od jemanja brisa pred prihodom na Hrvaško;
• potrdilo o cepljenju, ki so ga opravile vsaj 14 dni pred prihodom na Hrvaško. Če se je treba s cepivom cepiti dvakrat, je treba predstaviti potrdilo o prejemu druge doze);
• potrdilo, da je oseba prebolela bolezen oziroma ima pozitiven rezultat PCR ali HAT testa, ki je star med 11 in 180 dnevi;
• oziroma opraviti PCR ali HAT takoj po prihodu na Hrvaško (lastni strošek) in počakati v karanteni vse do prejema negativnega rezultata testa. V primeru nezmožnosti za testiranje se odreja karantena za obdobje 10 dni.

Vračanje v Slovenijo

Na rdečem seznamu je celotna Hrvaška (velja od 16. aprila 2021).

Osebo, ki prihaja iz Hrvaške, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži:

1. negativni rezultat PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa in je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike,
2. potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev ali
3. dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca COMIRNATY Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Moderna najmanj 14 dni oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca COVID-19 Vaccine AstraZeneca ali cepiva proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology Sputnik V ali cepiva Johnson in Johnson COVID-19 Vaccine Janssen najmanj 21 dni.

Potrdila iz 2. točke se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah Evropske unije oziroma schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjeme brez karantene in negativnega testa PCR   

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa PCR. Vstop iz katere koli rdeče države se tako dovoli:

1. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
2. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo v gospodarskem prometu ali za tovorni ali potniški promet v tranzitu**, če zapusti Republiko Slovenijo v 8 urah po vstopu, in osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu in se v Republiko Slovenijo vrača v 8 urah po izstopu iz nje;
3. osebi, ki potuje v tranzitu** čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najkasneje v 12 urah po vstopu;
4. osebi z diplomatskim potnim listom***;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče, in predstavniku slovenskega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in se iz druge države vrača takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče;
6. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
7. otroku, ki še ni dopolnil 15 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo;
8. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč, in se čez mejo vrača v 24 urah po prehodu meje;
9. pripadniku Slovenske vojske, ki se vrača iz mednarodne operacije ali misije;
10. pripadniku policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencem državnih organov in akreditiranim novinarjem na službeni poti v tujini****;
11. osebi, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili;
12. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najpozneje v 10 urah po prehodu meje (ta izjema velja tudi za njegove ožje družinske člane in ostale osebe, ki imajo na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj);
13. osebi, ki mejo prehaja iz nujnih razlogov, vezanih na odpravo neposredne nevarnosti za zdravje, življenje, premoženje, nastanek materialne škode, ali iz poslovnih razlogov in se vrača čez mejo v 12 urah po prehodu meje;
14. osebi, ki prevaža dnevnega šolarja (11. točka) in se čez mejo vrne takoj po opravljenem prevozu.

* Izjema za opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza velja za voznike s tovornim vozilom. Ko so vozniki brez tovornega vozila in v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo izjemo, ki velja za voznike v mednarodnem prometu (1. točka prvega odstavka 11. člena odloka). Vozniki brez tovornega vozila, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno bivališče, pa te izjeme ne morejo uveljavljati.

** Tranzit pomeni, da mora oseba v 12 urah zapustiti Slovenijo, pri tem pa mora pot opraviti brez nepotrebnega in odvečnega ustavljanja ter zapuščanja tranzitne poti. Potniki lahko na poti opravijo nujna opravila v tranzitu, kot je točenje goriva, postanek za fiziološke potrebe, ne smejo pa tudi prenočevati. Oseba v tranzitu mora imeti s sabo veljavno potovalno listino (tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ko je to potrebno) ter dokument o namenu in cilju tranzita (od 14. julija 2020 naprej morajo dokument o namenu in cilju tranzita predložiti samo nerezidenti EU; za rezidente EU zadostuje veljavna potovalna listina). Osebi, za katero se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bo mogla zapustiti ozemlja Slovenije, se vstop v Slovenijo ne dovoli.

*** Osebe, ki so jim mednarodne organizacije izdale laissez-passer potovalni dokument, in z vabilom ali potrdilom, ki ga izda državni organ Republike Slovenije, ter izkažejo službeni namen svojega obiska v Sloveniji, se obravnavajo enako kakor imetniki diplomatskih potnih listov.

**** Oseba, ki uveljavlja izjemo iz 10. točke, mora opraviti testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 s PCR testom ob prihodu v Republiko Slovenijo, pogoje za osamitev pa ji do prejema izvida testiranja zagotovi delodajalec.

Izjeme brez karantene in z negativnim rezultatom PCR ali HAG testa, ki ni starejši od sedem dni od dneva odvzema brisa 

Vstop v Republiko Slovenijo se brez napotitve v karanteno na domu dovoli tudi naslednjim kategorijam oseb, ki prihajajo iz države ali regije na rdečem seznamu, če predložijo negativni rezultat PCR ali HAG testa na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od sedem dni od dneva odvzema brisa:

1. čezmejnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot delovni migrant, in se vrača v 5 dneh po prehodu meje;
2. osebi, ki je napotena na ali z čezmejnega opravljanja storitev v eni od držav članic Evropske unije schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje in se vrača najkasneje v 5 dneh po prehodu meje;
3. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
4. osebi, ki mejo prehaja iz družinskih razlogov zaradi izvajanja starševske skrbi in stikov z otrokom ali zaradi vzdrževanja stikov z zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, partnerjem iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze, in se čez mejo vrača v 72 urah po prehodu meje. Ta izjema velja tudi za ožje družinske člane in ostale osebe, ki imajo na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj.

PCR ali HAG test je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjema brez karantene in z negativnim rezultatom PCR ali HAG testa, ki ni starejši od tri dni od dneva odvzema brisa

Vstop v Republiko Slovenijo se brez napotitve v karanteno na domu dovoli tudi:

• državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, in se čez mejo vrača v 48 urah po prehodu meje,

če predloži negativni rezultat PCR ali HAG test na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od 72 ur od dneva odvzema brisa. PCR ali HAG test je ustrezen, če je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike.

Izjema v delu, ki se nanaša na opravljanje vzdrževalnih del na zasebnem objektu ali zemljišču, velja tudi za ožje družinske člane posameznika in ostale osebe, ki imajo s posameznikom na istem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, kadar potujejo skupaj.

Prestižno nagrado Red Dot: Product Design je prejela slovenska jadrnica Elan GT6, ki je sploh prvo plovilo znamke Elan nagrajeno s to prestižno nagrado.

Plovilo Elan GT6 je do zdaj že osvojilo nominacije za evropsko barko leta (European Yacht of the Year 2020 award), britansko barko leta (British Yachting Awards 2020) in za najboljše oblikovanje za mednarodni dizajn iz navtike in aviacije (design et al International Yacht & Aviation award). Jadrnica GT6 je utelešenje koncepta grand tourer (GT), prenesenega iz avto-moto sveta v navtiko. Gre za združitev luksuza in športnosti, hitrega jadranja, udobnega bivanja na krovu in dih jemajočega oblikovanja.

Za uresničitev koncepta se je Elanova razvojna ekipa združila z navtično arhitekturno hišo Humphreys Yacht Design in oblikovalskim Studiem F. A. Porsche. Hidrodinamično obliko trupa jadrnice, plan jader in navtično stabilnost so zasnovali v agenciji Humphreys Yacht Design, v kateri so svoje izkušnje z oblikovanjem regatnih jadrnic uporabili tudi pri snovanju bolj športnega jadralnega profila GT6. Sicer pa je Elan GT6 na splošno prva serijska jadrnica, ki so jo slogovno in oblikovalsko zasnovali v legendarnem Studiu F. A. Porsche. Prav zaradi tega gre za plovilo, katerega elegantna silhueta kot magnet privlači poglede. Je namreč prva serijska jadrnica v svojem velikostnem segmentu, ki ponuja t. i. flush deck; ravno palubo od jambora naprej, kar ji daje asertivno držo in eleganten profil. Ujemajoče se krivulje trupa odbijajo svetlobo v presenetljivih vzorcih, manjši elementi dizajna pa izražajo tako samozavest iz avto-moto industrije kot eleganco in spremenljivost narave.

Oblikovalci iz Studia F. A. Porsche so zasnovali tudi notranjost, ki ponuja novo raven razkošja in potovalnega udobja. Celoten interier ima prepoznaven, unikaten DNK legendarnega Studia F. A. Porsche, ki združuje minimalizem s funkcionalnostjo. »Glavne oblikovne lastnosti interierja so plavajoče, lebdeče linije arhitekturnega elementa ‘pasu’, ki povezuje celoten interier,« pojasnjuje Christian Schwamkrug, direktor dizajna Studia F. A. Porsche. Interier torej ustvari povezavo bivalnega dela s kuhinjo in tvori ravnotežje med funkcionalnostjo in udobjem, doseženo z igranjem s svetlobo, barvo in obliko.

Stvarnost ideje barke GT6 pa je lahko utelesilo samo podjetje Elan, ki je z združitvijo znanja vrhunske kompozitne tehnologije, ekipe vrhunskih rokodelcev in več kot 70-letne navtične tradicije ustvarila novo merilo znotraj segmenta in barko, vredno zastavonoše ladjedelnice Elan Yachts.

»Neverjetno ponosni smo, da smo za svoje delo nagrajeni s tako prestižno nagrado, kot je Red Dot. GT6 je superjahta manjših dimenzij, ki jo odlikujejo izredna kakovost, inovativna tehnologija in unikaten dizajn, ki duha grand turismo postavljajo na višjo raven,« je bil zadovoljen Marko Škrbin, direktor divizije Elan Marine.

Red Dot sicer velja za eno največjih izmed najbolj priznanih mednarodnih tekmovanj na področju oblikovanja izdelkov. Na letošnjem izboru se je Elan potegoval za nagrade med kar 7800 prijavljenimi izdelki iz več kot 60 držav.

Najprestižnejša nagrada za še en Elanov izdelek

Slovensko podjetje Elan, ki je poznano kot izdelovalec športne opreme, je na izboru prejel še eno prestižno nagrado za prve zložljive smuči z imenom Voyager. Tokrat je podjetje prvič dobilo najbolj prestižno različico nagrade Best of the Best, ki je rezervirana samo za izdelke, ki s svojim premišljenim in prefinjenim dizajnom vidno izstopajo iz svoje kategorije.