Novice
Zadnje iz eTrgovine
Solarni paneli na plovilih postajajo del nujne opreme. Zagotavljajo večjo samostojnost od postankov na kopnem ali gnanja motorja zgolj zaradi porabe električne energije. Ker pa smo na plovilu omejeni s prostorom in površine niso ravne, pridejo v poštev fleksibilni solarni paneli, ki imajo visoke izkoristke in so upogljivi.
Solarni panel BlueCell 180Wp zagotavlja širok spekter uporabe: Zelo je primeren za polnjenje 12-voltnih svinčenih akumulatorjev in litijevih baterij. Za polnjenje 24- ali 48-voltnih akumulatorjev je mogoče zaporedno povezati več panelov. Panele je potrebno priključiti preko solarnega regulatorja polnjenja.
Številne možnosti uporabe
Upogljivi solarni panel omogoča krivljenje do polmera 40 cm. Namestite ga lahko na plovila, prikolice, koče, šotore, osebna in tovorna vozila, jahte, strehe ali katero koli drugo nepravilno oblikovano površino.
Visoka učinkovitost pretvorbe
Visokoučinkovite monokristalne sončne celice z edinstveno tehnologijo zadnjih kontaktov (back-contact) odpravljajo potrebo po elektrodah na sprednji strani celic, ki bi sicer blokirale sončno svetlobo, s čimer se učinkovitost pretvorbe solarnega panela poveča za do 30 % v primerjavi z običajnimi izvedbami.
Kakovostni materiali
Solarni panel je izdelan iz materiala ETFE. Ta material odlikujeta večja prepustnost svetlobe in daljša življenjska doba v primerjavi z običajnimi materiali, kar zagotavlja vrhunsko delovanje dan za dnem. Hrbtna stran panela je izdelana iz materiala TPT, ki omogoča dobro odvajanje toplote, je vodoodporen, odporen na visoke temperature.
Tehnični podatki:
- Največja moč (Wp): 180W
- Napetost (Voc): 24,30V
- Napetost (Vmp): 19,20V
- Tok (Isc): 10,25A
- Tok (Imp): 9,38A
- Sistemska napetost (max): 1000V
- Toleranca: 3%

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Originalni dnevnik za 2. julij 2020 sem pomotoma zbrisal, če ga kdo ima, se priporočam zanj. Tule še enkrat pišem po spominu za dva dni nazaj:
Noč je bila še kar v redu. Škoda, da je vojska prepovedala dostop v najboljši in dobro zaščiten del zaliva, a tudi tu se je dalo spati.
Danes imava dolgo pot, zato kar zgodaj odrineva, čeprav še ni nič vetra, a danes morava prepluti 40 milj proti jugu, saj vmes ni dobrih sidrišč za veter, ki je napovedan. Iz Lionskega zaliva namreč začenja nažigati mistral, ki je tukaj hud veter. Napovedujejo večmetrske valove in veter čez 30 vozlov. V takem pač ni modro sidrati na privetrni strani.
Popoldan začne pihati in lepo napredujeva. Valovi so že veliki in jadranje je utrujajoče. Takoj, ko malo ne paziš, se treščiš v nekaj trdega. Najin cilj je Calaseta, sidrišče na otočku Antioco. To je malo jugovzhodno od Carloforteja. Pravijo, da je sidrišče boljše, kot je videti na prvi pogled. In res mi za severozahodnik tole sidrišče od daleč ni videti ravno najboljše, saj je odprto vse do Francije.
Ko prideš bližje, pa se vidi, kako nekaj plitvin in trije valobrani marine in luke Calaseta pravzaprav kar dobro zaščitijo sidrišče takoj pod zadnjim valobranom. To je plitvo sidrišče, sidra se v globino 3 m. Žal je celoten res dober del sidrišča poln lokalnih čolnov in manjših jadrnic na bojah.
Midva bi sicer lahko sidrala zraven, a bi bila že delno izpostavljena in v primeru, da se veter le malo obrne, bi se znašla v 2,5 m vodi čisto blizu čeri za krmo in precej blizu čolnov na bojah. Če bi se tukaj razvil val, bi se lahko okrepil zaradi majhne globine in bi postalo nevarno.
Zato se raje odločiva za sidrišče na sosednjem otočku Sveti Peter, ki je oddaljen le slabe 4 milje čez preliv. Tam sva že bila in sidrišču zaupava. Sicer lahko pride nekaj vala okrog otočka, a v bistvu je dobro zaščiten pred severozahodnikom.
Očitno nisva edina, ki misliva tako, saj smo v zalivu štiri barke za čez noč (dnevnih gumic ne štejem): dve enotrupni jadrnici, en katamaran in en trimaran. Ta trimaran sva že večkrat videla na raznih koncih Sardinije. Videti je, da imajo podobno pot kot midva.
Dolga pot je danes za nama, celih 50 milj sva danes prevozila po velikih valovih in sva dobro utrujena. Vseeno si privoščiva še kopanje, da spereva s sebe sol, ki jo je pršec napihal na naju. Voda se je občutno ohladila.
| < Torre Grande–Ala Birdi | S. Petro > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Med 14 in 16. majem je na Elbi v organizaciji jadralnega kluba Club del Mare potekala regata za italijanski pokal 2021 v razredih laser, ki so se je udeležili tudi slovenski predstavniki v razredih ILCA 4, nekdanji laser 4.7, ter ILCA 6, nekdanji laser radial.
Najboljšo uvrstitev je dosegla Alenka Valečič, JK Burja, ki je v razredu ILCA 4 v konkurenci 72 jadralcev regato zaključila na 4. mestu med mladinkami in skupno na 9. mestu:
9. Alenka Valenčič, JK Burja Izola
15. Luka Zabukovec, JK Jadro Koper
50. Val Mario Colaric,<\br> JK Jadro Koper
66. Ivan Trunov, JK Olimpic Izola
71. Peter Koprivec, JK Burja Izola
V razredu ILCA 6 so se slovenski predstavniki med 206 jadralci uvrstili:
Jure Barl, JK Ljubljana
Ivan Vakhrushev, JK Burja Izola
Lana Vidmar, JK Jadro Koper
Benjamin Aganovič, JK Burja Izola
Vir: JZS.si

