Novice

Vodilna deveterica je uspešno preplula Doldrums-e in pluje v severnih pasatih. Pihajo iz smeri severovzhoda od Zelenortskih otokov. Vsi jadralci razen Yannicka Bestavena so najprej zapluli proti severozahodu z vetrom v desni bok. Yannick Bestaven trenutno napreduje izjemno počasi. Pluje proti severovzhodu s hitrostjo zgolj s hitrostjo 1,5 vozla.

Dalin in Burton sta se očitno prva izvila iz področja Doldrums. Burton, ki se je odločil za plovbo proti severozahodu, pluje s hitrostjo 18 vozlov, njegova hitrost približevanja cilju pa znaša 6,4 vozla. Dalin se je odločil za krajšo ruto plovbe. Drži se bolj vzhodno in pluje proti severo-severozahodu. Kljub temu, da pluje zgolj s hitrostjo 10,5 vozla, pa njegov hitrost približevanja cilju znaša 7,9 vozla. Burton se je očitno odločil za daljšo a hitrejšo plovbo in pluje 120 nmi zahodneje od Dalina. Ostale sedmerica se že vedno bori z področjem šibkega vetra. Ruyant in Hermmann, ki sta najbolj severno že plujeta s hitrostjo okrog 9 vozlov, ostali pa se mučijo in poizkušajo pobegniti Doldrums-om. Plujejo v šibkih vetrovih, ki ne dosegajo več kot 5 vozlov. Njihove hitrosti plove zato nihajo med 1 in 4 vozli.

Dalin in Burton sta si prijadrala lepo porednost. Dalin ima 20 nmi prednosti pred Burtonom, tretji, Seguin pa zaostaja že 96. Jean Le Cam, na devetem mestu je že na severni strani področja Doldrums. Njegov zaostanek znaša 210 nmi. Ostali jadralci so še na južni polobli. Maxime Sorel, kot deseti pluje proti otoku Fernando de Noronha. Do ekvatorja ga loči še 300 nmi.

Jeremie Beyou na jadrnici Charal napreduje. V južnem Atlantiku je že pridobil dve mesti. Trenutno pluje na 14 mestu. Njegov zaostanek za vodilnim znaša samo še 2100 nmi. Proti severozahodu napreduje tudi Isabella Joschke z okvarjeno jadrnico. Do brazilske obale jo loči še 800 nmi.

Foto: © Vincent Olivaud, posnetek zaslona

Pred Aucklandom na Novi Zelandiji poteka tekmovanje jadralnih bolidov AC-75. Danes, ko je potekal tretji tekmovalni dan, sta se pomerili ekipi American Magic in Luna Rossa Prada Pirelli. Nenaden sunek vetra je jadrnico American Magic dvignil v nebo, nato pa je z vso silo priletela nazaj na morsko površino.

V današnjem drugem dvoboju tekmovanja Prada Americas Cup pred Aucklandom so pihali nestabilni vetrovi, katerih sunki so povzročali jadralcem številne preglavice. V prvem boju sta se pomerili italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli in angleška ekipa INEOS. Tik pred začetkom plova se je veter nenadoma obrnil in zapihal z zahoda. Organizator je bil prisiljen prekiniti plov še pred začetkom. Ko so se vremenske razmere stabilizirale, sta jadrnici zapluli na regatno polje. Obe ekipi sta pluli izjemno hitro. Dosegali sta hitrosti več kot 40 vozlov. Ves čas sta bili izjemno izenačeni. Razlike na obratih so znašale manj kot 10 s. Šele po četrtem obratu si je ekipa INEOS prijadrala izdatnejšo prednost in jo obdržala vse do ciljne črte, ki jo je preplula 26 sekund pred zasledovalci.

V drugem plovu sta se pomerili ekipi American Magic in Luna Rossa Prada Pirelli. Američani so začeli dobro in na prvem obratu obrnili s 6 s prednosti. Enako dobro so jadrali tudi v nadaljevanju. Prednost na drugem obratu je znašala 13 s, na tretjem pa že 27. Po četrtem obratu je bila njihova prednost že prepričljiva. Znašala je 42 s. Pri plovbi proti petemu obratu, pa se je zgodila katastrofa. Nenaden sunek vetra v desni bok je ameriško jadrnico, ki je plula s hitrostjo 42 vozlov, dvignil v nebo. Poletela je kot letalo, nato pa z visoko hitrostjo padla nazaj na morsko gladino in se prevrnila. Za Američane je bil to konec regate. Zmago je osvojila ekipa Luna Rossa Prada Pirelli.

Ameriška jadrnica se je po padcu prevrnila na bok. Jadralci so jo poskušali vrniti v pokončen položaj. Reševalne ekipe so takoj priplule k jadrnici in nanjo privezale velike plovke, da se ne bi potopila.

Tehnična ekipa American Magic je sporočila, da so vsi jadralci nesrečo preživeli. Verjetno so utrpeli le manjše telesne poškodbe. Natančnih informacij trenutno še ni. Hkrati se zahvaljujejo za pomoč vsem ekipam, ki so takoj priplule na mesto nesreče in preprečile potopitev plovila.

Posnetek nesreče iz različnih kotov in kamer na krovu jadrnice

Foto in video: Prada Cup, posnetek zaslona

Prvi jadralec, ki je zaplul na severno poloblo je bil presenetljivo Louis Burton na jadrnici Bureau Vallee 2. Ekvator je prečkal ob 19.11 včeraj zvečer.

Le eno uro kasneje mu je sledil Charle Dalin. Ekvator je prečkal približno 50 nmi vzhodneje. Kot tretji je sledil nemški skiper Boris Herrmann. Njegov zaostanek na Ekvatorju je znašal uro in 37 minut oziroma 22 nmi.

Ponoči sta se jim pridružila še Thomas Ruyant in Yannick Bestaven, ki je ekvator preplul ob 2.26 uri kot peti jadralec. V jutranjem svitu je kot šesti na severno poloblo priplul Damien Seguin. V naslednjih urah se bodo zvrstili še Giancarlo Pedote, Benjamin Detreux in Jean Le Cam, ki pluje ne devetem mestu.

Vodilna četverica je brez težav prečkala področje Doldrums in že zaplula v severne pasate, ki dosegajo hitrosti do 15 vozlov in omogočajo hitro plovbo s hitrostmi vse do 20 vozlov.

Kljub temu, da je Burton prvi zaplul preko ekvatorja, je danes zjutraj zopet v vodstvu Dalin. Pluje vzhodneje in ima pred Burtonom na drugem mestu 1,6 nmi prednosti.

Damien Seguin, ki pluje na šestem mestu, je svoje prečkanje ekvatorja in plovbo v področje Doldrums opisal:

"Še ena ura plovbe me loči do ekvatorja. Ne vidim ničesar. Je temno in oblačno. Vetra ni in čakam, da se vrne. Plujem pod ogromnim oblakom. Dežuje, vetra ni. Pod tem oblakom sem plul celo noč. Upam, da se bo veter pojavil kmalu. To je začetek področja Doldrums in upam, da ne bo trajalo predolgo. Ostati moram potrpežljiv.

Bil sem presenečen, da so se oblaki pojavili tako kmalu. Očitno so Doldrumsi že tu.  Dejstvo je da se premikajo in razvijajo. Upam, da ne bo prehudo. Smer vstopa v področje sem moral spremeniti. Plujem proti 33° zahodno. Plovba skoznje je zelo hazarderska. Ko si enkrat notri, ne moreš več spreminjati rute. Sedaj upam, da bo vse potekalo gladko. Moram ostati samozavesten.

Prej sem plul proti vzhodu. Konfiguracija Doldrumsov se je spremenila. V tej smeni nisem vedel, kako bi jih prečkal. Tekmovalci pred menoj si jih prečkali brez težav, zato ostajam miren. Na satelitskih posnetkih ne vidiš veliko. Moraš imeti srečo in dobre pogoje na vodi.

Ko bomo enkrat zapluli skozi nas čakajo vetrovi iz severovzhoda. Ko se bomo dvigovali proti severu bodo vetrovi obrnili smer in pihali iz vzhoda. Potrebovali bomo tri do štiri dni plovbe, da bomo prišli do prehodne cone med sistemom visokega zračnega pritiska in sistemom nizkega zračnega pritiska, ki je nad jugozahodom. Ta nas bo ponesel proti Les Sables d'Olonne."

Foto: © Stephane MAILLARD, posnetek zaslona

Najhitrejše jadralce do severne poloble loči le še 200 nmi. Plujejo v stabilnih vzhodnikih, ki zadostujejo za plovbo s hitrostmi med 17,5 in 19 vozli.

Vodilna trojica Charle Dalin, Louis Burton in Boris Herrmenn so se nekoliko oddaljili od četrtega Thomasa Ruyanta. Vetrovi mu pihajo v desni bok. Ker nima levega hidro krila ne uspe pluti z enako hitrostjo, kot vodilna trojica.

Njegova povprečna hitrost v zadnjih 24 urah znaša 13,9 vozla, medtem ko vodilna trojic pluje z več kot 1 vozlom hitreje.

Doldrumsi lahko spremenijo marsikaj

Področje Doldrums oziroma Ineter-tropska konvergenčna cona lahko spremeni vrstni red na vrhu. Jadralci trenutno plujejo zelo blizu rute, po kateri so pluli proti jugu Atlantika na začetku regate. Teoretično bi moral prvi jadralec, ki zapluje v področje, prvi izpluti. A to pravi teorija, ki ni vedno enaka praksi. Jadralci bodo področje prečkali okrog 32. zahodnega poldnevnika, kar je med 29. in 34. poldnevnikom, idealnim področjem za prečkanje. Ker jadralci plujejo s hitrostmi okrog 18 vozlov, do ekvatorja pa jih loči le še 200 nmi (ob 10.00 uri po našem času), bodo v področje zapluli danes proti večeru.

Vsi skiperji imajo na krovu tehnološko zelo napredno opremo, ki jim bo pomagala poiskati najboljšo ruto. V pomoč so jim satelitske slike, virtualne simulacije, vremenske napovedi, razvoj oblačnosti in še bi lahko naštevali. Današnji dan bodo zato prebili za računalnikom. Kje bodo prijadrali iz področja Doldrums, bo odvisno od njihovega vpadnega kota in pozicije vplutja. Ko ga bodo uspešno prepluli, se bodo pričeli dvigovati proti področju Azorskega visokega pritiska, ki pa po sedanjih napovedih nekoliko upada.

Področje Doldrums je med ekvatorjem in  3° 30 severno. Široko je dobrih 200 nmi. Trenutno pihajo stabilni vetrovi s hitrostjo okrog 10 vozlov, nehajo pa v smeri. Jadralci se bodo upočasnili, ne pa ustavili. Ponoči lahko pričakujemo, da se bodo razlike med vodilnimi jadralci zopet zmanjšale. Po prehodu iz področja pa zopet povečale.

Miranda Merron pluje proti rtu Horn

Miranda Meron na jadrnici Champagne de France pluje proti rtu Horn. Pluje s hitrostjo 16 vozlov, do rta pa jo loči še 320 nmi. V jutranjem sporočilu je zapisala:"Zadnji dan imam zelo dobre pogoje za plovbo. Stabilni vetrovi tako po moči in po smeri, mi omogočajo hitro napredovanje proti vzhodu. Morje ni preveč vzvalovano. Kljub temu sem v skrbeh. Na tem delu oceana so se potopile marsikatere želje številnih jadralcev. Tudi nam se je leta 1998 med poizkusom postavitve rekorda na Trofeji Jules Verna na jadrnici Royal SunAlliance. Včeraj je Sam Davis napisala pesem našemu jamboru, ki počiva v globinah, daleč od vsega. Avantura, ki jo je vodila Tracy Edwards (britanska jadralka, ki je vodila prvo žensko ekipo, ki je tekmovala na regati Withbread Round the World Yacht Race), je imela zelo močan vpliv na moje karierne odločitve.

Zahvaliti se moram tudi Sharon Ferris (sojadralki na Royal SunAlliance), ki mi je poslala izjemno lepo sporočilo preko telefona.

Foto: © Yvan Zedda / Alea, posnetek zaslona

Slovenska ladjedelnica je že lani napovedala novost v svojem proizvodnem programu Seafaring 34 FLY.

Seafaring 34 je prava mala jahta. Je idealna kombinacija udobja in hitrega križarjenja. Polizpodrivni trup je oblikovan za plovbo z manjšimi hitrostmi okrog 10 vozlov. Močan vgrajen motor pa plovilu omogoča plovbo tudi z bistveno višjimi hitrostmi. Pri polni obremenitvi lahko brez težav dosežemo hitrost 22 vozlov in daljše razdalje premagamo v kratkem času.

Trup plovila je oblikovan za izjemne plovne lastnosti, majhno porabo in s poudarkom na udobno plovbo. S pomočjo inovativnega oblikovanja in razporeditve prostorov jim je na pičlih 10 m, kolikor meri trup, uspelo izdelati pravo malo jahto. Bistveno je, da so prehod v podpalubje iz klasičnega sredinskega pomaknili na skrajno levo stran. Tako pristopimo v podpalubje s strani, kar omogoča boljši izkoristek prostora, predvsem stojno višino v obeh kabinah.

34 Flybridge

Z letošnjo nadgradnjo uspešnega modela pa bo novi Seafaring 34 postal še bolj priljubljen. V verziji s flybridgeom – dvignjenim komandnim mostičkom, pa bo zadovoljil še tiste lastnike motornih plovil, ki radi krmarijo plovilo z odličnim razgledom na morje in okolico. Krmarsko mesto je postavljeno v prednji desni del, celotni levi del pa je velika sončna ploščad, na kateri se lahko namestita dve osebi. Prostor bo priljubljen tudi za druženje ob bivanju na sidru, večerno prebiranje knjig ali kozarcu šampanjca.

Notranjost

Notranja razporeditev bo ostala enaka dosedanjemu modelu. Salon na krovu s 360-stopinjskim pogledom navzven bo imel krmarski kotiček z dvema udobnima stoloma, jedilnico in prostorno kuhinjo. V podpalubju ostajajo dve kabini in kopalnica. Prednja lastniška kabina  ima otočno posteljo (dimenzije 2 m x 1,7 m z omarami za shranjevanje. Druga kabina je sredinska in se razteza čez celotno širino tega 3,7 m širokega plovila. Ima udobno dvojno posteljo in garderobno omaro.

Na voljo je tudi trikabinska opcija, kar je redkost na tej dolžini. Prednja kabina ostaja enaka, zadaj pa je ena kabina s skupnim ležiščem, ena pa ima dve ločeni postelji.

V vseh kabinah je bogata stojna višina 2,10 m, kar omogoča udobno preoblačenje, gibanje in dovolj zraka v sicer majhni kabini.

Za motornim prostorom je bogat skladiščni prostor, dostopen iz kokpita, primeren za shranjevanje večjih zalog pijače in hrane, možno je vgraditi dodaten hladilnik, ali pa za večjo količino potapljaške opreme itd. Še en velik prostor za shrambo pa je v klopi v kokpitu; dostopen je skozi pokrov s plavalne ploščadi, idealen pa je za ribiško opremo ali potapljaško opremo.

Stekleno nadgradnjo je možno odpreti, okno spredaj, drsna vrata na obeh straneh in z velikimi drsnimi vrati zadaj – tako pride v prostor veliko svežega zraka tudi brez klimatske naprave. 

Seafaring 34 FLY bo na voljo z eno- in dvomotorno opcijo. Največjo hitrost 22 vozlov doseže z najmočnejšo motorno opcijo.

Tehnične lastnosti

• Dolžina čez vse: 10,80m
• Dolžina trupa: 9,99m
• Širina: 3,70m
• Ugrez: 0,70m
• Rezervoar goriva: 600 l
• Rezervoar sladke vode: 300 l
• Rezervoar fekalnih voda: 80l
• Št. Kabin: 2
• WC – tuš: 1/1
• Motor (standard) Yanmar 8L320 (320 KM)
• Najvišja hitrost plovbe: 22 vozlov
• Potovalna hitrost: 10 vozlov
• CE certifikat: B
• Oblikovanje: Seafaring Yachts

Vodilna skupina se je razdelila na dva pela. Hitrejšo vodi Charlie Dalin s prednostjo 22 nmi pred Luisom Burtonom. Na tretje mesto se je povzpel Boris Herrmann. Njegov zaostanek znaša 40 nmi. V vodilni skupini plujejo še Ruyant, Seguin in Bestaven. Z nekoliko večjimi zaostanki pluje druga skupina jadralcev. Benjamin Detreux z zaostankom 150 nmi pluje pred Pedotom in Le Camom, ki kot deveti zaostaja 225 nmi.

Boris Herrmann napreduje najhitreje

Boris Herman na Seaexplorer Yacht Club de Monaco je preko noči napredoval najhitreje. V zadnjih 24 urah je preplul kar 373 nmi, medtem, ko je vodilni Dalin preplul le 315 nmi. Herrmann odlično izkorišča svojo pozicijo, ker pluje bolj vzhodno. V vzhodnikih izkorišča tudi novejšo generacijo hidrokril, ki so bila razvita šele v mesecu marcu lanskega leta. Pred kratkim se je tudi pohvalil, da ima na krovu kompleten arzenal jader, ki so večinoma nepoškodovana. Pluje dva vozla hitreje kot Dalin. S tem tempom bo verjetno nadaljeval vse do plovbe mimo mesta Racife, do koder jih loči še 230 nmi.

Kdo je trenutno vodilni

Trenutni vrstni red ne odraža realnega stanja. Trije jadralci, Jean Le Cam, Yannick Bestaven in Boris Herrmann so pomagali pri reševanju Kevina Escoffierja, ko se je potopila njegova jadrnica PRB. Ko bodo pripluli v cilj bodo od njihovega doseženega časa odšteli čas, ki so ga potrebovali za reševanje. Največ časa je za reševanje izgubil Jean Le Cam. V cilju mu bodo odšteli 16 ur in 15 minut. Kevin Escoffier bo dobil bonus 10 ur in 15 minut, Boris Herrmann pa 6 ur. Če upoštevamo odbitke, je situacija povsem drugačna. Če ure preračunamo v navtične milje in upoštevamo trenutne zaostanke:

• Yannick Bestaven: -10,25 ure ali 153,75 nmi*; trenutni zaostanek: 81 nmi skupaj: -72 nmi
• Boris Herrmann: - 6 ur ali 90 nmi*; trenutni zaostanek: 39 nmi skupaj: 51 nmi
• Jean Le Cam: -16,25 ure ali 243,6 nmi*;  trenutni zaostanek: 225 nmi skupaj: -18,6 nmi

*upoštevana je povprečna hitrost plovbe na regati, ki za vodilno skupino znaša okrog 15 vozlov.

Če upoštevamo korekcije časa, trenutno vodi Yannick Bestaven pred Borisom Herrmannom in Jeanom Le Camom, Dalin pa pluje šele na četrtem mestu.

Isabelle Joschke išče pot domov

Izabele Joschke je morala odstopiti. Uspelo se ji je izviti iz nevarnih vetrov. Z zmanjšanimi jadri pluje s hitrostjo 8 do 9 vozlov. Pluje proti Braziliji. S svojo tehnično ekipo se bo odločila v katero pristanišče bo vplula. Pristane lahko v pristaniščih Itajai, Rio de Janeiro ali Salvador de Bahia. Čim hitreje mora doseči vzhodnike, ki ji bodo omogočili plovbo proti 25 oziroma 26 južnemu vzporedniku. Trenutno organizirajo ekipo, ki jo bo v pristanišču pričakala. Niso se še odločili, ali bodo plovilo popravljali v Braziliji in z njim pluli proti Franciji ali ga bodo naložili na tovorno ladjo.

Včeraj se je Isabelle Joschke javila v oddajo Vendee Live:

»Sedaj je že bolje. Vetrovi so se umirili. Zadnja dva dni je bilo zelo napeto. Sedaj končno sije sonce. V jadrnico mi še vedno vdira voda. Dokler ne pristanem, ne bom 100% prepričana, da nisem več v nevarnosti. Še vedno ne vem, v katero pristanišče bom odplula. Trenutno razmišljam o Rio de Jeneiru in Salvadoru in Bahiai. Odvisno kam bo najlažje pripluti. Prejemam številna sporočila podpore. Ne le odkar sem odstopila. Spodbudna sporočila sem dobivala že prej.«

Foto: © Andreas Lindlahr, posnetek zaslona

Pasati so zapihali in pomešali štrene. Vodilna skupina se hitro vzpenja proti ekvatorju in pozicije na vrhu so se zamenjale. Šibki vetrovi in taktične odločitve so bile ključne. V vodstvo se je zavihtel Charle Dalin. Louis Burton, ki pluje po isti ruti mu sledi z 20 nmi zaostanka. Yannick Bestaven, ki je vodil zadnjih 30 dni je zdrsnil na tretje mesto. Prednost 400 nmi, ki jo je imel na jugu Atlantika, je izgubil. Plovba bliže Brazilski obali je bila napačna odločitev. Vetrovi mu niso omogočali dovolj hitrega napredovanja. Trenutno ima za Dalinom 37 nmi zaostanka. Po isti ruti, kot Dalin pluje tudi Ruyant. Je na četrtem mestu z zaostankom 44 nmi. Z nekoliko stabilnejšimi vzhodnimi vetrovi, ki dosegajo hitrosti  okrog 15 vozlov, so se razlike v prvi deseterici nekoliko povečali. Jean Le Cam, ki je včeraj zaostajal manj kot 100 nmi je v zadnjih 24 urah zaostanek podvojil.

Bestaven je v svojem jutranjem javljanju povedal:

»Pasati so šibki. Pihajo le s hitrostjo 12 do 13 vozlov. Težko pridobivam hitrost. Ves čas moram nastavljati jadra, da lahko napredujem s solidno hitrostjo. Ko pride sunek vetra moram popustit glavno jadro. Hitrost vetra niha med 10 in 18 vozli. Smer pa se spreminja za 50 stopinj. Ves čas moram sem na krovu. Spim le v kratkih intervalih. Težko se spočijem in pripravim za tisti  čas, ko bom lahko jadral hitro. Nisem si pripravil postelje v kokpitu. Spim v jadrnici. Takoj ko zazvoni alarm, se zbudim. Maitre CoQ IV je v dobri formi, Vse deluje, kot je treba. Iščem primerno ruto za plovbo proti Les Sables d'Olonne. Rad bi priplul v 13 do 14 dneh. To je moje dolgoročno planiranje. Trenutno se ukvarjam, kako pluti mimo mesta Racife na brazilski obali. Tam so številna kompleksna področja. Ne želimo se preveč približati obali. Morski tokovi tečejo v nasprotni smeri, vetrovi pa so nestabilni. Tam lahko zgubimo hitrost.

Imam občutek, da nimam sreče. Prvi sem se ustavil v šibkih vetrovih. Kot kaže tudi za najdlje časa. Nisem mogel zapluti dovolj vzhodno, da bi obdržal vodstvo pred zasledovalci. Oni so lažje pospešili v močnejših vetrovih. Nisem uspel doseči njihovih vetrov, zato sem jezen.

Pri prehodu hladne fronte nismo imeli enakih pogojev. Izkazalo se je da je bilo boljše priti od zadaj. Imeli bomo še eno prečkanje. Področje Doldrums bomo verjetno prečkali dokaj hitro. Na severnem Atlantiku pa nas čaka še ena prepreka. V tem zadnjem delu bo še zelo zanimivo. Več nas je, ki lahko zmagamo na regati. Kaj takega se na regati Vendee Globe še ni zgodilo.«

Foto: © Jean-Marie LIOT / Maître Coq, posnetek zaslona

Vsi lastniki plovil in nepremični na Hrvaškem so že več kot en mesec odrezani od svoje lastnine, ki je ne morejo redno vzdrževati zaradi omejitve prehodov meje.

Hrvaška je močno omejila vstop v svojo državo. Ob vstopu v državo je potrebno predočiti:

• negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur ali
• pozitiven test (PCR ali antigenski test) ali pozitiven test neutralizacije (NT), ki je bil izdaj v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali
• zdravniško potrdilo, da je potnik prebolel COVID-19 v obdobju med 14 dnemi in 3 meseci pred vstopom na Hrvaško ali pa
• opravijo PCR test na meji, pod pogojem, da ostanejo v samoizolaciji do prejema negativnega rezultata testa. Strošek mora poravnati potnik sam.

Lastniki plovil in nepremičnin so izjema

Prihod v republiko Hrvaško iz naslova neodložljivih osebnih razlogov je dovoljen brez predočitve zgornjih dokazil oziroma testiranja na mejnem prehodu. V kolikor ste lastnik plovila ali nepremičnine, se vzdrževanje le tega smatra za neodložljiv osebni razlog. Prav tako je izjema poslovni obisk v republiki Hrvaški. Za tak posloven obisk se smatra tudi vnaprej dogovorjen servis plovila z ladjedelnico ali servisom na Hrvaškem.

Osebe, ki prihajajo v Hrvaško na podlagi navedenih razlogov, ne potrebujejo opravljati testa. Ob prehodu meje je potrebno le pokazati verodostojno dokumentacijo, ki potrjuje navedene izjeme. (Uradno mnenje smo pridobili s strani Hrvaškega Ministrstva za notranje zadeve).

Kako prečkati mejo brez zapletov

Zaradi zmede z odloki objavljamo uradno sporočilo z Hrvaškega MUP-a. Predlagamo, da si pred potovanjem na Hrvaško sporočilo natisnete  in ga po potrebi pokažete pri prehodu meje. Ne pozabite. Mejo lahko prečkate brez opravljanja testa ali odhoda v karanteno zaradi nujnega osebnega ali poslovnega razloga (nujno vzdrževanje nepremičnine ali plovila).

Razlaga MUP poslana preko e-pošte (natisnite si sporočila in jih po potrebi pokažite na meji).  Slike so pomanjšane. S klikom na sliko se odprejo v novem oknu v 100% velikosti!

Povratek v Slovenijo

Osebo, ki prihaja iz Hrvaške, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa PCR, ki ni starejši kakor 48 ur od odvzema brisa in je bil opravljen v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali pri organizaciji oziroma posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala kot ustrezna in verodostojna ter sta navedena v seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ali po HAG metodi v državi članici EU ali schengenskega območja.

Negativni izvid testa HAG ne sme biti starejši kakor 24 ur od odvzema brisa.

Izjeme brez karantene in negativnega izvida testa PCR ali HAG za vstop iz rdečih administrativnih enot

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa. Vstop se tako dovoli:

1. čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant in se vrača v 14 urah po prehodu meje;
2. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
3. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu* ter zapusti Slovenijo v 8 urah po prehodu meje;
4. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 6 urah po vstopu;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
6. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
7. osebi z diplomatskim potnim listom;
8. osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
9. državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
10. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
11. osebi, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili. Če je oseba mladoletna ali iz drugih razlogov ne more potovati sama, lahko pod enakimi pogoji vstopi tudi oseba, ki jo prevaža, vendar se mora čez mejo vrniti takoj po opravljenem prevozu;
12. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.
13. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se čez mejo vrne takoj po opravljenem delu.

Prekinitev karantene na domu tudi s hitrim antigenskim testom

Če oseba, ki jo policija ob vstopu v Republiko Slovenijo napoti v karanteno na domu, v času trajanja karantene opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 po metodi PCR ali HAG in je izvid testa negativen, se šteje, da je karantena prekinjena. Ni pa več časovno omejeno, kdaj se lahko test opravi (prej je veljalo, da peti dan po napotitvi v karanteno).

Bi bili radi prvi obveščeni o novih pravilih?

Naročite se na eNavtiko. Takoj ko bo prišlo do spremembe pogojev, vas bomo o tem obvestili. Prijava je brezplačna!

PRIJAVA na eNavtiko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Algeciras (Gibraltarski zaliv) 3. dan

Zbudim se okrog osmih in ob pol devetih dvigneva sidro. Na barki ni veliko za pripraviti, le vrečo glavnega jadra odprem in raztegnem kosnik, sicer sva pripravljena za jadranje.

V zalivu ni kakšne posebne gneče in obrneva mimo Europa pointa na vzhod. Kot sem včeraj napisal: Ali piha premalo ali preveč.

Napovedanih je 15 vozlov, piha pa jih slabih 5 v krmo. Gledava delfine, ki lovijo naokrog, v daljavi je videti, kot da lovijo tudi tune, a nisva prepričana. Lahko so tudi delfini, le da ne skačejo iz vode. Tok je ugoden in kmalu nama pomaga s kakim vozlom ali več. Dobro napredujeva.

Polno glavno jadro je v začetku le za okras, kasneje pa se dvigne nekaj vetra. Ugasneva motor in dvigneva še gennacker. Hitrost je vedno boljša in kmalu plujemo z več kot sedmimi vozli po skoraj gladkem morju. Barka je z gennackerjem zelo mirna. Veliko jadro dobro drži jambor in valovi nas ne morejo zibati. Takole bi lahko potoval do doma, če bi veter vztrajal.

Čez dan se veter okrepi, zato raje pospraviva veliki gennacker, dokler ga še lahko. Samo z glavnim jadrom je hitrost ves čas nad šest vozlov, občasno videvam sedmico.

Nekaj se igram s flokom, bolj iz dolgočasja kot v upanju, da lahko kaj naredim. Res ne gre. Kot vetra je 150 in več. Flok se zapira, saj mu glavno jadro vzame ves veter.

Delfini so ostali zadaj, novih ni, kitov tudi ne. Se pa ves čas izogibava tankerjem in drugim tovornim ladjam. Namesto da bi vozile v neki smeri, se malo prevažajo naokrog. Ena naju recimo prehiti po levi, zavije pred nas in zmanjša hitrost z 12 na 3 vozle. Druge pustijo, da jih morje nosi naokrog in plujejo z 2 vozloma hitrosti, nekatere naju vzamejo v škarje ...

Ker se je težko izogibati ladjam, ki cikcakajo naokrog, sem se odločil, da jih precej ignoriram.
Taktika je uspešna. Ko smo dovolj blizu, se razmaknejo in nam niso v napoto. Smo pa malo bolj severno od glavnega tovornega koridorja in nisem pričakoval toliko komercialnega prometa zunaj glavnih plovnih poti.

Ladje verjetno čakajo na prost termin v luki, da zložijo tovor in naložijo novega in se medtem malo prevažajo naokrog, da jim čas mine. Vreme je lepo, sončno, a je relativno hladno. Brez dolgih rokavov zunaj na vetru ni prav prijetno.

Narediva še nekaj vode, ko je ravno sončno vreme. Pojem še kočerjo, potem pa grem malo počivat, Lili pa prevzame večerno izmeno.

V prvih desetih urah vsa preplula 63 milj, maksimalna hitrost pa je bila 8,5 vozla. Ob pol dveh ponoči zaznam šibak GSM signal – poskušam objaviti tekst dnevnika. Slike pa, ko bo več signala.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron