Novice

Jadranje slovenskega jadralca Jasmina Čauševiča, ki pluje okoli sveta, smo spremljali ves čas, vse do lanskega leta, ko se je z Nove Kaledonije vrnil na kratke počitnice v Slovenijo. Žal so se nekajmesečne počitnice zaradi ukrepov podaljšale že na skoraj eno leto. Jasmin za zdaj ostaja v Sloveniji, ker je Nova Kaledonija do nadaljnjega zaprla svoje meje.

Njegova jadrnica ostaja na Novi Kaledoniji. Dvignil jo je iz vode in ga čaka na suhem privezu v marini. Žal pa tudi na kopnem plovila niso varna. Novo Kaledonijo je zajel orkan Lukas, ki je potopil več plovil, med drugim jadrnico Jasminovega jadralskega kolega, poškodoval njegovo jadrnico na kopnem in številne druge.

V svojem blogu je zapisal:

Rajski otoki južnega Pacifika so res lepi, o njih sem pisal v svojem tretjem potopisu, kot o skritem paradižu. Vendar imajo tudi takšni otoki svoje slabe strani. Ena od njih so cikloni, druga cunamiji, tretja suša, in še bi lahko nadaljevali. Očitno nas po koronavirusu Covid-19, ki še traja, kaznuje tudi narava.

Prejšnji teden, torej 3. februarja 2021, je Novo Kaledonijo prešel ciklon Lukas. Njegova predvidena moč naj bi bila druge stopnje, hitrost vetra pa komaj 75 km/h in naj bi prizadel Novo Kaledonijo samo po severni strani otoka in delno tudi njene vzhodne otoke. Vendar je ciklon tiste vrste, ki se mu nabere moč in potem s to nepredvidljivo močjo udari ravno tam, kjer mu ni treba. Tako je ta dan spremenil moč na 120 km/h, s sunki vetra do 160 km/h ter dosegel 4. do  5. kategorijo ciklona (vir: RNZ) (neuradni podatki – sunki do 200 km/h). Prešel je točno čez mesto Noumea, še prej pa je prizadel otok Lifou. Povzročil je več škode, ker na to ljudje niso bili pripravljeni. Če je lanski ciklon Uesi prizanesel Indigu, ga tokratni Lukas ni. Sicer je barka utrpela le manjšo škodo, saj je odtrgalo tako zvezano in s cargo pasovi pričvrščeno inox ogrodje kot tudi nosilec sončnih panelov, skupaj z njimi. Vse je odneslo v drugo barko in še dodatno poškodovalo tudi njo.

Vesel sem, da je bilo samo to. Potopilo se je kar nekaj bark za valobranom glavnega mesta na edinem sidrišču. Med njimi je končala tudi 57-feetna jadrnica mojega prijatelja Norvežana. Bil je varno sidran na sidrišču in francoski barki pred njim je počila vrtavka med sidrom in verigo. Ta je z vso silo zadela Norvežanovo barko, ki ji je ob še dodatnem pritisku te barke popustilo sidro. Francoska barka se je takoj razletela zadaj na skalah, Norvežanu pa je s svojim močnim motorjem nekaj časa uspelo balansirati na razburkani vodi, a ga je močan veter potisnil ob rivo in zabijal barko tako dolgo v beton, da se je ta enostavno razletela. Z njim sem plul in se družil od maja 2018, ko sva se prvič srečala na Markeškem otoku Hiva Oa. Zadnje leto sva bila veliko skupaj tudi na otokih Fidžija.

Kot da vse skupaj še ni dovolj, je bil danes, 10. februarja 2021, ob 14.19 po našem času zabeležen v bližini Nove Kaledonije močan potres, 2000 m globoko v oceanu z magnitudo 7,5 po Richteru (NBC News) in zato so v Novi Kaledoniji izdali alarm za cunami. Upam na najboljše.

Kako se je to dogajalo z mojim prijateljem, pa na spodnji povezavi in na fotografijah.

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Nasedla - (jadralsko ljubezenski roman) Novost Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Danes ob 16.00 uri po novozelandskem času (04.00 po našem) je potekal tretji tekmovalni dan pokala Prada pred Aucklandom na Novi Zelandiji. Ekipa INEOS je zabeležila prvo zmago v dvoboju z ekipo Luna Rossa Prada Pirelli.

V dosedanjih dveh tekmovalnih dneh so organizatorji uspeli izvesti štiri plove. Italijanska ekipa Luna Rossa Prada Pirelli je v vseh štirih nalogo opravila brezhibno in vedno priplula skozi cilj pred ekipo Ineos. Današnji, treti tekmovalni dan je angleški ekipi omogočil, da zaostanek zmanjša in ostane v boju za zmago v Pokalu Prada. Za zmago v finalu ekipa potrebuje 7 zmag. Ker nobeni ekipi to še ni uspelo, je lahko zmagovalec še katera koli od ekip.

Še pred začetkom prvega plova sta obe ekipi pokazali, da ne popuščata. Ekipa Luna Rossa je pred štartno črto močno ovirala ekipo Ineos. Pred linijo sta pripluli 5 sekund in jo obe prečkali predčasno. Ekipa Ineos si je  v vetru, ki je pihal s hitrostjo med 8 in 12 vozli, priborila nekaj metrov prednosti. Ekipa Luna Rossa se ni predala temvež zaplula v svojem slogu. Že po nekaj prečenjih je prešla v vodstvo in prvi obrat izvedla 15 sekund pred ekipo Ineos. Na tretjem obratu se je prednost povečala na 58 sekund. Ekipa Luna Rossa je etapo plov odjadrala v svojem slogu, brez napak. Ekipa Ineos je celoten plov izvedla solidno, a njihov zaostanek v cilju je znašal 1 min in 20 s.

Po petem plovu je bil rezultat že 5:1 v prid ekipe Luna Rossa Prada Pirelli. Prednost je izjemno velika a bitka še ni izgubljena. Šesti plov se je pričel nekoliko bolj izenačeno. Obe ekipi sta prečkali štartno črto takoj po štartnem signalu. Za nekaj desetink sekunde je bila hitrejša ekipa Ineos, ki je v dosedanjih plovih imela običajno težave na samem začetku. Prednost so povečevali vse do prvega obrata in obrnili 8 s pred ekipo Luna Rossa. Pred četrtim obratom je prednost narasla že na 600 m. Luna Rosa se seveda ni predala. Kljub vodstvu 5:0 niso popustili in večino zaostanka nadomestili z odličnim jadranjem. Zaostanek so zmanjšali na vsega 100m in angleški ekipi dali vedeti, da plova š eni konec in zmaga še ni v njihovih rokah. Na petem obratu je bila prednost spet vsega 9 s oziroma 100m. Ekipa Ineos se je zbrala in brezhibno zaplula proti cilju. Njihova hitrost plovbe je bila 2 vozla višja in cilj so prečkali s 150 m prednosti oziroma 14 s pred ekipo Luna Rossa.

Trenutno je rezultat 5:1 za ekipo Luna Rossa. Nadaljevanje regate bo potekalo jutri, kjer bo prva možnost, da ekipa Luna Rossa osvoji zmago, ali pa da ekipa Ineos zmanjša zaostanek in se vrne v boj za zmago.

Rezultati

Posnetek današnjega tekmovanja

Republika Hrvaška iz vpisnika začela brisati plovila, ki nimajo usklajene dokumentacije in pooblaščenca na Hrvaškem

Lastniki plovil, registriranih pod hrvaško zastavo, morajo v vpisniku plovil čim prej urediti podatke in imenovati pooblaščenca.

Pred novim letom smo pisali o spremembah v hrvaškem Pravilniku o brodicama, čamcima i jahtama, ki lastnikom plovil predpisuje obvezno uskladitev območja plovbe v kategorijah Ia, II in IIa, navedenem na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Vsi tuji lastniki plovil morajo izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred hrvaškimi državnimi organi v morebitnih sporih. Pooblaščenec je lahko vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem na Hrvaškem ali pravna oseba s sedežem na Hrvaškem. V kolikor nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je potrebno izbrati novega pooblaščenca. Vsak lastnik pa mora imeti vpisan tudi svoj OIB (osobni identifikacijski broj), ki je bistven podatek brez katerega ni možno imeti lastništva na Hrvaškem.

Po novem letu je Ministarstvo mora, prometa i infrastrukture RH postopno začelo z brisanjem plovil, ki v vpisniku nimajo urejene zgoraj navedene dokumentacije. S tem se ne izgubi lastništva nad plovilom, je pa pred prvo plovbo potrebno urediti ponovni vpis. Za plovila, ki so ali bodo izbrisana, je potreben izredni tehnični pregled, ki narekuje pregled na suhem, cena pa je v primerjavi z rednim tehničnim pregledom dvakrat višja.

V kolikor potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil, pooblaščenca na Hrvaškem ali katerokoli drugo storitev v zvezi s vašim plovilom, se lahko obrnete na podjetje Menta. Več informacij najdete na spletni strani www.menta.hr, po telefonu na št. 051 334 696 ali pišite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Tekmovanje Prada Cup v Aucklandu na Novi Zelandiji je bilo prekinjeno zaradi zaprtja področja Aucklanda za tri dni. Organizator zato ni mogel izpeljati programa. Dvoboji, ki so bili planirani za sredo, četrtek in petek so prestavljeni. Z lokalnimi oblastmi so se dogovorili, da lahko z regato na jadralnih bolidih AC75 nadaljujejo v soboto.

Tako se bo v soboto ob 16.00 po lokalnem času (4.00 po našem času), pričel peti dvoboj med ekipama Luna Rossa Prada Pirelli in Ineos Team. Italijanska ekipa je do sedaj pokazala izjemno dobro pripravljenost in vse štiri etape odplula brez napak. V vseh so bili hitrejši od Britancev in osvojili štiri zmage. Za zmago na regati potrebujejo skupno sedem zmag. V soboto bosta dve priložnosti. Prvi plov bo izveden ob 16.00 uri po lokalnem času, drugi pa uro kasneje. Organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno. Zaradi ukrepov, ki še vedno veljajo na področju Aucklanda bodo gledalci prikrajšani za ogled dogodka v živo. Ukrepi namreč prepovedujejo zbiranje več kot 100 oseb.

Povzetek prvega tekmovalnega dne

Povzetek drugega tekmovalnega dne

Prejšnji teden se je v luki v Pulju zgodila neverjetna pomorska nesreča. Novozgrajena ribiška ladja z delovnim imenom Gradnja 110, je med splovitvijo padla z dvigala.

V ponedeljek ob 13.20 so v puljski luki s pomočjo potujočega dvigala spuščali novozgrajeno ribiško ladjo v morje. Med spuščanjem se je strgal eden izmed nosilnih trakov dvigala, ki je podpiral premec ladje. Premec je zato padel v bazen, krma plovila pa je obtičala na trakovih. Ladje se je tudi močno nagnila in s krmarnico trčila v betonski rob bazena. Premec plovila se je potopil.

Na lokacijo so se nemudoma odpravili delavci luške kapitanije in organizirali zaščito lokacije pred onesnaženjem morja. Kljub temu da je ribiška ladja novogradnja, je imela na krovu dve toni dizelskega goriva in dve toni hidravličnega olja.

Lokacija nesreče je bila dobro zavarovana, novogradnja pa ne. V ponedeljek se ni začelo reševanje ladje. Ponoči se je zgodilo najhujše, česar niso pričakovali. Ladja se je snela tudi s krmnega nosilnega traku in v celoti padla v morje ter potonila.

V torek so na lokacijo prišli predstavniki ladjedelnice, lastnik dvigala in lastnik ladje. Ladja je bila obrnjena na bok, delno potopljena in močno poškodovana.

AKTUALNE INFORMACIJE OD 26.2.2021 do 15.3.2021 NA TEJ POVEZAVI

Hrvaška vlada je podaljšala ukrepe. Pogoji za vstop na hrvaško ostajajo enaki vse do 28.2.2021.

Vstop na Hrvaško

Vstop na hrvaško brez odredbe karantene in opravljanja PCR testa na meji je omogočen državljanom EU/EGP, ki prihajajo iz zelenih držav. Slovenija je na semaforju še vedno na rdečem seznamu.

Vsi potniki, ki ne prihajajo iz zelenih držav morajo pri vstopu v državo predložiti:

negativen PCR test, ki ni star več kot 48 ur od časa odvzema brisa do trenutka prestopa meje ali pa morajo na meji opraviti samoplačniški PCR test in počakati v samoizolaciji, do prispetja negativnega testa. V premeru, da je test pozitiven, morajo ostati 10 dni v samoizolaciji na naslovu, ki ga navedejo ob prehodu meje.

Izjeme, ki jim ni potrebno predočiti negativnega PCR testa oziroma opravljati testa na mejnem prehodu:

1. delavci, ki opravljajo ključne naloge (po smernicah EU)
2. učenci in študentje, ki potujejo v tujino in na Hrvaškem ali v tujini ne bivajo več kot 12 ur
3. pomorci in delavci v sektorju prometa
4. diplomati in delavci v mednarodnih organizacijah
5. osebe, ki potujejo iz nujnih družinskih ali poslovnih razlogov, vključujoč novinarje pri opravljanju njihovega dela
6. potniki v tranzitu, ki Hrvaško zapustijo v roku 12 ur
7. pacienti, ki potujejo zaradi nujnih zdravstvenih razlogov

Pomembne informacije

V kolikor je od odvzema brisa do prihoda na mejo minilo več kot 48 ur, je na mejnem prehodu obvezno opraviti samoplačniški test.

Hitri testi in serološki testi ne veljajo.

V kolikor boste na meji primorani izvesti PCR test, boste morali ostati v samoizolaciji dokler ne prejmete negativnega rezultata testa. P porejemu ste ga dolžni poslati na elektronski naslov, ki ga boste prejeli ob prehodu meje.

Osebe, ki so prebolele COVID 19 v obdobju zadnjih 3 mesecev ne potrebujejo izvajati PCR testa in se jim ne odredi samoizolacija. Kot dokaz morajo imeti pozitiven rezultat PCR ali antigenskega testa, ki je starejši od 14 dni in mlajši od 3 mesecev ali pa potrdilo zdravnika, da so preboleli Covid-19.

Kje na Hrvaškem lahko opravite testiranje pred povratkom v Slovenijo

Vračanje v Slovenijo

Osebo, ki prihaja iz države na rdečem seznamu, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset (10) dni.

Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Test mora biti opravljen po metodi PCR v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH, in ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Test se lahko opravi tudi s hitrim antigenskim testom v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa.

Izjeme brez karantene in negativnega testa PCR ali hitrega antigenskega testa (HAGT) 

Določene so izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa (PCR ali HAGT). Vstop iz katere koli rdeče države se tako dovoli:

1. osebi, napoteni na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza* ali z njega;
2. osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo v gospodarskem prometu ali za tovorni ali potniški promet v tranzitu*, če zapusti Republiko Slovenijo v 8 urah po vstopu, in osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu in se v Republiko Slovenijo vrača v 8 urah po izstopu iz nje;
3. osebi, ki potuje v tranzitu* čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najkasneje v 6 urah po vstopu;
4. osebi z diplomatskim potnim listom;
5. predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče, in predstavniku slovenskega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvršuje uradno nalogo in se iz druge države vrača takoj, ko je po izvršitvi naloge to mogoče;
6. pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencem državnih organov na službeni poti v tujini;
7. osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
8. otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo;
9. pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje;
10. dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najkasneje v 10 urah po prehodu meje;
11. osebi, ki predloži potrdilo* o pozitivnem HAGT ali PCR izvidu testa na SARS-CoV-2, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev;
12. osebi, ki predloži potrdilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni, proizvajalca MODERNA 14 dni in proizvajalca AstraZeneca 21 dni;
13. osebi iz 1., 2., 3. in 4. točke tretjega odstavka 6. člena odloka*, ki prihaja iz države članice Evropske unije ali schengenskega območja, katere 14-dnevna incidenca primerov okužbe s SARS-CoV-2 na 100.000 prebivalcev je nižja od 14‑dnevne incidence v Republiki Sloveniji.

* Osebe iz 13. točke so:

• čezmejni dnevni delovni migrant, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant, in se vrača v 14 urah po prehodu meje;
• oseba, ki dnevno ali občasno prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropske unije ali schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili. Če je oseba mladoletna ali iz drugih razlogov ne more potovati sama, lahko pod enakimi pogoji vstopi tudi oseba, ki jo prevaža, vendar se mora čez mejo vrniti takoj po opravljenem prevozu;
• državljan države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge države članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
• oseba, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj.

* Izjema za opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza velja za voznike s tovornim vozilom. Ko so vozniki brez tovornega vozila in v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo izjemo, ki velja za voznike v mednarodnem prometu (1. točka prvega odstavka 6. člena odloka). Vozniki brez tovornega vozila, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno bivališče, pa te izjeme ne morejo uveljavljati.

* Tranzit pomeni, da mora oseba v 6 urah zapustiti Slovenijo, pri tem pa mora pot opraviti brez nepotrebnega in odvečnega ustavljanja ter zapuščanja tranzitne poti. Potniki lahko na poti opravijo nujna opravila v tranzitu, kot je točenje goriva, postanek za fiziološke potrebe, ne smejo pa tudi prenočevati. Oseba v tranzitu mora imeti s sabo veljavno potovalno listino (tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, ko je to potrebno) ter dokument o namenu in cilju tranzita (od 14. julija naprej morajo dokument o namenu in cilju tranzita predložiti samo nerezidenti EU; za rezidente EU zadostuje veljavna potovalna listina). Osebi, za katero se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bo mogla zapustiti ozemlja Slovenije, se vstop v Slovenijo ne dovoli.

* Za osebe iz 11. in 12. točke se upoštevajo potrdila o testiranju oziroma cepljenju, ki so bila izdana v državah članicah EU oziroma schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in NLZOH prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH. Potrdilo zdravnika iz 11. točke se upošteva, če je bilo izdano v državah članicah EU oziroma schengenskega območja.

Lansko leto je zaradi znatnega upada navtičnega turizma na Hrvaškem prišlo do precejšnjega upada izvedenih reševalnih akcij.

V lanskem letu so morale službe reševanja izvesti 480 akcij. Reševanje je potrebovalo 428 navtikov in 131 plovil, kar je 21,5 odstotka manj kot v latu 2019. Zmanjšanje reševanj je bilo manjše na območju vseh luških kapitanij, razen v šibeniški, kjer so zabeležili tri reševalne akcije več kot v letu 2019. Največ reševanj je bilo potrebnih na območju zadrske luške kapitanije, kjer se je izvedlo kar 31,17 odstotka vseh reševanj.

Kljub zmanjšanju pomorskega prometa je v lanskem letu življenje izgubilo 28 oseb, med njimi 6 potapljačev. Kljub številnim akcijam reševanja se je v pomorskih nesrečah poškodovalo le 16 oseb. Za spremembo v lanskem letu niso zabeležili niti ene pogrešane osebe na morju.

Lani se je zgodilo 12 trkov plovil, 48 pa jih je nasedlo. V celoti je potonilo 20 plovil, 11 pa jih je zgorelo. Kar 42 reševalnih akcij je bilo potrebnih zaradi okvar na pogonskih strojih, upravljalnih sistemih. Največji delež reševalnih akcij prispevajo plovila za šport in rekreacijo.

Statistika za zadnjih 5 let:

V ponedeljek popoldne je zagorelo na motorni jahti Angie privezani v ACI marini Split.

Nemška jahta Angie je bila privezana v servisnem delu marine Aci v Splitu. V popoldanskih urah se je iz jahte začel valiti dim. Delavci marine so o nezgodi obvestili gasilce in luško kapitanijo. Profesionalna gasilska enota iz Splita je nemudoma prihitela v marino in uspela pogasiti požar, ki se je razvil v notranjosti jahte.

Jahta Angie, ki v dolžino meri 18 m, pluje pod nemško zastavo in je v lasti nemškega državljana D. J. Razlog požara še ni znan. Kaj vse je uničeno na plovilu, bo znano šele po naknadnem pregledu plovila.

V marini ni prišlo do večjega onesnaženja morske vode.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: MMPI

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Ponoči se swell nekoliko umiri, pa še veter nas bolje postavi na svojo smer, tako ponoči ni veliko rolanja. Do Majorce je 80 nmi in če hočeva priti tja v enem dnevu, je treba zgodaj odriniti. Budilke si nisem navil, ko se bom zbudil, greva. Tako ali tako bova verjetno prišla v temi in ena ura gor ali dol ne igra vloge.

Nekaj minut po šesti uri zjutraj me zbudi ribič, ki pelje blizu nas in to je ravno pravi čas, da vstanem. Vetra je malo, 5 vozlov z vzhoda. To je točno po napovedi. Dvignem jadra in sidro in odplujem s sidrišča. Lili seveda pride ven, a gre nazaj spat, ko ji zatrdim, da res ne rabim pomoči. V petih vozlih se pač ni problem sam odsidrati.

V začetku plujem z motorjem in glavnim jadrom. Za flok je preoster kot v veter in ga zapira. Vozim 10° ali 20° severneje od prave smeri, da jadro kaj pomaga motorju. Razvijem še viharno jadro in dodam skoraj pol vozla k hitrosti.

Po napovedi se bo veter obrnil v smeri ure in bo kot boljši. 

Res se kmalu veter toliko okrepi in se kot toliko popravi, da lahko razvijem še flok in čez pol ure še ugasnem motor. Ni oceanskega vala, vala od vetra ni preveč in v takem morju lahko vozim normalno orco. Pravega vetra je kakih 8 do 10 vozlov, ker orcamo, je navideznega 11 do 14. Mi jadramo 5 do 6, na trenutke do 7 vozlov na vsa tri jadra. Viharnik v teh razmerah doda vsaj pol vozla hitrosti.

Veter spreminja smer in hitrost, zato moram biti ves čas na jadrih in krmilu (se pravi na avtopilotu). Komaj mi uspe skuhati kavico. Kakih 10 milj od otoka se izognem najprej enemu, potem pa še drugemu ribiču. Oba sta v malih gliserčkih. Jaz ne vem, ali bi se upal tako daleč na odprto v tako malem čolnu s samo enim motorjem in brez jader. Eden je bil še posebej majhen in radar ga sploh ni zaznal, dokler ni bil čisto blizu. Pretihotapil se je mimo moje 'guard zone' brez alarma.

Hm. Popravim guard zono, da pokriva tudi območje precej blizu barke. Valovi so dovolj majhni, da nimam lažnih alarmov. Čez dan veter pade na 5 vozlov in manj. S tem ne morem jadrati, če želim do noči narediti 80 nmi, zato si pomagava z motorjem.

Popoldne se veter končno malo zbudi in zadnjih 20 milj prejadramo. Sem hotel napisati 'prejadramo v tišini', pa ni bilo tišine, ker se je veter toliko okrepil, da smo glavno jadro krajšali najprej na prvo, malo kasneje pa še na drugo krajšavo. Valovi so se povečali in so bili prav neugodno kratki in strmi. Zalivalo je čez premec barke in škropilo do kokpita, valovi pa so butali v trup. Vozili smo zelo ostro orco, a kljub temu ni šlo ves čas v smeri. Še dobro, da sva jedla kosilo, preden se je začel živahni ples.

Ob pol desetih zvečer v zadnji svetlobi vrževa sidro. Kolikor se je še videlo, sva našla čisto mivko. Malo nas rola, a ni hudo.

V slabih petnajstih urah sva preplula 82,4 nmi s povprečno hitrostjo 5,6 vozla.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron