Novice

V petek je v cilj ARC-a na Santa Luciji uspešno priplula tudi prav posebna tekmovalka. 23-letna Natasha Labert je tetrapleginja, ki jadra že vse od svojega devetega leta starosti, kljub temu da je bila rojena s cerebralno paralizo.

Njen katamaran Nautitech Open 46, Blown Away, je njen oče predelal tako, da ga je mogoče v celoti upravljati s pomočjo tehnologije Sip-N-Puff. Gre za neke vrste joystick, voden s pomočjo vdihovanja in izdihovanja zraka. Na ta način lahko oseba s tetraplegijo kontrolira premikanje in klikanje miške ter na ta način upravlja računalnikom in, v njenem primeru, tudi plovilo.

Njen oče je izdelal posebej prilagojen sistem upravljanja plovila, v katerega je vgradil tehnologijo sip-n-puf, ki Natashi omogoča kompletno upravljanje krmila in jader.

Ekipa je za prečkanje Atlantika, dolgo 2808 milj, potrebovala 18 dni, 21 ur in 3 minute.

Njeno prečkanje Atlantika je imelo tudi dobrodelno noto, saj so na ta način zbirali donacije za kar tri dobrodelne organizacije.

Besedilo: Nataša Kolega: Foto: ARC

Vodilna trojica pritisnila na plin (posodobljeno 14.12.2020 ob 10.00)

Dalin, Ruyant in Bestevean drvijo po Južnem oceanu. Plujejo za sistemom nizkega zračnega pritiska z ugodnim jugozahodnikom, ki jim omogoča plovbo z visokimi hitrosti. Vsi trije so prepluli preko 440 nmi v zadnjih 24 urah. Najhitrejši je bil zopet Bestaven, ki je preplul 447 nmi in zaostanek za Dalinom zmanjšal na vsega 73 nmi. Zasledovala skupina v kateri plujejo Le Cam, Seguin, Detreux, Burton, Herrmann in nekateri drugi, zaostaja med 300 in 400 nmi.

Svojega navdušenje ni mogel skrivati Benjamin Detreux, ki letos prvič pluje na regati. Zemljepisno dolžino rta Leeuwin je prečkal kot četrti jadralec:

»Neverjetno je. Zelo sem vesel, da sem prečkal zemljepisno dolžino rta Leeuwin in da sem na tem mestu. Aktiven sem ves čas. Trimam jadra in pregledujem vremenske karte. Poizkušal sem se spočiti, a mi ni uspelo. Ves čas sem pri stvari. Ko sem plul nekoliko počasneje sem bil zaskrbljen. Vodilna trojica se bo oddaljila. Prešlo nas bo področje visokega pritiska. V tej družbi moramo ves čas jadrati hitro. Ni časa za zabušavanje.«

Detreux pluje skupaj z Le Camom in Seguinom. Po 36 dneh plovbe je med njimi zgolj 20 nmi razlike.

34 dni regate, razlike pa vse manjše

Regata Vendee Globe se je pričela pred 35 dnevi. Jadralci so prepluli 13.000 nmi oziroma polovico poti, razlike med njimi pa so vse manjše.

Po 35 dneh plovbe je še vedno v vodstvu Charle Dalin na jadrnici Apivia. A njegovo vodstvo je ogroženo. Njegova prednost, ki je znašala že preko 200 nmi se je na južnem Indijskem oceanu, kljub nizkim temperaturam dodobra stopila. Yannick Bestaven na jadrnici Maitre Coq IV, ki je ponoči jadral najbolje, se mu je približal na vsega 68 nmi. Trenutno pluje na tretjem mestu za Dalinom in Ruyantom na drugem, a pokazal je, da prvo mesto na regati še ni odločeno. Tudi Ruyant je jadral odlično. V zadnjih 24 urah je preplul 397, kar je le 5 nmi manj kot Bestaven, a 12 več kot Dalin. Oba sta se mu močno približala in ne popuščata.

Charlie Dalin se približuje rtu Leeuwin, jugozahodnemu rtu Avstralije. Do tam ga loči le še 50 nmi. Preko noči je večinoma plul z visoko hitrostjo okrog 20 vozlov in poizkuša obdržati prednost pred Bestavenom in Ruyantom. Oba jadralce plujeta pravzaprav vzporedno. Luči ju le 20 nmi razdalje. Ruyant se zaveda, da plovbe z vetrom v desni bok zanj predstavlja težavo. Odrezati je moral večji del levega hidrokrila. Njegova hitrost plovbe je zato dva vozla počasnejša, kot bi bila s celim hidrokrilom. Bestaven je ob plovbi mimo rta Dobrega upanja za Dalinom zaostajal 340 nmi. Sedaj, po preplutem južnem Indijskem oceanu, ko se približujejo rtu Leeuwin pa njegov zaostanek znaša le še 68 nmi. Očitno mu plovba po divjih južnim morjih ustreza. Ne smemo pozabiti, da je Bestaven eden izmed treh jadralcev, ki so se podali v akcijo reševanja Kevina Escoffierja in bo na koncu nagrajen s kompenzacijo v minutah, ki lahko pri tako majhnih razlikah pomeni veliko spremembo.

Boris Herman je upočasnil. Še vedno ima težave z jadrom J2 ja jadrnici  Seaexplorer-Yacht Club de Monaco. Dolgo časa je odlašal s popravilom, ki mu je očitno uspelo, saj je proti jutru spet zajadral s polno hitrostjo.

Šesta žrtev Južnega oceana je Fabrice Amedeo (12.12.2020 ob 10.00)

Fabrice Amedeo je bil prisiljen da odstopi. Na krovu njegove jadrnice Newrest Art et Fenetres se je okvaril računalniški sistem. Brez njega plovbe ne mora varno nadaljevati.

"To je težka odločitev", je dejal in bil prisiljen prvič odstopiti na veliki regati.

Težave z računalniškim sistemom so se pričele že v torek. Oba računalnika na krovu sta prenehala delovati. Le GPS sistem mu je omogočal zaznavati pozicijo.

"Naša plovila, ki glisirajo so v visokih valovih zelo obremenjena. Jadral sem na enak način kot je bilo vedno v moji navadi, kot dober jadralec, ki ima občutek za svojo varnost in varnost plovila. Do napake je prišlo, ko sem plul na 21. mestu v vetru, ki je pihal s hitrostjo 25 do 35 vozlov. Morje je bilo močno vzvalovano. Odločitev sem sprejel s težkim srcem.", je povedal Amadeo s plovbe proti Cape Townu, kjer bo končal regato. Trenutno ga do pristanišča loči še 80 nmi. V Cape Townu ga pričakujejo proti večeru.

Male zmage Jeremia Beyoua

Jeremie Beyou je moral zaradi okvare nekaj dni po štartu regate nazaj v izhodiščno  pristanišče Les Sables d'Olonne. Po uspešnem popravilu plovila se je vrnil v regato in to več kot uspešno Svoj zaostanek za zadnjim jadralcem je uspel ne le nadomestiti, temveč je predzadnjega prehitel in sedaj pluje na predzadnjem mestu. Za naslednjim zasledovalcem ga ločita  le še dve navtični milji.

"Včeraj sem imel zelo dober dan. Končno mi je uspelo, da sem se vrnil v floto. Izjemno lepo je, ko vidiš druge jadralce okrog sebe. Preko VHF postaje sem govoril s Sebastienom Destremauem. Zelo lepo je z nekom govoriti v živo. Moj cilj je bil, da pred rtom Dobrega upanja ujamem sotekmovalce. Prvi cilj sem dosegel. Zame je to zelo pomembno. Uporabil sem vse možnosti, da sem plovilo spravil do tu. To so male zmage, ki se jih moram veseliti. V 24 dneh sem priplul do rta Dobrega upanja. To je veliko.

Vreme nam ne prizanaša. Upam, da bo naslednji del nekoliko lažji. Seb je 3 nmi pred menoj, vendar ga ne vidim. Morje je preveč vzvalovano. Tudi jaz bom kmalu zaplul z vetrom. Plula bova na isti ruti. Veter piha s hitrostmi med 13 in 29 vozli. Celo noč je bilo tako. Morje je močno vzvalovano. Težko je najti prave nastavitve jadrnice. Približuje se nam fronta, veter se bo obrnil proti severu tokom dneva. Vse je sivo."

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Yannick Bestaven / Maitre Coq IV

Med prvimi državami ki se odpirajo za navtični turizem in seveda tudi za druge oblike turizma so Britanski Deviški otoki. Svoje meje so odprli s 1. decembrom 2020.

Britanski Deviški otoki so odprli svoje meje za turiste. Seveda je to pozitivna novica a pogoji za bivanje na otokih so prej kot prijazni do obiskovalcev.

Za vstop na otočje je pripravljen poseben protokol, ki je izjemno zapleten in bo verjetno odvrnil večino potovanja željnih.

Vsi navtiki (in seveda ostali turisti), ki bi radi pripluli na otok se morajo vsaj en teden pred prihodom najaviti preko spletne strani vlade, kjer oddajo svoje podatke. Priložiti je potrebno negativen test, ki ni star več kot pet dni. Druga obvezna priloga je potovalno zavarovanje, ki ima celovito medicinsko zavarovanje. Vsaj 48 ur pred prihodom je potrebno zaprositi za BVI potovalni certifikat. Ob prihodu bodo vsi turisti napoteni v tako imenovani Center dobrodošlice (Welcome Center), kjer bo potrebno opraviti dodatno testiranje. Vsi turisti bodo prejeli zapestnico z vgrajenim sistemom za sledenje. Prav tako bodo prejeli datum za ponovno testiranje, ki ga morajo opraviti čez štiri dni. Ta čas, do ponovnega testiranja morajo, ostati na svojem plovilu, ki je privezano v marini ali pristanišču, ostali turisti pa v svojem hotelu. Če bo test pokazal negativen rezultat, se bodo lahko po otočju prosto gibali seveda z upoštevanjem varnostnih mer.

Vsi ki bodo pozitivni, bodo morali na svojem plovilu počakati v karanteni minimalno 10 dni. Za prevoze od mesta testiranja do svoje lokacije bodo morali uporabiti poseben prevoz. Navtiki in ostali turisti, ki bodo pozitivni, otočja ne bodo smeli zapustiti prej kot v 14 dneh, po preteku karantene. Bivanje na lokaciji si bodo morali plačati sami. Otrokom do petega leta starosti ni potrebno opravljati testa.

Oba testa, prvi ob prihodu, drugi čez štiri dni, uporabo mobilne sledilne aplikacije in sledilne zapestnice bo moral plačati vsak navtik oziroma turist zase. Stroški dveh testiranj, sledilne zapestnice, aplikacije in ostalih povezanih stroškov znaša 175 USD na osebo.

Ste še željni potovanja? Je to nova realnost, ki si jo želimo?

Bi si upali s tovarniško jadrnico sami obpluti svet? Prijavite se na Global Solo Challenge.

Trenutno poteka regate Vendee Globe, ki velja za eno izmed najtežjih solo regat na svetu. Namenjena je profesionalcem z odličnimi tehničnimi ekipami in ogromnimi finančnimi sredstvi. A za običajne smrtnike udeležba na regati ni mogoča. Če pa bi se radi udeležili takega izziva, potem bo med leti 2023 in 2024 potekala nova regata, ki bo namenjena tistim, ki bi se radi udeležili takšnega podviga.

Najboljše stvari so tri

Samostojno jadranje

Za večino jadralcev na svetu samostojna plovba okoli sveta pomeni ultimativen jadralski in življenjski dosežek. Je edinstvena življenjska izkušnja, v kateri se boste dokazali sami sebi in svetu okoli vas.

Plovba okoli sveta

Sanje večine jadralcev, ki se spogledujejo z odprtimi morji, je plovba okoli sveta. Obpluti svet je ultimativen izziv. Je drugačen od plovbe preko oceana. Je zahtevnejši, dolgotrajnejši in seveda nevarnejši.

Tovarniška plovila

Za udeležbo na regati okrog sveta bi pričakovali draga regatna plovila. A Global Solo Challenge je drugačna regata. Vsi udeleženci lahko plujejo le na plovilih, ki so bila izdelana tovarniško in je bilo v seriji izdelanih vsaj 20 plovil.

Prvi v cilju ne bo nujno zmagovalec

Ker se bodo regate udeležila različna plovila, ki po plovnih lastnostih niso enakovredna, bodo glede na svoje lastnosti razdeljena v razrede.

Kakšna plovila lahko plujejo

• Plovila morajo biti zgrajena pred letom 2005
• Dolžina plovila: 35 - 45 čevljev
• Minimalna teža plovila: 5500 kg
• IRC: 0,940 in 1,050
• Minimalno razmerje (teža/dolžina): 150-250

Tekmovalci bodo lahko med regato zapluli v pristanišče. V primeru okvare na plovilu bodo jadralci lahko zapluli v pristanišče in plovilo popravili. Na obali bodo morali ostati 96 ur, kot kazen za postanek, nato pa bodo plovbo lahko nadaljevali.

Vse informacije o regati so na voljo na: https://globalsolochallenge.com/

Dobrodošli na krov nove jadrnice Elan GT6 s Theom iz škotskega podjetja Great Harbour Yacht Scotland, ki je zastopnik za plovila Elan.

Theo vam bo v videopredstavitvi pokazal vse zanimive lastnosti nove 49 čevljev (15,2 m) dolge jadrnice Elan GT6. Novost je zastavonoša begunjske ladjedelnice, ki je nominirana za evropsko plovilo leta 2021 ter nagrado Yacht of the Year 2021 po izboru British Yachting Awards.

Ta izjemno stilska jahta je rezultat sodelovanja med studiem F. A. Porsche in Humphreys Yacht Design, Elanovega dolgoletnega oblikovalskega biroja. Močna jadrnica z izjemnimi plovnimi lastnostmi je izdelana, da traja. Izjemno hitra z izjemno uravnoteženim osnovnim jadrovjem zagotavlja ogromno zabave za krmarja in posadko, tako med jadranjem kot na sidru.

Ta izjemna jadrnica je ena izmed prvih, ki je bila izdelana in dostavljena v Združeno kraljestvo. Ima tri kabine, dve kopalnici in veliko dodatne opreme. Oglejte si video in če vam je jadrnica všeč, dvignite palec.

Več o jadrnici Elan GT6

• Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6
• Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6
• Elan predstavil novo jadrnico GT6 v videu

Manuel Cousin ima počeno krmilo (posodobljeno 11.12.2020 ob 13.00)

Manuel Cousin, ki pluje na jadrnici Groupe Setin ja včeraj pozno zvečer opazil razpoko na njegovem desnem krmilu. O težavi je nemudoma obvestil svojo kopensko ekipo.

Manuel Cousin, ki trenutno pluje na jugovzhodno od rta Dobrega upanja na 20. mestu, je včeraj zvečer opazil, da je desno krmilo razpokano. Ker ima srečo in pluje v zmernih vetrovih, je nemudoma pričel s popravilo. Krmilo je vzel iz ohišja. Poizkušal ga bo popraviti in nadaljevati z regato.

»Vremenski pogoji zadnjih nekaj dni so bili izjemno zahtevni. Ko sem opravljal redni pregled plovila, sem opazil razpoke na vrhu krmila. K sreči imam solidne vremenske razmere. S popravilom sem pričel takoj. Težava ima tudi pozitivno stran. Res je, da sem izgubil nekaj mest, a še vedno sem v regati. Zame je to najpomembneje.«, je zapisal Manuel Cousin.  

Zasledovalna skupina se naglo približuje vodilni dvojici (posodobljeno 11.12.2020 ob 9.00)

Skupina jadralce, ki jadra za vodilnima Dalinom in Ruyantom je močno zmanjšala zaostanek, Odlične vetrovne razmere so jim omogočile plovbo s hitrostjo med 19 in 22 vozli. Vodila jadralca sta padla v področje šibkejših in nestabilnih vetrov, ki so jima ponoči omogočali plovbo zgolj z 10 do 12 vozli.

Charle Dalin na Apivi pluje 165 nmi pred Rhuyantom. Yannick Bestaven na jadrnici Maitre CoqIV ima le še 200 nmi zaostanka za vodilni. Sledijo mu še Luis Burton, Jan Le Cam in  Benjamin Detreux, ki vsi zaostajajo manj kot 300 nmi. Jadralci plujejo že 32 dni. Prepluli so že skoraj polovico poti razlike pa so izjemno majhne. V le eni samo noči ugodnih vetrovnih razmer se lahko razlike spremenijo tudi za 200 nmi.

Izjemno dobro pluje tudi Jeremie Beyou. Zaradi  tehnične okvare na jadrnici Charal se je moral vrniti v pristanišče Les Sables d'Olonne. Ko je ponovno krenil na pot okoli sveta, je za takrat zadnjim jadralcem zaostajal že več ko t 1000 nmi. Danes za Arijem Huuselo na 27, mestu zaostaja le še 15 nmi.

Thomas Ruyant pluje le z enim hidrokrilom. Pri plovbi z vetrom v desni bok mu vedno primanjkuje moči. Kljub temu se bori po svojih najboljših močeh. Zjutraj se strnil svoje vtise nočne plovbe:

»Dobro sem. Zadnja velika ovira je za menoj. Pogoji za plovbo so dobri. Je veliko bolje kot včeraj. Lotim se lahko popravil, nekaj lahko pojem in se celo naspim. Danes ponoči sem uspel večino časa spati. Danes je nad nami modro nebo, vetrovi pa so nekoliko bolj nestabilni. Premikamo se enakomerno a počasneje. Sem zadovoljen. Takšne pogoje smo že pogrešali. Charlie Dalin je blizu. Manjka mi nekaj moči pri plovbi z vetrom v desni bok. A kaj morem, tako pač je. Ne gre slabo.«

Iz ene nevihte v drugo na jugu Indijskega oceana (10.12.2020 ob 10.00)

Charlie Dalin, ki je včeraj ponoči plul skozi nevihto, si je danes nekoliko odpočil. Plul je z nekoliko nižjo hitrostjo, sedaj pa se spet pripravlja na nekoliko bolj zahtevno plovbo pri višjih hitrostih, ki ga čaka danes ponoči. Tako kot on, je tudi večina ostalih jadralcev pospešila. V vodilni skupini, ki pluje približno 400  nmi za vodilnim so povprečne hitrosti plovbe znašale med 15 in 20 vozli. Med najhitrejšimi je bil Armel Tripon, ki je plul s hitrostjo 20 vozlov, Sebastien Destremau pa je imel povprečno hitrost 16,4 vozla.

Vsi jadralci že jadrajo na Južnem oceanu. Vodilna skupina je v sredini južnega Indijskega oceana, druga skupina je dobro zaplula v Indijski ocean, zadnja, najpočasnejša skupina pa pluje še v južnem Atlantiku.

Vodilni Charlie Dalin se je ob 5:01 uri oglasil preko satelitskega telefona:

»Še vedno sem utrujen. Sem izčrpan a sem si oddahnil. Usoda je hotela, da sem izgubil svoje vremenske novice le dve uri preden se je pričela nevihta. Nisem mogel vedeti, s kakšnimi silami se bom spopadel. To je lahko dobra ali pa slabo. Vetrovi so se vrtinčili. Jadrnica je bila obremenjena do meje. Na trenutke nisem več vedel, kaj narediti, da bi zmanjšal hitrost plovbe.«

Zaradi slabega vremena je moral pospraviti svoja hidrokrila, namestiti viharna jadra in trdno držati krmilo. Ko se je najhujši del končal je napisal sporočilo svojemu partnerju, vodji projekta, Antoine Carrazu:

»Velika nevihta je mimo. Zelo sem vesel, da se prečkal to oviro. Kasneje je veter padel. Bolo ga je manj kot sem pričakoval. Preveril sem celotno plovilo, njegovo strukturo. Vse je bilo vredno in mirno sem lahko zaspal. Porabil sem veliko energije. Moram se spočiti. Misliti moram tudi nase.«

Besedilo še ni lektorirano. Za eventualne napake se opravičujemo.

Foto: © Vincent Curutchet / Alea / Disobey / Apivia; © Jean-Marie Liot

Čeprav se sliši še tako neresnično, pa je žal res. Izginila je naftna ploščad hrvaškega podjetja INA, ki je bila postavljena v severnem Jadranu.

Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki je v večernih urah 5. decembra prejel informacijo, da je prišlo do prekinitve daljinskega nadzora in kontakta z naftno ploščadjo Ivana D, ki je stacionirana v severnem Jadranu zunaj teritorialnih voda Republike Hrvaške.

Predstavnik INE je povedal, da so vrtine na naftnih ploščadih Ivana D, Ivana A in Annamaria A pravočasno zaprli in ni nevarnosti za puščanje plina. Objekt Ivana D je sicer daljinsko nadzorovan in nima posadke. Zaradi izginotja ploščadi niso ogrožene posadke na drugih povezanih eksploatacijskih objektih.

Na lokacijo se je odpravilo službeno plovilo Obalne straže Republike Hrvaške. Na lokaciji, kjer bi morala biti ploščad, žal niso našli ničesar. Kaj natančno se je zgodilo, še ni jasno. Več informacij bo na voljo, ko se bodo vremenske razmere umirile in bo možno ugotoviti, kaj se je zgodilo.

V INI zatrjujejo, da nesreča nima naravovarstvenih posledic, saj je avtomatski sistem pravočasno izključil ploščad.

Posodobitev 16.12.2020

Po informacijah INE, je naftno ploščad Ivana D porušil močan jugo. Nosilni stebri ploščadi so se skrivili in ploščad je potonila na morsko dno. Varnostni ventili so se zaprli in zaenkrat ni nevarnosti za ekološko katastrofo. Plovni promet ni ogrožen. Ploščad je potopljena na globini 50 m.

Foto: Marin Tironi/PIXSELL

Zima je obdobje, ko majhna plovila čakajo naslednjo sezono na suhem. Da bi naše plovilo ostalo nedotaknjeno, pa je potrebno pred zimovanjem opraviti preventivni pregled in servis. Le tako lahko odkrijemo morebitne Mnogo pomanjkljivosti lažje odpravimo pred zimovanjem tudi zato, ker imamo v spominu sveže informacije o stanju plovila – le te v pol letnem zimovanju v veliki meri pozabimo in ponovno se pojavijo šele, ko začnemo plovilo uporabljati.

PLOVILO

Ko je plovilo na suhem, temeljito očiščeno in posušeno, pregledamo vse pregibne dele in vijake, ter jih po potrebi pritegnemo ali zamenjamo. Preverimo delovanje svetlobnih teles, električnih naprav in brezhibnost električnih napeljav. Preizkusimo delovanje krmilnega mehanizma. Vse koroziji izpostavljene dele je najbolje zaščititi s silikonskim sprejem, ki ne pušča sledi, odlično podmazuje in nudi dobro zaščito pred klimatskimi vplivi. Pregledamo plovilo zaradi morebitnih poškodb in odrgnin ter jih popravimo.

Napihljivo gumijasto plovilo (gumenjak) pregledamo in saniramo morebitne odrgnine in luknje. Plovilo premažemo z zaščitno tekočino in ga zložimo po navodilih proizvajalca. Vsa plovila je potrebno hraniti v suhem prostoru, če pa so pod vedrim nebom, jih je potrebno pokriti tako, da je pod pokrivalom dovolj prostora za kroženje zraka. Če je plovilo na prikolici, le to podpremo, da razbremenimo pnevmatike in vpetje koles.

Gumenjak operite s tekočo vodo in le če je res potrebno, uporabite nevtralna čistila, najbolje navadno milo. Ne uporabljajte drugih čistil, sploh ne takih s trdimi delci. Ne uporabljajte grobih gobic, mrežic in krtač.
Krmno ploščo (zrcalo), če je spraskana, zakitajte in pobarvajte z nitro lakom. V kolikor so INOX vijaki, nosilci ali ročaji korodirali, jih očistite s krpo in zaščitite s polituro za INOX. Popolnoma napihnite gumenjak in ga namažite s pasto za zunanji PVC (lahko tudi s tisto, ki jo dobite pri vsaki avtokozmetiki – za zunanje plastične dele).

SEZNAM ČISTIL IN PREMAZOV

Preglejte morebitno dodatno opremo: bimini, kolesa.

Bodite pozorni – če je po 24 urah gumenjak še vedno napihnjen, kot mora biti, potem lahko nadaljujete spravilo gumenjaka, v nasprotnem primeru ga takoj odpeljite na servis. Pri spravljanju gumenjaka odprite ventile in pustite, da se gumenjak sam počasi izprazni – nikakor ne uporabljajte naprav za prisilno izpraznitev. Ventile malo poškropite s silikonskim sprejem in gumenjak, kolikor vam dopušča prostor, ohlapno zložite, po potrebi pa med platno in ostre kovinske ročaje in vijake vstavite kose pene ali karton.

Skladiščite v temnem, suhem prostoru. Če je gumenjak v vreči, je ne zapirajte, temveč jo pokrijte s temno tekstilno tkanino. Idealno je, kadar lahko gumenjak skladiščite/prezimite v napihnjenem stanju. V tem primeru je najbolje, če ga lahko obesite na ročaje/držaje, napihnete do 90% in napihnjenost vsake 2-3 tedne kontrolirate, ter ga obvezno s vseh strani prekrijte s temno tekstilno prevleko.

Za tiste, ki imate plastično plovilo v vodi čez vse poletje, ga pod vodno linijo premažite s samopolirno antivegetativno barvo, nadvodno površino pa premažite z zaščitnim premazom za plastična plovila. Lesene površine je potrebno pobrusiti in primerno zaščititi. Tikovino premažite z zaščitnim oljem, druge lesene površine pa prelakirajte z UV odpornim zaščitnim lakom.

OPREMA

Privezne vrvi, sidra, vesla, bokobrane in ostalo opremo operite ter odstranite alge in ostalo umazanijo, ki se nabere čez sezono. Po potrebi obrabljene vrvi ali polomljene in poškodovane dele opreme zamenjajte za nove.

KONZERVACIJA MOTORJA

Če želite spomladi svoj izvenkrmni motor zagnati brez glavobola, ga preko zime obvezno konzervirajte. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi, saj vlaga in mraz zagotovo naredita škodo na motorju, ki se lahko pokaže ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju. Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja.

Za vse dodatne informacije in vprašanja vam je strokovno osebje na voljo preko telefonske številke: 02 629 04 00 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

V letu 2020 se je na Hrvaškem spremenilo kar nekaj predpisov glede opreme plovil. 31. januarja je stopil v veljavo nov Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, 29. aprila pa še njegove dopolnitve. Najprej je treba poudariti, da so po novem »brodice« plovila dolžine od 2,5 do 15 m, »jahte« pa plovila nad 15 metri dolžine. Pred tem so namreč bile brodice plovila do 12 m, jahte pa plovila nad 12 m dolžine. Za registracijo brodic, torej plovil do 15 m, so pristojne luške kapitanije in njihove izpostave.

Spremembe plovnih območij

Nekoliko so se spremenila tudi območja plovbe (područja plovidbe), za katera je možno imeti registrirano plovilo. Sedaj obstajajo štiri območja plovbe ter tri podobmočja.

1. Območje plovbe I obsega mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja.
2. Območje plovbe II obsega mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo oddaljevanja od najbližjega kopnega ali otokov za več kot 20 Nm. (Prej je bila to kategorija Ia, ki sedaj ne obstaja več.)
3. Območje plovbe III obsega mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo oddaljevanja od najbližjega kopnega ali otokov za več kot 12 Nm.

Območje plovbe III ima še tri podobmočja:

IIIa – do 6 Nm od obale kopnega ali otokov;

IIIb – do 3 Nm od obale kopnega ali otokov;

IIIc – do 1 Nm od obale kopnega in otokov.

4. Območje plovbe IV obsega plovbo po zalivih, lukah, izlivih rek ter po rekah, do koder so le-te plovne z morske strani.

Spremeni se predvsem to, da so se prej vse kategorije od II naprej nanašale samo na Jadransko morje ali pa vode Republike Hrvaške, sedaj pa teritorialne omejitve ni več, saj so vse omejitve vezane zgolj na oddaljenost od najbližje obale ali kopnega. Večina družinskih jadrnic in podobnih plovil je tako bila registrirana za območje IIa, ki je pomenilo mednarodno plovbo po Jadranskem morju ne dlje kot 12 Nm od kopnega ali otokov. To dejansko najbolj ustreza današnji kategoriji III.

Po novem Pravilniku o brodicama, čamcima i jahtama, so vsi lastniki plovil, katerih plovila so bila registrirana po predhodnem zakonu, za območja plovbe Ia, II in IIa, dolžni vložiti vlogo za uskladitev območja plovbe z novim pravilnikom najkasneje do 31. decembra 2020.

Za katero območje plovbe je vaše plovilo lahko registrirano, je odvisno od njegovih lastnosti in opreme. Osnova za to je kategorija namembnosti plovila (projektna kategorija). Plovila s kategorijo namembnosti A (oceanska plovba) so lahko registrirana za vsa območja plovbe. Plovila s kategorijo namembnosti B (plovba na odprtem) so lahko registrirana za območja plovbe II, III, IIIa, IIIb, IIIc in IV. Plovila s kategorijo namembnosti C (obalna plovba) so lahko registrirana za območja plovbe III, IIIa, IIIb, IIIc in IV ter plovila s kategorijo namembnosti D (plovba v zavetju) za območje plovbe IV.

Nove zahteve o usposobljenosti voditeljev

Naslednja zadeva, od katere je odvisno, za katero območje plovbe bo vaše plovilo lahko registrirano, je vrsta vašega izpita za upravljanje plovila. S Potrdilom o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna (na Hrvaškem se imenuje voditelj brodice kategorije A) lahko upravljate plovilo do dolžine 6 m z močjo motorja do 8 kW za območje plovbe IIIa, IIIb, IIIc ali IV.

S Potrdilom o usposobljenosti za voditelja čolna (na Hrvaškem se imenuje voditelj brodice kategorije B) boste lahko upravljali plovilo za območja plovbe III in IV. Če boste želeli vaše plovilo registrirati za območji plovbe I ali II, pa boste potrebovali Potrdilo o usposobljenosti za mornarja-motorista (na Hrvaškem se imenuje voditelj brodice kategorije C) ter enega člana posadke s Potrdilom o opravljenem preizkusu znanja za voditelja čolna. Izpit za mornarja-motorista lahko opravi vsaka polnoletna oseba, z dokončano vsaj osnovno šolo, opravljenim zdravniškim pregledom in ki ima najmanj tri leta že opravljen izpit za voditelja čolna ali ima kot član posadke najmanj eno leto plovne dobe. Tečaj ni pogoj za pristop k izpitu.

Če izpolnjujete pogoja glede ustreznega izpita ter kategorije namembnosti plovila, vam preostane še pregled ustrezne opreme, ki je zahtevana za posamezno območje plovbe, ki pa se nekoliko razlikuje v primeru, če gre za plovilo za osebne potrebe ali za gospodarske namene (torej, če je lastnik plovila podjetje). Seznam opreme za posamezno območje plovbe za »brodice«, torej plovila do 15 m dolžine bodo objavljena naslednji teden.

Kako urediti dokumentacijo pravočasno

Poklicali smo nekaj luških kapitanij oziroma njihovih izpostav, kako bo možno urediti dokumentacijo pravočasno, se pravi najkasneje do 13.12.2020. Dobili smo različne informacije. V nekaterih luških kapitanijah oziroma njihovih izpostavah je zadnji rok 31.12.2020, v nekaterih ne vedo, kako bodo to uredili do tega datuma, ker so hrvaške meje trenutno zaprte. Nekatere zahtevajo, da dokumentacijo z upravnimi koleki dostavite osebno, v nekaterih jo lahko pošljete po pošti. Predlagamo, da pokličete izpostavo v kateri imate registrirano plovilo in povprašate, kako postopati.

Pri uskladitvi plovnega dovoljenja glede na območje plovbe, bo potrebno zagotoviti tudi obvezno opremo, ki je predpisana za posamezno plovilo glede na plovno območje. Kakšna oprema je predpisana po novem, bomo objavili v naslednjem tednu.

V kolikor potrebujete pomoč, se lahko obrnete na pravnico ga. Leno Koter, ki živi na Hrvaškem in lahko z vašim pooblastilom uredi vse nujne zadeve za vaše plovilo registrirano na hrvaškem. Tel.:  (051) 334 696, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. 

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Izplutje iz marine Lanzarote, 290. dan

Dopoldan je kar nekaj stvari za urediti. Lili gre kupit svež kruhek, jaz grem plačat elektriko in vrnit kartico. Marino je treba plačati vnaprej, da dobiš popust, elektriko pa za barke nad 12 m računajo dodatno po števcu. Saj ni dosti, a je treba plačati račun za maj in dva dni junija. Dajo mi še en dokument, ki potrjuje mojo prisotnost v marini. Baje ni več nujen, a nikoli ne veš, mi je rekel marinero. Morda pride prav v LaLinei.

Že včeraj sem odstranil nekaj priveznih vrvi in jih čez noč namakal v čebru. Vrvi so bile trde kot palica. Mešanica črnega in rdečega peska ter presušena sol naredijo svoje. Ta droben pesek se zažre v notranjost vrvi, kjer porazi vlakna, ki postanejo hrapava in vrv postane trda. Pranje malo pomaga, a ne dosti. Na žalost je ista pesem z dvižnicami in škotami.

Nekaj pred poldnevom odplujeva iz marine. Vetra ni veliko, med 5 in 10 vozlov realnega v polkrmo. Sidrava na prvem primernem mestu nekaj milj severno od Arrecifa, da očistim vijak.

Na vijaku imam namreč na enem kraku gojišče školjk in drugega morskega življa, saj je Copercoat odpadel že pred časom, na drugih dveh pa nekaj Copercoata in nekaj manj morskega življa.

V vodo grem s potapljaško opremo. S tem je kar nekaj sitnosti, preden vse zvlečeš na kup in sestaviš. Jeklenka, regulator plovnosti, regulatorji za dihanje, neopren, plavuti in maska. Pri sestavljanju naju malo bolj nagne en val in zadeva se prevrne. Lili je ni mogla zadržati. Dobi manjšo rano na nogi. Ravno toliko, da ne more še ona v vodo. Oprema je že stara in ena cevka malo pušča. Mogoče od padca, mogoče pa od starosti. V tej cevki je 200 atmosfer pritiska. Ne vem, ali bo kaj pomagalo, a malo zalepim s silvertapom in na tesno povijem s tanko vrvico. Še vedno pušča, a manj.

Grem v vodo. Voda sploh ni mrzla. Res sem v neoprenu, a vseeno. Čistim propeler in dela je kar nekaj. Odstranil sem vso nesnago in tudi vso barvo tam, kjer ni že sama odpadla. Sedaj je vijak spet uravnotežen. Precej boljši bo izkoristek, pa tudi tresljajev ne bi smelo biti več.

Prej je namreč malo treslo, saj so bile lopatice vijaka različno težke. Na eni je bilo kar dosti školjk, na drugih dveh pa barva. Ko končam in vse opereva, sem kar pošteno zmatran.

Dvigneva sidro in glavno jadro in odjadrava proti severu mimo otoka. Vetra je okrog 8 do 10 vozlov (realnega) v polkrmo. Plujemo s 4 do 5 vozli. Ni neka huda hitrost, a glede na napoved vetra sva zadovoljna.

Sva edina jadrnica na morju. Ničesar ni videti ne s pogledom ne na AIS-u. V celem dnevu sva srečala je tri manjše čolne z ribiči. Sicer je morje prazno. Plovba je prijetna, vala je malo. Blizu konca otoka se je še veter malenkost okrepil in je hitrost dobrih 5 vozlov. Ko tole pišem, je ura pet popoldan po kanarskem času, bližava se severnemu rtu otoka in za zdaj še imamo signal.

Lanzarote–Gibraltar (LaLinea), 1. dan

Kmalu potem, ko sem napisal in objavil včerajšnji dnevnik, je začel veter umirati. Hitrost je sčasoma padla pod 4 vozle, val se je nekoliko okrepil. Valovanje je posledica bližnjega ciklona, ki je obrnil tale veter in nama omogočil jadranje na sever. Jedro je severozahodno od nas in val dobivamo v levi bok. Kmalu jadra preveč opletajo in čas je za motor. Glavno jadro dava na drugo krajšavo, da nama vsaj malo stabilizira barko.

Lili ima prvo večerno stražo in potegne dolgo v noč. Zbudi me šele ob 3:30. Zdaj pa ne vem, ali ima tako napeto knjigo, ali pa me ima tako rada. Kolikor vem, zastonj e-knjige v glavnem niso kak presežek.

Imel sem pa velike težave s spanjem. Po navadi hodim spat pozno – šele okrog enih ponoči, zato nisem in nisem mogel zaspati. Na splošno imam na pasažah v začetku težave s spanjem. Motijo me zibanje in zvoki, možgani pa mi delajo na polnih obratih. V glavi premlevam vremensko napoved, možne izbire poti, premišljujem, če sem na barki vse naredil tako, kot je treba, če je Lili v redu ali rabi kakšno pomoč ... Po navadi čez kak dan ali dva spim bolje. Mogoče zato, ker utrujenost naredi svoje.

Ko nastopim svojo izmeno, je luna še zunaj. Vidi se daleč naokrog. Navideznega vetra je uboge 3 vozle. Zložim še tisti ostanek glavnega jadra, ki samo opleta in dela hrup, k hitrosti pa ne pripomore. Počasi motoriramo, da se lažje spi. 1600 obratov. Proti jutru zvišam na 1750, da imam nekaj boljšo hitrost.

Pred svitom sestavim ribiško palico in vržem vabo. Pri rednem pregledu najdem v kaluži vodo. Tri litre je je, umazana je in slana. Razdrem posteljo v zadnji kabini in pogledam os motorja, Volvo ležaj, cevi za hlajenje motorja, cevi za hlajenje osi, mokri izpuh. Vse je suho kot poper. Le od kod prihaja voda? Izčrpam tisto vodo in nove vode skoraj ni. Po eni uri je le nekaj kapljic. In ta voda je videti precej bolj čista.

Potem se spomnim. Ko sem iskal pokrov rezervoarja, sem za vzorec s seboj nosil pokrov prednjega vodnega rezervoarja. Verjetno ga nisem dovolj čvrsto privil nazaj. Pred odhodom pa sem natočil prednji rezervoar povsem do vrha – se pravi, da je bila voda še v nalivni cevi. Verjetno je mezela ven pri pokrovu. Razdrem podnice v prednji kabini, odstranim orodje, razdrem spodnji slepi pod pod orodjem in res: Na tleh je malo vode. Ker nas rola levo, desno je ta voda splahnila od znotraj rebra barke in je zato do kaluže prišla slana in umazana. Razdrem še prednjo posteljo in res, čep je slabo zatesnjen. Zategnem ga in pospravim vse za sabo.

Lepo mi je minila smena, sicer bi bil živ dolgčas. Mimo nas se je odpeljalo nekaj tovornih ladij, nekaj posameznih delfinov (ali en delfin večkrat), precej vodnih ptic, drugega pa ni bilo. Ko je luna padla v morje, je za barko ostajala sled bioluminiscence. 

Lili se zbudi sama od sebe in imava kavico in zajtrk. Vetra je premalo za dobro jadranje, a napoved je, da se bo malo okrepil. Dvignem glavno jadro in lotiva se genackerja. Prvič ga postavljam na kosnik in zadeva traja precej dlje, kot bi si želel. Poleg tega je v nogavici vse zapentljano. Na koncu ga razpneva. Polkrma naju vodi preveč iz smeri, zato obrneva točno z vetrom in voziva metuljčka. Genacker naju dovolj stabilizira, da je metuljček možen. Malo sicer na valu zapira glavno jadro, tudi genacker se občasno malo podre, a hitrost je za ta ubogi veter povsem dobra. Navideznega vetra imava le kakšnih 5 do 7 vozlov, a voziva med 5 in 6 vozli. Se pravi, da je pravega vetra okrog dobrih 10. Ribe nočejo moje vabe, zato zamenjam rapalo z lignjem. Ni uspeha.

Genacker zelo vleče kosnik v stran. Vse nekaj škripa, a drži. Do večera voziva metuljčka: glavno na levi strani, genacker na desni. Občasno se veliko jadro podre, ko se pripodi kak res velik val, a ga hitro spet uspem postaviti nazaj. Sam pa se noče – je treba delati na škoti.

Za to morje in posadko bova ponoči raje vozila bolj konservativno. Genacker gre zvečer v vrečo. Pri zlaganju sem vedno malo živčen, ker je toliko vrvic, ki se lahko zapletejo. Tokrat se vse srečno konča. Poskusiva s flokom, a ne gre. Zibanje ga zapre prav na vsakem valu. Zvečer plujeva torej le na glavno jadro z vetrom v krmo. Hitrost je namesto dobrih 5 slabe 4 vozle. Vetra je res malo. Ob 19. uri prevzame Lili, jaz pa grem spat.

Lanzarote–Gibraltar (LaLinea), 2. dan

Dobro sem spal. Lili me zbudi šele po drugi uri. Veter je šibak, le 8 vozlov ga je in piha v polkrmo. Poleg glavnega jadra je zunaj še flok. Sploh ne vem, kdaj ga je dala ven. Tako dobro sem spal. Kakšni dve uri še lahko jadram, potem je vetra vedno manj in hitrost pade na 2 vozla. Čas za motor. Yanmar (ali, kot mu Tone pravi Jan Marko) je potem brnel skoraj cel dan. Motorsailamo (motor + jadra), saj je vetra le za vzorec.

Ker je voda mirna, vidimo portugalske ladjice (zelo strupene meduze, ki se napihnejo in pustijo, da jih nosi veter), in vodne želve. Meduz nekaj časa ne videvava več in odločiva se za kopanje v oceanu. Vetra je tako malo, da sploh ne zloživa jader. Seveda pa gre v vodo le po eden. Lili gre v vodo cela, jaz le do kolen. Premrzla je. Se raje stuširam s toplo vodo. Kakšen mehkužnež!

Pozdravit nas je prišel še kak delfin ali dva, potem pa sta Herona obletavali dve lastovici. Odločili sta se, da je smer kar prava in se poskušata usesti na kakšno udobno mesto. A vse je gladka plastika ali spolirana kovina in povsod izgubljata ravnotežje. Na koncu najdeta oporo na škoti floka in tam počivata, se urejata in na splošno uživata v zastonj vožnji. Čez čas odletita (verjetno lovit), saj se kmalu vrneta. Vedno bolj domače se počutita. Ena je večkrat priletela pod biminijem tik nad nama, ko sva bila v salonu, je priletela v salon in celo v prednjo kabino.Me prav zanima, kaj takile mali ptički jedo in pijejo tako daleč na odprtem in kako spijo. Ali one tudi spijo sede na gladini, kot galebi?

Ker se ribe ne zmenijo za mojo vabo, sem povečal pritisk in lovim s tremi trnki. Enega kmalu izgubimo, saj se je zataknil v na pol potopljen zaboj, ki je plaval v morju in se je laks utrgal. Na srečo ni bila kakšna dragocena vaba. Dva pa vlečemo za sabo brez učinka in zvečer enega pospravim, tako da ostane le še ligenj na ribiški palici.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron