Novice

Motorna jahta, ki jo poganja veter? Potem je to jadrnica! Ne. Ni. To je motorna jahta, ki za pomoč pri pogonu uporablja padalo.

Ice Kite bo motorna jahta, ki jo bosta poganjala dva velika dizelska motorja, za pomoč in bolj ekonomično rabo pa bo imela nameščeno veliko padalo oziroma kite, ki bo pomagal pri plovbi in zmanjševal porabo fosilnih goriv. To bo izjemno učinkovita motorna jahta.

Ice Kite je trenutno še v razvojni fazi, kupec pa je že znan.

Izjemna učinkovitost jahte je prepričala nemškega poslovneža, da naroči izdelavo. Jahta bo v dolžino merila 210 čevljev oziroma 64 m. Poleg dizelskih motorjev bo za pogon uporabljala tudi ogromno padalo oziroma kite. Njegova površina bo znašala 200 m2. Oblikovan bo podobno, kot so današnji kajti, le da bo večji, dražji in bolj ekskluziven. Na jahto bo pripet s posebnim sistemom vrvi in se bo lahko dvignil vse do višine 200 m. Ker bo plovba s takšnim padalom impozantna, bo velik dal nadgradnje jahte steklen, da bo možno padalo v akciji tudi opazovati.

Kot se spodobi za vsako super jahto, bo tudi Ice Kite imela vse, kar imajo velike luksuzne jahte. Imela bo več krovov, bazen, številne sončne ploščadi, več salonov, barov in seveda več kabin za namestitev gostov. Kot dodatek si je kupec, ki ne želi biti imenovan, omislil še pomožno plovilo k veliki jahti, ki se bo imenovalo Ice Ghost. Namenjeno bo predvsem prevozu igrač. Igrače so v tem primeru mišljene igrače preveč bogatih zemljanov, ki sodijo na jahto. To so seveda helikopter, letalo, številni vodni skuterji, pomožna plovila in druge nujno potrebne pritikline.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 64.2 m
• Širina: 10.8 m.
• Ugrez: 1.76 m
• Oblika trupa: tip jadrnice
• Material trupa: aluminij in karbonska vlakna
• Motorji: 2 X 1000 KM
• Najvišja hitrost plovbe: 17.4 vozla
• Teža plovila: 450 t
• Število gostov: 10
• Rezervoar goriva: 45.000 l
• Rezervoar sladke vode: 12.000 l
• Rezervoar črnih vod: 5.000 l

Slike: redyachtdesign.com

V soboto se je v bližini Budve v Črni gori zgodila tragična pomorska nesreča. Gliser je z veliko hitrostjo trčil v barko, na kateri sta bile dve osebi. Ena oseba je izgubila življenje.

Po navedbah srbskega časnika Srbija danas je M. S., sedemnajstletni sin srbskega poslovneža upravljal gliser v bližini Budve. Poleg njega je bilo na krovu še sedem oseb. Z 12 m dolgim gliserjem so pluli s hitrostjo okrog 23 vozlov od otoka Sveti Nikola proti Jazu. Med plovbo so trčili v trikrat manjše plovilo, na katerem sta bila 31-letna črnogorska policistka in njen 36-letni zaročenec. V nesreči je policistka utrpela tako hude poškodbe, da je izgubila življenje. Njen zaročenec je nesrečo preživel. Skiper gliserja in vseh sedem članov njegove posadke, ki so bili v času nesreče na krmi plovila, v nesreči niso utrpeli nobenih poškodb.

Kljub dejstvu, da je M. S. še mladoleten, ima veljavno dovoljenje za upravljanje plovila dolgega do 12 m. Po črnogorski zakonodaji ga lahko oseba dobi z dopolnjenim 16. letom starosti. Trenutno še ni jasno, ali dovoljenje zadostuje za upravljanje tako velikega plovila, ki je v lasti njegovega očeta. Mladoletnik je trenutno v priporu. Pred preiskovalnim sodnikom se je zagovarjal, da plovila pred seboj ni videl.

Ladjedelnica Lurssen je splavila novo luksuzno ladjo Opus, ki v dolžino meri kar 142 m.

V četrtek je prvič zaplula nova luksuzna mega jahta s ponosnim imenom Opus. Po 12 mesecih dela na notranji opremi in kontrolnih sistemih je bila končno na red, da zapluje.

Jahta Opus je prvič zaplula v četrtek. Je prva jahta iz ladjedelnice Lurssen, ki je bila izdelana v novem plavajočem doku, ki bo omogočal gradnjo še večjih in bolj prestižnih jaht, kot smo jih že vajeni iz te ladjedelnice. Kompletno oblikovanje jahte so izvedli v studiu Nuvolari Lenard, v solastništvu Slovenca Dana Lenarda. Opus ni prvi niti zadnji projekt, ki ga je oblikoval ta oblikovalski studio. Leta 2013 so že zgradili jahto z imenom Quottrelle, trenutno pa je v gradnji Testarossa, ki bo zaplula v letu 2022. Nad gradnjo jahte Opus je bdelo podjetje Moran Yacht & Ship. Projekt Opus je za njih največji prodan projekt do sedaj.

Jahta Opus lahko sprejme do 36 gostov v 20 kabinah, ki so razporejene po šestih krovih.

Videoposnetek splovitve

Foto: posnetek zaslona; Video: SuperYacht Times

Letošnje leto (8.4.2020) je Hrvaška sprejela nov zakon o turistični taksi za navtike (Ali lahko pričakujemo ukinitev oderuške turistične takse za plovila). Na podlagi zakona so 26.6.2020 sprejeli tudi pravilnik, (vse o pravilniku v članku: Turistična taksa za navtike na Hrvaškem v 2020 v katerem so navedene posebne cene zaradi koronavirusa. Ker v večini luških kapitanij in njihovih izpostav niso obračunavali znižane cene, bodo vsem, ki so turistično takso za letošnje leto plačali v celotnem znesku, povrnili preplačani znesek.

Navodila za povračilo turistične takse v navtiki za osebe, ki so jo plačale v pavšalnem znesku

Odstavek 2 člena 14 »Pravilnika o višini, načinu plačevanja in razporeditvi turistične takse za čarterska plovila, ladje za večdnevna krožna potovanja in osebe, ki prebivajo na plovilu (navtiki) ter načinu plačevanja turistične takse za ladje na krožnih potovanjih v mednarodnem pomorskem prometu in mednarodnem prometu po notranjih vodah« (UL 73/2020) predpisuje znižanje turistične takse za 20% zaradi razmer, ki jih povzroča pandemija Covid-19.

Do 20-odstotnega znižanja je upravičen:

a) Navtik, ki je v letu 2019 plačal pavšalni znesek, njegov čas plovbe pa obsega leto 2020 in zahteva povračilo le za leto 2020,

b) Navtik, ki je leta 2020, vendar najpozneje do 29. junija 2020, v pristaniških kapitanijah/izpostavah plačal celotni pavšalni znesek turistične takse v navtiki za leto 2020.

Do oprostitve je upravičen:

- Navtik, katerega je plačana turistična taksa zajemala obdobje plovbe med pandemijo od 23. marca do 11. maja.

Povračilo se lahko izvede na dva načina:

a) Navtik, ki zahteva povračilo, lahko izbira med povračilom takse na bančni račun, ali

b) Podaljšanjem takse za obdobje, sorazmerno s številom dni, za katero je preplačal in/ali katero je zajelo obdobje od 23. marca do 11. maja 2020, za kar bo HTS izdal novo potrdilo.

V 4. odstavku 14. člena istega Pravilnika je določeno, da se zahtevek za povračilo ali podaljšanje trajanja takse predloži Hrvaški turistični skupnosti.

Zahtevek pošljite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in mu priložite:

• Podpisan obrazec iz priloge
• Potrdilo o plačani turistični taksi

Spodnji obrazec je obvezen pri predložitvi zahtevka za povračilo. Natisnite ga in izpolnite.

Kljub temu, da je v pravilniku jasno navedeno, da lahko navtik plačuje turistično takso tudi za posamezno nočitev v znesku 10,00 HRK na nočitev na osebo, trenutno te možnosti še ni. Kdaj bo omogočana, še ni jasno. Za plačilo naj bi bila kmalu na voljo aplikacija oziroma spletna stran. Ko bo delovalo, bomo objavili povezavo.

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna. Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

siesta on Siesta is back with a new crew member

Nedelja, 05. julij 2020

Po lanskem premoru, ko nismo izpluli ven iz Jadrana, se Siesta on Siesta vrača oz. vsaj namen je tak. New crew member je Zoe, pasji dojenček, ki bo sčasoma okrepila Berrykino varovalno službo. Zaenkrat se ji sicer zdi zabavneje sedenje v skledi za solato.

V torek smo štartali iz Bunarine in prvo noč prespali v Artatore na Lošinju, naslednji dan do Molata. Zaliv Jazi na vzhodni strani je bil prav prijeten, uporaben pa je samo, ko ni maestrala. Naslednji postanek je bil Žman na Dugem otoku, kjer smo se malo podružili s sorodniki v njihovi novi hiški. No četrti dan pa se zgodil tako rekoč čudež in smo končno imeli priliko prvič raztegnit jadra in jadrat večji del poti do Prvič luke, naše stalnice. Prve tri dni je pihal blagi jugo tako, da možnosti za jadranje v našo smer ni bilo. Včeraj so bile napovedane nevihte, kar nam je v bistvu čisto pasalo, da smo na Prviču lahko ostali 2 dni. Brez neviht. Trenutno idilično jadramo proti Šolti, polkrme pri 15 vozlih zahodnika.

Če bo trenutna napoved držala, bi lahko v petek prečkali v Italijo (Puglio) potem pa počasi proti Grčiji. Če ne, bomo pa še malo počakali, načeloma imamo časa dovolj, razen če ne bodo prej druge države dale Hrvaško na kak rdeč seznam in ne bomo mogli ven. Sicer pa, če je kdo opazil, danes ko so volitve, korona sploh ni več in 😂

Kar se tiče gneče in sezone, Prvič je bil predvčerajšnjim in včeraj poln bark, tako da so ljudje odhajali, ker ni bilo več prostora ne na obali, ne na plovkah. Tudi na Molatu in Lošinju je bilo kar precej bark, na morju od Pašmana naprej pa je tudi »običajna« (precejšnja) gostota prometa. Prevladujejo Slovenci, nekaj je Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Čehov. Glavna razlika je v čarterju, kjer prevladujejo »manjše« barke in ne 50-tke, ki so zadnja leta prevladovale. Se pa korona veliko bolj kot na morju pozna na obali, kjer so apartmaji pretežno prazni.

Torek, 07. julij 2020

Na kratko o dogajanju zadnje dva dni. Vsi nas sprašujejo, če je vse prazno oz. koliko je ljudi. Od sredine Zadarskega akvatorija dalje je GUŽVA, čisto običajna gužva, kot vsako leto ob tem času, vsaj kar se bark tiče. V Šešuli na Šolti smo bili že velikokrat, sedaj pa se nam je prvič zgodilo, da ni bilo prostora za se sidraat in smo se sidrali v majhnem zalivčku na vhodu, ki se je nato tudi napolnil. In nismo prišli ob 8 zvečer ampak ob 4 popoldan! Današnjo noč smo bili v Starem gradu na Hvaru. Za tiste ki poznate, plovk ni več ampak so uredili s privezi tudi obalo na drugi strani zaliva, tako da je dejansko cel zaliv, iz obeh strani, zabasan z barkami, po mojem je bilo preko 100 bark. Ob 5 popoldan ni bilo več prostora in so ljudi pošiljali stran. Tudi gostilne na obali so bile zvečer polne. Kot slišimo iz raznih virov pa je za razliko od tu Kvarner bolj prazen.

Nočna oz. tukaj bolj jutranja burja je bila kar močna vendar se jo v Starem gradu ni dosti čutilo, tako da smo mirno spali. Nova (SZ) obala je v bistvu zelo prijetna, ker je takoj ob privezih in sprehajalni poti (ni avtov) borov gozdiček s senco in vonjem po pinijah. Slaba stran tega pa je bila, da smo imeli, danes po burji, barko popolnoma pokrito z iglicami, ki se jih verjeno ne bomo rešili še kakšen mesec, kljub pranju, pometanju itd. Pa tudi sezono pikanja os smo danes uradno odprli.

Sedaj smo v zalivčku Zavala pred Starim gradom. V zalivu so sicer plovke s koncesijo vendar so na enem delu samo corpomorti brez plovk od gostilne, ki je letos zaprta. Ker je globina dobrih 7 metrov se je Jure potopil in privezal vrv na enega od teh corpomortov. Inkasanta sicer še ni bilo vendar računamo, da bomo tako "prinesli not" za včeraj, ko so nas v Starem gradu lepo oskubli za privez. Če je kdo slučajno mislil, da so zaradi korone morda kaj padle cene privezov in plovk, ga moram razočarati, da se močno moti.

Sobota, 11. julij 2020

Noč iz 9. na 10. julij

Kot je pri nas/meni že običaj se med nočno stražo, v kokpitu pod dekico, piše blog. In prav tako je pri nas običaj tudi, da so plani zato, da se spreminjajo. Tako je bolj zabavno. Trenutno je polnoč in plujemo iz Lastova v Cavtat, dobrih 60 milj, prihod je planiran okrog 8 zjutraj. Od kje je sedaj prišel Cavtat, če smo bili namenjeni preko Italije in že več krat rekli, da v Cavtat ne gremo več niti po nesreči, zaradi slabih izkušenj? Pač, zarečenega kruha se največ poje. Pri planu o Italiji nam ni bilo všeč to, da če bi jutri prečkali, bi potem v soboto lahko še nekoliko napredovali proti jugu škornja, v nedeljo in do nadaljnjega, kar seže napoved pa je nato napovedanih okrog 30 vozlov vetra. Torej bi spet stali v raznih marinah, plačevali in čakali. To smo že enkrat počeli in nam ne diši. Glede na to, da se napoveduje idealno vremensko okno v petek in soboto smo se odločili, da ga izkoristimo. Direkt iz Lastova bi bilo za našega psa (Berry), ki noče lulat na barki, malo prehudo ker bi trajalo približno 36 ur. Zato smo se odločili za kompromis, ki je le par ur daljši od tiste običajne poti preko Črne gore, v katero pa se letos zaradi korone ne da. Pričakujemo približno 31-32 ur.

Noč je lepa, mirna, z oranžno veliko luno in neskončno zvezd, ko se jih tu sredi morja, v temi zelo lepo vidi. Malo nas zibljejo oz. premetavajo (to je sedaj stvar interpretacije) valovi mrtvega morja, ki so ostali od kar močnega maestrala čez dan. Na morju ni bolj ali manj nobenega, vidijo se luči na Korčuli in Mljetu ter svetilnik na Lastovu, ki nam neusmiljeno bliska v krmo. 

Noč iz 11. na 12. julij

Ob 8.20 smo pristali v Cavtatu, verjetno edinem mestu na svetu, kjer je carinski pomol v koncesiji in moraš plačat, da se greš lahko odjavit. 100 HRK za privezovanje in odvezovanje je pisalo na računu! Fant je bil sicer prijazen in opravlja samo svojo službo vendar je njegov poklic očitno zelo visoko cenjen… Če izpustimo teh 100 HRK je bila celotna izkušnja odjavljanja zelo pozitivna, na luški kapitaniji in na policiji so bili zelo prijazni, kar je sicer prej izjema kot pravilo. Glede na izkušnjo v Cavtatu pred 3 leti smo pričakovali, da bodo grozni.

Približno ob 10.00 smo izpluli iz Cavtata proti Ereicoussi, 173 milj.

Nedelja, 12. julij 2020

Sedaj je spet prvi del noči, torej moja straža in smo približno na višini Drača, okoli nas pa albanski ribiči, vendar zaenkrat ni pretirane gneče. Pred nami so še 103 milje, za nami 70 milj. Prihod je pričakovan jutri popoldan. Potem pa nas čaka grška običajna + korona birokracija.

Po novem, odkar so zgradili luko, naj bi bila Ereicoussa tudi vstopna luka, in naj bi se menda dalo tudi uredit prijavo in vse papirje (kasnejša opomba: izkaže se, da temu ni tako). Korona zadeve je treba urediti 24 ur prej in smo jih uredili danes po startu iz Cavtata, ko smo še imeli hrvaški signal. Obrazec je seveda po grško neverjeten. Baje nam danes ob polnoči pošljejo na mail to čuvano korona QR kodo brez katere ne moreš v državo. No tudi TEPAI (grška plovna taksa) smo uredili včeraj po internetu. Tokrat smo jo plačali preko spletne banke Revolut, ker baje, da tako gre skozi. Lani smo namreč plačali preko slovenske spletne banke in so nam nato, bolj ali manj vsem, ki smo to naredili, nakazali denar nazaj. Nam, ki nato zaradi zapletov z motorjem, v Grčijo sploh nismo šli, je na koncu to še prav prišlo. Bomo videli kako se bo izšlo letos.

Ob koncu moje straže je pred nami še 80 milj, torej za nami je nekaj več kot pol poti. 

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 221. dan

Preden so se začele tele norije v zvezi z izolacijo nisva imela vključene skrinje ampak samo hladilnik, saj sva sproti kupovala svežo robo. Zdaj pa mora biti človek bolj previden in sva zagnala še skrinjo. Notri imava v glavnem par kosov mesa in nekaj kruha (no pa eno vodko).

Mali kompresor dela itak na 12V iz akumulatorjev in je tako majhen porabnik, da sploh ne gledam ali sije sonce, oblačno ali noč. Ta velik kompresor (vodno hlajen 'megafrost') pa rabi več elektrike (50A na 12V - se pravi 600W) in trenutno še nisem vgradil termostata (naročeni termostat nikoli ni prišel s Kitajske). Da je skrinja ves čas zmrznjena ga morava pustiva delat manj kot eno uro na dan. Kadar sva v marini na elektriki ga ponavadi poženem iz 220V. Danes pa sem se odločil, da ga napajam iz akumulatorjev, da spet malo stestiram sisteme in vidim, če vse dela tako, kot mora.

Sonce je lepo sijalo in MPPT kontroler mi je pokazal, da proizvajamo 600W. OK, da ne pretiravam, 599W je pisalo na ekrančku. Skoraj nisem mogel verjeti. Sončne celice so nominalno 610W - to naj bi bilo v idealnih pogojih - sonce v zenitu in take zadeve. Tu pa sonce ni bilo v zenitu, pa še vse prašne so od peska v zraku. Kontroler je nominalno 40A - se pravi, da lahko proizvede največ 40A toka na strani akumulatorjev. Napetost je bila še visoka, saj smo bili še v fazi absorbcije - 14,6V in je kontroler proizvajal 41A. Hudo. Hladilnik je sploh ni znižal napetosti. Noro.

Zlezel sem v zadnji boks in pogledal, če se kontroler kaj greje - nič posebnega. Le rahlo topel je bil. Bil sem vesel, kot bi zadel na tomboli. No, sonce ni sijalo dolgo. Kmalu se je pooblačilo, zapihal je prav neugoden hladen veter z juga. Danes sem preživel večino dneva v dolgih hlačah. Do konca sva zatesnila okrog jambora in komaj sem dobro pospravil orodje je začel pršeti čisto pravi dež. Tako močno je 'padalo', da sva celo zaprla okna na barki. Pršelo je več kot 5 minut! Verjetno je narava preizkušala vodotesnost najinega dela. Veter namesto s severa danes piha iz juga in prav na smeh mi je šlo zaradi soseda nasproti. Barko so imeli že ves čas obrnjeno s premcem na jug, torej so ves čas prevladujoč veter dobivali od zadaj direktno v kokpit. In ker tule piha kar zares praktično niso mogli nikoli sedeti v kokpitu.

Zato so se včeraj končno odločili in obrnili barko. Čez noč, ko itak spijo in je barka zaprta nim je lepo pihalo v premec. Danes pa se je veter obrnil in jim spet piha v kokpit. Se je pa shladilo in napovedujejo, da bo ponoči le 13°C namesto običajnih 18. Upam, da ne bo treba kaloriferja zakurit. Tako, danes pa obljubljene slikice jambora. Jutri še sestavim do konca in bo končano.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 222. dan

No, končno sem gotov z jamborom in vsi štriki so spet napeljani čez škripce, organizatorje in štoperje. Znotraj pa so žice zložene in stropne obloge privijačene nazaj. Ta del barke zdaj zgleda spet v redu.
Danes je pa tako močno deževalo, da je začelo celo malo spirati umazanijo s palube. Ravno sem se odločil, da to ovekovečim in vam nalimam slikico, ko je nehalo. Da si pretegnem noge sem šel v trgovino in prinesel med drugim ene škampe, ki so bili po velikosti skoraj jastogi. Za večerjo sva si jih naredila šest. Po tri na osebo. In je bilo povsem dovolj. Pred trgovino malo počakaš (v razdalji meter in pol do tistega pred tabo), da dobiš rokavice, potem dobiš na rokavice še razkuževalni gel. Super, saj potem primeš voziček in je ta razkužen.

Notri ljudje spoštujejo razdaljo in vsi hodimo mimo drugega v taki razdalji, kot bi oni drugi ravno enega spustil. In vrsta pred blagajno na 1,5m razdalje en do drugega. Na trak začneš nalagat takrat, ko je kupec pred tabo plačal in se odmakne od blagajne. Gneče ni bilo ne v trgovini in še manj na ulicah. Po mestu pa krožijo v avtomobilih: lokalna policija, državna policija in civilna zaščita. Da ne bi komu padlo na pamet, da gre na sprehod, ali še huje, da se s kom sreča in kakšno rečeta.

Ponoči je res bilo bolj hladno: termometer je pokazal 13,5°C minimuma zunaj in 16 v barki. Veter se je že obrnil nazaj na severovzhodnik in na običajno moč med 15 in 20, le občasno malo bolj pihne, ko se kak oblak pripodi mimo otoka. Oblaki pa so na trenutke prav zlovešče črni in prekrijejo celo nebo. In ponavadi ni nič iz vsega skupaj, le občasno malenkost rosi. Prav škoda, da ne moremo na izlet, da bi videl, če se je narava že odzvala na tale dežek v zadnjih dneh. Nekaj se sigurno dogaja, saj sva že dve noči dobila v barko komarja. V suši ni bilo nobenega. A s komarji sem neizprosen. Če ga Lili takoj ne dobi in razmaže po steni vključim kemična sredstva. Forth (slovenski Raid) v dozo, pa je mir.

Ker danes nisem slikal vam pošiljam par slik iz najine prve poti po svetu. Če je že ves Facebook poln fotografij iz otroštva naj bodo pa še tu enkrat gor stare fotke.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 223. dan

To noč je pa zares deževalo. Pozabil sem dobro zapreti kuhinjsko okno in sem zjutraj brisal vodo s štedilnika in iz omaric pod njim. Itak je bilo treba enkrat dobro očistit, sem se tolažil. Zjutraj je že sijalo sonce, veter pa še kar piha in pravijo, da bo še bolj.

Izdali so 'gale warning' - opozorilo za veter srednje hitrosti med 34–47 vozlov. Prevedeno v strokovni jadralski temin je to 'piha kot pri norcih'. Edino ne vam za koga so izdali opozorilo, ker na morju nihče ne pluje. Le kakšna tovorna ladja pride. To vem zato, ker je nasproti nas vezana pilotina, ki vsakič, ko pilot odhaja ali prihaja naredi val in zamaje vse v marini. Tip se pripodi v zaliv dokaj hitro in obrača 'z ročno'. Kot, da je to že kdaj delal. Kdaj priveže še nisem uspel ugotoviti, ker je prehiter. Mogoče sproti, ko gresta s čolna vržeta vrvi na bitve.

Virus:
Kanarski otoki so se pred slabim tednom odločili, da bodo zaprli vse hotele in drastično zmanjšali število turistov na otoku. V petih dneh jim je uspelo število turistov zbiti od dobrih 100.000 na manj kot 10.000. To je nekako 500 potniških letal v parih dneh. Na Lanzaroteju je bilo do nedavnega število okuženih 4. To je trajalo kar nekaj dni in številka se ni spreminjala. Smo se že veselili, da morda virusa tule ni med populacijo. No, pa je šla številka gor. Včeraj na 7 in danes na 13. In tudi prvo smrtno žrtev. Lanzarote ima 153.000 prebivalcev. Kanari (približno 2 mio ljudi) sicer niso brez virusa. Tule je nekaj podatkov, če koga zanima: Danes imamo 557 potrjenih primerov, 76 več, kot včeraj. Od tega je 207 ljudi hospitaliziranih, 36 od njih potrebuje intenzivno nego. Osem je že ozdravljenih. Mrtvih je 16. Največ virusa je na Tenerifi (338 primerov), drugod je manj: Gran Canaria 158, La Palma 24, Fuertaventura 18, Lanzarote kot rečeno 13, La Gomera 3, El Hiero 3. Torej noben otok ni brez.
To so uradne številke. Danes so na Tenerifi odvedli v zapor za 4 mesece nekoga, ki ni upošteval, da se gre ven lahko le v nujnih primerih. Tule se ne hecajo. Večkrat na tubi gledam tegale Dr. Campella.

Neumorni upokojeni učitelj medicinskih sester iz Velike Britanije vsak dan sproducira en ali dva videa na temo COVID-09. Meni so dobri. Vsi so narejeni s pomočjo uradnih podatkov in iz preverjenih virov. Večina je precej informativnih. Če imate čas si jih nekaj poglejte. Zadnjič sem iz trgovine prinesel šopek svežega koriandra namesto peteršilja. Pač, nisem posebno dober ne v Španščini ne v botaniki. Svež koriander meni zelo smrdi. Glede na to, da vonjam verjetno nisem okužen. Lili je malo premišljevala kaj naj s tem in se odločila, da naredi karantenski curry. Ali se lahko posloveni kar na kari? Karantenski kari se od navadnega razlikuje po tem, da ti manjka polovico sestavin in hudo improviziraš.

Naredila je vrhunski kari iz leče in korenčka. Iz česa je naredila kari pasto ne vem, vem le, da je bil notri nesrečni koriander. Ona vedno dela pasto iz nule - to je huda alkimija. Takrat sem šel raje na 'plažo' (glej sliko), da se izognerm vonju koriandra. Zraven sva imela riž in pečene očiščene repke škampov. Vrhunsko. Iz glav in nog škampov pa sem jaz naredi jušno osnovo - pri nas se nič ne zavrže. Ali bova iz tega naredila juho ali gofio s čebulo bo pa odvisno od inspiracije. Časa za kuhanje imava dovolj.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 224. dan

Danes je 25. 3.. In 25. 3. ima admiralica rojstni dan. Trideseti (na par let podlage). In kaj sem ji kupil za rojstni dan? Nič.

Nikamor ne smemo in vse trgovine razen živilskih so zaprte. Definitivno imam letos vsaj dober izgovor za razliko od prejšnjih let, ko se tudi nisem kaj prida izkazal. Kadar imam jaz rojstni dan mi ona naredi odlično večerjo. Kadar pa ima ona rojstni dan si ona sama naredi odlično večerjo. Pa pravijo, da imamo enakopravnost.

To je skoraj v stilu: 'Draga, ne morem gledat, če cel dan garaš v kuhinji. Zapri prosim vrata!' No, ja. Tako slabo pri naju sicer ni. K večerji sva odprla odlični vino iz Italije iz časov pred korono. Darilo nečakinje. Danes je dnevnik malo krajši - moram še pomit posodo, potem greva pa gledat film, če bo net dovolj hiter. V marini je bil danes incident - najprej neko kruljenje na eni od bark, potem kreganje med marinerotom in tistimi z barke, ne dolgo zatem pa so se prikazali ene štirje policaji, malo so popisovali, potem pa so vsi z barke izginili. Če sem prav ocenil situacijo imajo lastniki barke stalno bivališče tule v Arecifu in torej ne bi smeli na barko in so se nekaj prepirali z marino glede tega. In potegnili ta kratko. Ne vem, kakšne kazni so dobili, a v tišini so vsi zapustili marino.

Kaj dosti drugega se pa tu ni zgodilo. Začel sem delati vodotesne pregrade pod prvo kabino, a o tem bom pisal, ko bo narejeno. Zdaj imam čas za projekte na barki, a mi vedno manjka kak material, ko ga ne morem kupit. Zdajle bi bilo idealno za zamenjat tik na kopalni ploščadi, a nimam črnega Sikaflexa, da bi tik prilepil in zafugiral presledke. Le zakaj ga, kreten, nisem kupil pred enim tednom.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Pa sem znova  na začetku, podobno kot pri Lady Ivani: okvara motorja, tokrat je motor zariban. Ves mesec sem bil privezan v Deko marini v Lelystadu samo 1000 m od marine, v kateri sem preživel vso zimo in pomlad in kjer so lastniku, od katerega sem kupil barko,  popravljali motor, saj je bilo dogovorjeno, da za barko plačam kupnino, če bo motor v delovnem stanju.

Tako  so prodajalca obrali za 5800 € za popravilo motorja, na katerega so namontirali obnovljeno naftno črpalko, nove šobe nove sveče, obnovili glavo motorja in vse skupaj zmontirali nazaj ravno toliko, da je motor deloval. Po pravici povedano sem bil takrat zelo vesel, saj sem bil prepričan, da je motor za ta denar obnovljen . A sem se zmotil!

Vsak dan, ko je bilo vreme lepo,  sem izplul iz marine, da stestiram barko.  V  Nizozemskih marinah so privezi precej podobni privezom v nekaterih slovenskih  marinah, kjer barko privežeš enostavno med 2 kola in pomol. No, s to barko, ki ima dolgo kobilico povezano skupaj s skegom krmila in za tem je še veterni avtopilot Pacific plus, ki ima svoje krmilo fiksno  stalno v vodi, tako da vzvratno obračanje barke odpade, je manevriranje barke v ozkih kanalih nemogoče in če ti pri tem »pomaga« še veter, se lahko znajdeš v  težavah. Med vsako testno vožnjo sem  bil posebej pozoren na motor. Cel čas sem si govoril  naj se v primeru okvare to izkaže tukaj, ne pa v kanalu, po katerem bom plul skozi Amsterdam do morja, ali še slabše v Angleškem kanalu, kjer poteka ena izmed najbolj prometnih morskih poti na svetu.

Na začetku sem se več ali manj ukvarjal s popravilom napak, ki so jih naredili v marini: napačno zvezane cevi za nafto, ki so počile zaradi vibracij. Meni osebno ta popravila ne predstavljajo nikakršnih problemov, največji problem, ki ga imam na Nizozemskem je to, da vsako stvar, ki jo potrebuješ, lahko naročiš le preko interneta, kar pa zame odpade: imam namreč le običajno plačilo bančno kartico, ne pa kreditne, pa tudi stalnega bivanja nimam na Nizozemskem. Tako sem na primer za nakup običajne  avtomobilske cevi za vodo porabil polovico dneva, saj sem moral prekolesariti 20 km. Na dan naredim povprečno 10 km, da si kupim hrano in vse potrebno za popravilo barke. In kot je znano veter piha vedno od tam kamor si namenjen. Včasih piha tako močno, da se kolesarjenje ne splača in je bolje hoditi peš ob kolesu. Vetrovna Nizozemska pač...

Bil je zadnji dan napovedanega lepega vremena,  ko sem bil zasidran v manjšem zalivu.  Proti večeru sem se namenil nazaj v marino, vendar motorja nikakor nisem mogel zagnati.  Poklical sem nizozemsko obalno stražo in jih prosil za pomoč zaradi okvare motorja.  Dogovoril sem se, da  do marine priplujem samo na jadra, pred vhodom v marino vržem sidro in jih počakam, da me odvlečejo do mojega pomola.

Ko sem se zasidral pred vhodom v marino, sta prišla dva uslužbenca marine z manjšim čolničkom, češ da me z njim odvlečeta v marino. S tistim čolničkom, ki je imel mali Tohatsu motor v velikosti mojega žepnega vžigalnika, seveda nikakor ne bi šlo. Medtem je  priglisirala obalna straža z gumenjakom in iz njega so na barko kot pirati poskakali reševalci.  Privezali so gumenjak bočno ob barko še preden sem uspel reči dober dan in mi podali obrazec, ki sem ga moral izpolniti. Takoj so mi povedali, da je njihovo reševanje brezplačno in tudi v primeru kakršnekoli nezgode, me pridejo reševat brezplačno! Kako drugače kot pri nas ali naših sosedih, kjer je samo štart za reševanje 500 € in po tem se sešteva vsaka milja tja in nazaj.

Sledil  je deževen in vetroven teden, ki sem ga preživel v barki in popravljal motor. Želel sem ga usposobiti vsaj toliko, da se prestavim v marino blizu mehanika,  s katerim bi skupaj popravila motor.  Počakal sem, da se veter umiri in izplul iz marine. Kot nalašč je na poti zaribal 4. cilinder in nato še 3. cilinder, tako da sta mi ostala samo še dva cilindra.  Zgodilo se je seveda ravno takrat, ko je najmanj potrebno:  ko sem čakal v vrsti za prve zapornice in dvižni most. Nekako sem odpuhal do naslednjih zapornic in mostu, kjer so me spustili 6 m nižje v reko, ki teče skozi mesto Almere. Privezal sem se ob delovni pomol blizu delavnice mehanika Henka, ki mi je ponudil pomoč, njegovo delavnico in orodje.  Postalo mi je jasno, da s tem motorjem ne bo prav nič in odločil se se, da motor enostavno odmontiram in prosim lastnika te male marinice, da dvigne motor iz moje barke. Dogovorila sva se,  da mi ne bo računal dvigala in marine, v zameno za to pa mu bom  pokosil travo okoli pomolov  in  parkirišča. Pa sem znova doživel nekaj prvič! Kosil travo namesto plačila dvigala in marine.  Po celodnevnem delu in stiskanju  okoli motorja,  mi je le uspelo  pripraviti motor za dvig. Največ  dela in preglavic sem pri vsem tem imel s streho nad vhodom v barko, ki jo je bilo potrebno prav tako odmontirati in postaviti na pomol.

V delavnici  Henka sem izmeril kompresijo zadnjih dveh cilindrov,  saj merjenje prvih dveh sploh ni prišlo v poštev:  4. cilinder je imel kompresije komaj 6 barov, minimum za ta motor pa je 19. Vse je postalo jasno!  Obvestil sem prejšnjega lastnika barke, ki mi je poslal vse račune, katere so mu jih izstavili iz marine za popravilo motorja.  Včasih človek nima niti več energije niti živcev za ukvarjanje s takšnimi »nategi«, saj na koncu  ostaneš samo brez živcev, denarja in najbolj dragocene stvari na tem svetu – časa, ki me že pošteno preganja, da nadaljujem plovbo, vendar brez motorja bo to nemogoče.  Potrebno je najti drug motor, to mi je postalo jasno, vendar  kot vedno so tu težave. Na moji poti me vedno spremljajo razne težave, ki se izmenjujejo, vendar pa vedno ostane ena težava, ki mi je nadvse zvesta, tako kot mnogim drugim jadralcem -  in to je DENAR. Za ta motor bom potreboval vsaj 3 tisočake. Tip motorja je star, zelo star, več kot 40 let in je bil vgrajen v avtomobile Mercedes 180d in Unimoge. Slavni motor OM636, ki me je prepeljal z dvema cilindroma čez zapornice in pod mostove. Lov na nov motor se je tako začel. Poskušam kontaktirati vse ljudi, ki jih poznam in ki se ukvarjajo s starejšimi motorji. Od vsakogar dobim podobne odgovore.  Vse skupaj me »tolče« po živcih in denarnici, saj če bo šlo tako naprej, bo tu zopet zima in ne bo nobene zelenice za kosit in za vse skupaj bo potrebno plačevati iz dneva v dan. Mehanik pa tudi ne bo gledal mojega motorja v njegovi delavnici. Možna je obnova motorja, menjava obročev, ležajev,  vseh tesnil itd... vendar  je vprašanje ali se vse to izplača. In vse te odločitve je težko narediti, saj to so moje zadnje karte, ki jih imam na mizi in če se igra ne izide tako kot si želim, lahko zaprem vrata svoje barke in se »vkrcam« na najcenejši vlak za Slovenijo, se  poslovim od valov slanega morja, ki se zapirajo za krmo moje barke... 

Knjiga: 10 m svobode  Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Hrvaška uvaja posebne pasove za hitrejši prehod Hrvaške državne meje.

Hrvaška za prehod meje zahteva podatke o razlogih potovanja v njihovo državo, kraju in datumu nastanitve ter o osebah  in njihovih kontaktnih podatkih. V kolikor svojega prehoda predčasno ne napoveste, morate podatke podati policistu pri prečkanju meje.

Dolgi in počasni koloni (za obdelavo enega vozila potrebujejo približno 5 – 6 min) se lahko izognete. Če predčasno napoveste svoj prehod meje preko spletne strani Enter Croatia, se lahko razvrstite na prometne pasove, ki so namenjeni le tistim, ki so podatke že oddali. Ko boste izpolnili obrazec na spletni strani, boste na vaš e-naslov prejeli potrditev oddaje podatkov. Potrdilo si lahko natisnete ali pa shranite pdf verzijo na vaš telefon. Spletna stran vam ob oddaji podatkov avtomatsko ponudi možnost shranjevanja pdf potrdila na vaš telefon.

Kaj pa če ste obrazec pozabili izpolniti predčasno

Tudi če ste obrazec pozabili izpolniti, še ni prepozno. Kolona z vozili, ki podatkov niso oddali predčasno, se pomika izjemno počasi. V roke vzemite telefon, kliknite na povezavo Enter Croatia ali pa jo vtipkajte ročno https://entercroatia.mup.hr/. Za izpolnjevanje boste potrebovali par minut, nato pa se lahko razvrstite v pasove namenjene za uporabnike ENTER CROATIA. 

Pomembno

Za vsak prehod meje z različnimi potniki v vozilu potrebujete nov obrazec. Na obrazcu so namreč lahko le osebe, ki potujejo v vozilu.

Pri prehodu meje nam je prijazen policist svetoval, da v primeru pogostejšega prečkanja meje z istimi potniki, izpolnimo obrazec za daljše obdobje. Zato smo ob tokratnem prehodu zapisali datum vrnitve za 30.9.2020. Ali zadeva deluje in bomo lahko meje z istim obrazcem prečkali tudi v prihodnje, vam bomo lahko sporočili ob naslednjem prehodu meje.

Vaše aktualne izkušnje pri prečkanju meje lahko vpišete v komentar pod članek, da bodo vsi obveščeni o trenutnem stanju pri prehodu Hrvaške meje.

Slika mejnega prehoda Jelšane (Rupa) je bila posneta v petek, 10.7.2020

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Nekako se mi zdi, da mi glede na nastalo situacijo s to corono, več ali manj letošnje jadranje polzi med prsti. Glede na to, da bi moral 1.4.2020 poleteti proti Sydneyu (Australia) in od tam naprej proti Noumei (Nova Kaledonija) , jaz pa sem še v Sloveniji, menim, da bo letos jadranja bolj malo, ali pa ga sploh ne bo.

Ko pogledam na spletne strani Urada držav, v katere nameravam pluti, vidim le zaskrbljujoče informacije. Iz njih je razvidno, da bo verjetno še nekaj časa veljalo pravilo, da bo ob vplutju v novo državo obvezna 7 do 14 dnevna karantena. In če bi moral biti v vsaki državi 14 dni samo v karanteni, potem bom samo za karantene zapravil 4 mesece, kar pa je nemogoče in absurdno.  Zanimivo je tudi to, da dve državi ne dovoljujeta vplutja v njihova pristanišča, niti v primeru »naj nujnejšega«. Spet nekateri otoki nimajo corona virusa, a je za vstop vseeno potrebna 14 dnevna karantena (npr. Marshallovi otoki). Indigo sameva, stroški pa se nabirajo.

Plan letošnjega jadranja v 5. etapi je prepluti 6.400 NM od Nove Kaledonije do Šri Lanke (zemljevid z začrtano predvideno potjo je na moji spletni strani, v rubriki Sponzorji, kjer so navedeni tudi sponzorji in donatorji te etape). Zdaj vidim, da to vseeno ne bo mogoče. Po glavi mi leti tisoč misli in novih 1000 alternativ, ena tudi direktna, s samo dvema postankoma. Kaj bo nastalo iz tega, bom videl šele v nekaj naslednjih tednih, čeprav dvomim, da se bo življenje vsaj delno postavilo na noge, pred koncem meseca junija.  

Želim vam, da ostanete zdravi!

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Italijanski jadralci nadaljujejo s plovbo proti Italiji. V prejšnjem tednu jim je uspelo dotočiti gorivo na otoku Kreta (2. del na tej povezavi).  Plujejo proti zahodu. Ker je napovedano poslabšanje vremena in močan veter imenovan Meltemi, so se odločili, da poiščejo varen zaliv in se zasidrajo. Na sidru so ugotovili, da se jim v motornem prostoru zopet nabira voda. Razloga še nišo odkrili.

Med čakanjem na izboljšanje vremena so se posvetili delu, ribarjenju, ter kuhi.