Novice

Teden je naokoli in na vrsti je nova zbirka neverjetnih dogodkov na vodi, med njimi številne neumnosti, ki jih počnejo ljudje zaradi neznanja, nevednosti ali zgolj zaradi preizkušanja meja mogočega.

V tokratni zbirki videoposnetkov si lahko ogledate:

• pristajanje z prevelikimi pospeški
• gneča na drči
• glisiranje poleg hiš na vodi
• prevelika hitrost - premalo kontrole
• učenje med plovbo

Na Ptuju se je včeraj s finalnimi regatami zaključilo odprto ekipno državno prvenstvo razreda optimist.

V lepem, sončnem vremenu, z jugozahodnim vetrom med 8 in 15 vozli hitrosti, so posadke  odjadrale bronasti finale za ekipe med 9. in 12. mestom, srebrni za ekipe med 5. in 8. mestom ter zlati finale za ekipe na prvih štirih mestih. Po hudem boju so državni prvaki postali jadralci ekipe JK Jadro Koper 1: Alja Petrič, Tarin Pečar, Valentin Štravs, Maj Petrič in Zala Vidmar, drugo mesto je dosegla ekipa JK Burja Izola 1: Mark Rodica, Peter Koprivec, Sara Domenik in Alenka Valenčič, tretje JK Pirat Modri: Ana Planinšič, Svit Dujmovič Sterpin, Vid Magister in Rok Kovačič ,  četrto mesto pa je zasedla ekipa JK Olimpic: Klemen Filipčič, Lara Božič, Žan Ogrizek, Vid Dobrinja in Jean Jakob Veznaver. Predsednik BD Rance Emil Mesarič in generalni sekretar JZS Romeo Podlogar sta jadralcem zmagovalnega podija razdelila medalje, vse štiri ekipe, ki so jadrale zlati finale, pa so prejele pokale.

Sodniška ekipa, v kateri so bili Stanko Užmah, Uroš Žvan, Miroslav Bjelajac, Jernej Kramperšek, Ivan Bračko in Gorazd Dimnik je odlično opravila svoje delo, saj se je na obali obravnaval le en protest. Vse pohvale pa gredo tudi organizatorjem prvega državnega prvenstva, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, ki pa so dopoldne pred regato krstili še novo klubsko barko Rancarka2.

Vir: JZS.si

Otok Murter je eden izmed tistih hrvaških otokov, ki je s kopnim povezan z mostom. Del svoje otoške narave je zaradi tega izgubil, še vedno pa je ohranil svoj šarm.

Otok in otočani so večini poznani po ribičih, ki so lovili na območju Kornatov, na njih zgradili majhne ribiške hiše, v katerih so danes odprte gostilne. A Murterani, kot se imenujejo, niso le ribiči. Prebivalci iz kraja Tisno na vzhodu otoka, so bili dobri poljedelci, prebivalci Jezer so znani kot pomorci, domačini iz Betine pa kot izjemni graditelji plovil.

Zgodovina otoka

Murter je v svoji zgodovini zamenjal številna imena. V zgodovinskih zapisih je prvič omenjen v delih Ptolomeja, ki ga imenuje Scardon. Hrvaško ime Srimač je dobil leta 1251. Madžarsko-hrvaški kralj Bela ga je tako poimenoval, ko je določil meje Šibeniške komune. V 14. stoletju otok dobi novo ime. Ker naj bi bila plovba okoli otoka zahtevna, se ga je prijelo imel Insula Mortari. Z leti se je ime počasi spreminjalo in leta 1740 skrajšalo na današnje ime otoka Murter. Nekateri menijo, da je ime otoka povezano s smrtjo, a obstajajo razlage, da ime izvira še iz antike. Mortarium je namreč iz kamna izdolbljeno korito, ki se je uporabljalo poleg preše za stiskanje oliv in izdelavo oljčnega olja.

Antično mesto Colentum je prva omemba kraja na toku Murter. Stal je pod hribom Gradine na območju današnjega kraja Murter oziroma marine Hramina. Mesto je svoj razcvet doživljalo za časa vladavine rimskega cesarje Nerona. Mesto je bilo tipično antično. Imelo je cisterno za vodo, hiše z nadstropjem, terme ter tlakovane ozke ulice. V 2. stoletju naj bi mesto oropali gusarji in ga porušili. Obstaja tudi možnost, da je otok prizadel potres, zaradi katerega se je mesto porušilo. Natančnih zapisov niso našli. Del mesta je bil kasneje obnovljen, a nikoli ni doživel ponovnega razcveta.

V srednjem veku so Murter poselili Slovani. Nastali sta dve mesti. Villa Magna (Velika Vas) današnji Murter in Jezera. Kraja Betina in Tisno sta nastala kasneje v času osmanskih napadov. Ker je bil otok dostopen zgolj z ladjami, se je razvijal na poseben način. Na območju današnje Hramine so že v srednjem veku zgradili ogromno marino, ki naj bi bila v tistem času največja na Jadranu. V njej naj bi bilo privezanih največ lesenih ladij in največ ladij s tradicionalnimi jadri.

Otok danes

Murter je danes turistično mesto. Most, ki ga povezuje s kopnim, zagotavlja enostaven dostop in neodvisnost od trajektnih povezav. Zato se je razvil v priljubljeno turistično destinacijo. Na njem so na voljo številne počitniške kapacitete. Od hotelov, apartmajev in kampov. Romantična primorska mesta, ki so se razvila ob bolje zaščitenih zalivih, so center dogajanja na otoku. V njih so nastale tudi tri velike marine, zaradi česar je otok izjemno zanimiv tudi za navtike. Poleg varnih marin pa ima otok tudi številne zalive, kjer je možno varno sidrati ali pa se celo privezati na obalo v posameznih lukah. Oglejmo si, kje vse se je možno varno zasidrati ali privezati na otoku.

Plovba

Če našo pot po otoku začnemo pri znamenitem mostu v Tisnem, se lahko privežemo bočno na utrjeni obali južno od mostu. Obala je obnovljena in omogoča privez vse do luke Tisno, ki pa je namenjena komunalnemu privezu. V neposredni bližini, le skok čez cesto in že ste v centru dogajanja. Številne restavracije, bari in trgovine ponujajo vse, kar boste potrebovali. Približno miljo južno je kraj Jezera z marino Jezera. Marina ima več kot 200 privezov. Večina je zasedena s plovili, ki so na letnem privezu, a je tudi sredi sezone možno dobiti prost privez. Privez v marini si lahko zagotovite s spletno rezervacijo kar na Jezera. Marina je dobro opremljena. Ima restavracijo, bar, navtično trgovino in bencinsko črpalko. V njeni neposredni bližini so številne restavracije, bari in trgovine ter pestro poletno dogajanje.

Če plovbo nadaljujemo v smeri proti jugovzhodu otoka Murter, priplujemo do zaliva Gušica, ki z vzhoda ščiti otok Bošnjak. Zaliv je izjemno priljubljen. V njem so poleti zasidrana številna manjša plovila, ki so prišla zgolj na dnevno kopanje. V večernih urah ga večina zapusti in sidranje v zalivu bo mirno. Nekoliko bolj miren je zaliv Sveti Nikola, na jugozahodni strani otoka. Je zelo priljubljen med navtiki, saj nudi zelo dobro zaščito pred vetrovi. V zalivu je možno sidrati, krmo pa je možno privezati na obalo.

Slabi dve milji v smeri severozahoda je izjemno priljubljen zaliv Koširina. V zalivu je velik kamp. Ker pa je zaliv velik, boste v njem vedno našli primeren od obale dovolj oddaljen prostor, kjer se boste lahko varno zasidrali in prenočili.

V severnem delu otoka sta na njegovi zahodni strani zaliva Slanica in Podvršak. Slanica je nekoliko manjši in nudi manj zaščite pred vetrovi, medtem ko Podvršak s svojim polotokom nudi zaščito na eni strani pred severnimi in vzhodnimi vetrovi, na drugi pa pred južnimi in vzhodnimi. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro.

Plovbo okrog otoka lahko nadaljujemo skozi ožino me otokoma Murter in Prišnjak, na katerem stoji svetilnik Prišnjak, ki je bil postavljen davnega leta 1886.

Plovbo okrog otoka in proti Hramini moramo nadaljevati skozi kanal med otokoma Murter in Žminjak. Med otoki Murter, Veli Vinik, Tegina in Mali Vinik so globine pod 1 m. Zato je treba zapluti povsem na vzhod in proti marini Hramina vpluti s severovzhodne smeri, med otokom Tegina na naši desni in rtom Gradina na naši levi. Marina Hramina ima več kot 370 privezov. V poletnem času jo lahko rezervirate in si zagotovite prost privez kar preko spleta na povezavi Hramina. V njej so restavracija, trgovina in bencinska črpalka. V južnem delu zaliva je kraj Murter, kjer so številne restavracije, bari in več samopostrežnih trgovin. Peš se lahko sprehodimo do marine Betina. Loči ju le polotok Gradina. Če nameravate vpluti v marino Betina, pa ne bo odveč nekaj previdnosti ob vplutju. Vanjo je treba vpluti med zelenim svetilnikom Betina G in rdečim Betina E3209. Globina med zelenim svetilnikom in otokom je pod 2 m in vplutje v napačnem delu se ne bo končalo dobro. Tu vsako leto naredi napako več navtikov, ki nasedejo. Potrebno bo reševanje. Iz marine Betina lahko plovbo nadaljujemo v smeri proti jugu in zaplujemo v Murterski kanal. Na naši desni bomo takoj opazili mesto Betina z luko Betina, ki nudi privez za približno 20 plovil. Luko obdajajo številne dalmatinske restavracije z dobro lokalno ponudbo.

Miljo južneje v Murterskem kanalu je zaliv Plitka Vala. Že samo ime pove, da je zaliv plitek. Globine so pod 2 m in z jadrnico bomo morali sidrati pred zalivom. Za jadralce je bolj primeren zaliv Lovišča, kjer so globine med 2 in 10 m. Dno v zalivu je peščeno in sidro drži dobro. Nasproti zaliva Lovišča je majhna marina Tisno, v kateri je 30 privezov. Krog okrog otoka Murter sklenemo pri mostu Tisno. Most se v sezoni odpira dvakrat dnevno, ob 9.00 in ob 17.00 uri. Globina v kanalu je 2,4 m. Zunaj sezone most dvignejo le trikrat tedensko ob 9.00 uri. Plovbo skozi kanal si lahko ogledate na tej povezavi.

Videoposnetki marin, luk in zalivov posneti iz zraka

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Naslov starega YU filma (orig: Ne okreči se sine), ki je drugačne zvrsti od mojega namenjenega naslova, me je spodbudil k naslovu mojega današnjega bloga. Zakaj? Zato, ker ko pripravim barko na dvomesečno počivanje, ko bo samevala med drugimi barkami na kopnem, je slovo vedno težko od nje. Nekako me to slovo, ki se je zgodilo kar nekajkrat, spominja na dan, ko sem šel v vojsko in sem se tisto noč poslovil od svojega dekleta. Vedno visi v zraku vprašanje, a me bo le (po)čakala? Na barko sem navajen, to je moj dom, to je moj drugi del mene. Bo vse kot mora biti?

Barko pripravim na ta dolg počitek, potem zaprem vrata, zaklenem, vse še enkrat pregledam, pregledam ciklonske trakove, če so res dobro pritrjeni na tla, preverim dodatne vrvi, vse ostalo kar je potrebno in grem. Do sedaj me je barka vedno počakala takšna, kot sem jo zapustil, pa saj me bo tudi tokrat, vem. Le enkrat me je pošteno skrbelo, ko sem imel še barko na Karibskem Martiniku, takrat pa sta se po Atlantiku podili dve ženski, Irma in Maria. Prva je obšla Martinik, a je opustošila le druge otoke, kot opustoši vse za sabo ranjena ženska ob ločitvi od svojega moža. Druga je dosegla severni del Martinika, a na srečo v marini ni naredila prevelike škode. Indigo je odnesel z rahlimi praskami in poškodovano pripono.

In jaz sem odšel, se obrnil in jo zagledal na kopnem, privezano, kot da sem mazohist. Spomnil sem se pregovora oz. modre misli, ki pravi nekako tako: »Ladje so v pristanu varne, toda niso zgrajene za ta namen.« Težko je ko se posloviš od svojega doma in odhajaš nekam samo na obisk. A drugače ne gre.

Odšel sem na letališče in iz Noumee odletel na odročno otočje Vanuatu, a to je bila še edina povezava, ki sem jo takrat lahko dobil. Po 12 urnem čakanju na priročnem letališču, se le odpravimo z nekaj domačini in turisti proti Sydneyu. Spet 11 ur čakanja na tamkajšnjem letališču. Vmes med polnjenjem telefona srečam dva slovenska fanta, ki sta tudi polnila telefon in eden pravi drugemu: »Ej, a ni to un stari, ki je bil zadnjič na RTV?« Potem steče začetna komunikacija, dolg pogovor, skupen selfi in ona dva gresta na svoj let, jaz sedem na letalo kitajskega prevoznika in se v zraku 10 ur cijazim do kitajskega letališča Guangzhou. Spet nekaj urno čakanje na notranji let in potem sledi nekaj urni polet do letališča Urumqi, kjer me pričakata sneg in -17 °C. Brrrr…. Jaz tako vroč v kratkih rokavih, potem pa naenkrat podhladitev. Že tako me ubija klima v letalih. Spet nekaj urno čakanje pri Kitajcih in spet 8 urni let do Dunaja. Tam me kombi prevoznik pusti čakati nekaj ur in končno po 86 urah potovanja od vrat do vrat, ves utrujen in premražen (zdaj že precej prehlajen) stopim na zemljo te naše lepe podalpske deželice.

Še dobro nisem zadihal mrzel slovenski zrak, že me kličejo iz Nove Kaledonije in mi povedo žalostno novico, da so mi razbili vhodna vrata na barki, vdrli v njo, ter da naj se povežem z nekom, da mi pogleda, kaj mi manjka in koliko je škode ter da nekdo namesto mene na policiji naredi zapisnik. No ja, živemu človeku se tudi to zgodi. Prvič… in kot pravijo, vse s svojim namenom. Tolaži me le to, da v tej noči Indigo ni bil edini. Še štiri barke so doživele podoben kolaps. Pokličem Norvežana, ta mi pogleda barko, poslika in ugotovim, da skrivališča z »grab bagom«, nepridiprav ni našel, torej so manjše komunikacijske zadeve kot sta oba satelitska telefona, ploter, pametni telefon, daljinci, itd,… ostali na celem. Po fotkah sodeč, je odstal v barki tudi Rainman, vse ostalo je nadomestljivo. Odnesel je le ročno uro A700, podvodni fotoaparat in seveda tudi sinovo darilo, fotoaparat Olympus za dnevne posnetke. Verjetno je odšlo z njim še kaj, kar sedaj preko fotografij ne vidim. Norvežan mi bo naredil nova vrata in popravil bo nastalo škodo ter naredil prijavo namesto mene. Če bo ostalo samo na tem, bo še v redu in zaradi tega ne bom odletel na vrat na nos nazaj.

Nekaj kratkih tednov ostajam tukaj, ta čas imam nekaj predstavitev knjig, nekaj predavanj, tudi na Hrvaškem, nekaj je rezervacij za predavanja, a vse postavim na spletno stran, nekaj dni pred izvedbo le-teh. Še vedno je kar nekaj prostora za predavanja ali za knjige. Tudi teh je še nekaj na zalogi, žal pa je prva že pošla.

In za konec  še ena od tistih žalostnih zgodb, ki se končajo srečno, a vseeno  za vsakega skipperja tragično. Potopila se je še ena Slovenska jadrnica Lady Ivana, barka mladega Slovenskega skipperja Walterja Terška. Danes sva se pogovarjala po telefonu in saj ne vem, kdo od naju ni mogel dojeti, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. Oba polna čustev, oba polna še tistih svežih zadev, čeprav se je vse skupaj dogajalo pred več kot mesecem dni in Walter se je odločil, da šele danes spregovori o tem. Med jadranjem iz Kanarskih otokov proti Kapverdskim otokom, se mu je nekje na sredi poti odlomilo krmilo. Ker je imel v tem slabem vremenu za sabo tudi vodno oz. viharno sidro, se je je jadrnica nagnila in zajela vodo, na koncu pa tudi počasi potopila. Kot sam pravi, »rešil je svojo neumno rit« s kopanjem v mrzlem Atlantiku  in na srečo je ravno takrat priplula mimo velika ladja, ki ga je rešila iz te, za vsakega kapitana težke situacije. Lady Ivana je odšla na dno, Walter pa nazaj na Kanarske otoke. Danes mi je po telefonu zatrdil, da ne bo odnehal, ko kupi naslednjo barko, gre po začrtanem cilju in si želi sanjati svoje sanje. Srečno Walter!

Kako je Walter Teršek doživljal brodolom lahko preberete v članku: 10 m svobode: Brodolom 2. del

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Nov luksuzen trimaran Dragonship 80 je oblikovalo podjetje Pi Yachts v sodelovanju z McPherson Yacht design. Novinec bo v dolžino meril 80 m. Namenjen bo petičnim gostom, ki bi radi pluli elegantno, kot se spodobi za super jahto, a vseeno s pridihom športnega jadranja.

Trimaran bo dolg 80 m. Izdelan bo iz aluminija in bo imel pet krovov, tri jambore in krila namesto jader. Njegova jadra oziroma krila bodo uporabila podobno tehnologijo, kot jo uporabljajo v tekmovanju AC72 (America's Cup 72). Krila bo možno obračati in pri vsakem vetru in kotu jadranja doseči optimalen izkoristek.

Kadar ne bo vetra, se bo plovilo poganjalo s pomočjo električnih motorjev. Baterije se bodo polnile ves čas s pomočjo solarnih celic. Čeprav na plovilu ne opazite nobenih solarnih panelov, je v resnici polno solarnih celic. Vse so vgrajene v blago jader – kril.

Tretja posebnost, ki je ne smemo prezreti, pa je prilagodljiva širina trimarana. Med plovbo je plovilo široko 30 m. Ko bi priplulo v pristanišče, bi imelo izjemne probleme s pristajanjem na obalo, saj bi zelo težko našli dovolj prostora zanj. Običajne jahte te dolžine v širino merijo le polovico. Da bi se izognili težavam, bodo trimaran izdelali s posebno tehnologijo, ki bo omogočila, da se bosta stranska čolna približala sredinskemu in plovilo se bo močno zožilo na vsega 20 m.

Trimaran je resnično namenjen luksuznemu križarjenju. Ima zgolj 6 kabin z 12 ležišči. Posadka, ki bo skrbela za udobje, pa bo imela 17 članov.

V arktičnem delu Norveške se je sprožil neverjeten plaz, ki je v morje odnesel dobršen kos zemlje in osem hiš.

Jan Egil Bakkedal si je ravno pripravljal sendvič, ko ga je zmotil neverjeten hrup. Opazil je, da se je sprožil plaz. Vzel je kamero in s sosednjega hriba posnel dogajanje. Plaz se je sprožil v bližini mesta Alta na severu Norveške. S seboj je odnesel osem hiš. Plaz je v širino meril skoraj 800 m v višino pa je meril približno 40. V plazu se k sreči ni poškodoval nihče. V morje naj bi odneslo zgolj enega psa, ki pa mu je uspelo priplavati nazaj na obalo.

Republika Hrvaška še vedno za vstop tujih državljanov, med njimi tudi slovenskih, zahteva dodatne podatke o bivanju na Hrvaškem.

Prehod meje s Hrvaško je še vedno zakompliciran. Čeprav so številne evropske države, med njimi tudi sosednji Avstrija in Italija, mejo s Slovenijo že odprli, pa na Hrvaškem še ni tako. Še vedno lahko mejo prestopijo le tisti, ki imajo upravičljiv razlog. Razlog je lahko poslovne ali osebne narave. Mejo lahko prestopijo vsi, ki gredo na Hrvaško na sestanek, lastniki plovil in najemniki, ter vsi tisti, ki imajo na Hrvaškem rezervirane počitniške kapacitete. Skratka mejo lahko prečka vsakdo, razen tistih, ki bi šli preko meje zgolj na sladoled.

Za prehod meje je treba zagotoviti potrdilo o lastništvu nepremičnine, plovila, ali potrdilo o najemu plovila, apartmaja, hotela … Dodatno pa je treba ob prehodu meje izpolniti podatek, kje boste bivali, koliko časa nameravate ostati in zaupati jim morate vašo telefonsko številko.

Postopek pobiranja podatkov na meji je dolgotrajen, zaradi česar nastajajo dolge kolone. Za pospešitev postopka so pripravili spletno stran, kjer lahko oddate zahtevane podatke in si natisnete potrdilo. Potrdilo postavite na vetrobransko steklo avtomobila in mejo boste lahko prečkali z manj komplikacijami. Podatke za hitrejši prehod meje lahko vnesete na tej povezavi: https://entercroatia.mup.hr/.

Poleg potnega lista/osebnih listin (za državljane EU) je treba ob prehodu meje z Republiko Hrvaško in med bivanjem s seboj imeti dokumentacijo, s katero potrjujete rezervacijo turistične namestitve ali vavčer turistične agencije ali potrdilo o rezervaciji/lastništvu priveza ali lastništvu nad nepremičnino ali premičnino ali povabilo poslovnega subjekta ali povabilo na poslovni sestanek. Obrazec/napoved je pravilna, če pri prehodu meje predložite potni list ali osebno listino (za državljane EU), ki ste jo navedli v obrazcu.

Spletna stran je pripravljena tudi v slovenskem jeziku.

Koliko časa bo še trajal nesmiselni ukrep, še ni jasno. Glede na to, da se meje v Evropi odpirajo in državljani EU pri prehodu nimajo dodatnih administrativnih postopkov, lahko upamo, da bo ukrep kmalu ukinjen.

Prečkanje morske meje

Če nameravate na Hrvaško vpluti, je v Istri trenutno odprt le mejni prehod v Puli. Drugi so zaprti. Če prečkate državno mejo na morju, morate najprej vpluti v luko Pula in opraviti formalnosti, šele nato se lahko zasidrate v sidrišču ali pristanete v kateri drugi luki.

V mesecu maju so se začela dela za izgradnjo nove luke, ki se bo imenovala San Pelagio.

Luka bo zgrajena približno 1 nmi severno od mesta Rovinj, v skrajnem severnem delu zaliva Valdebora. Luka je ime dobila po cerkvi sveti Pelagij, ki stoji v neposredni bližini.

Luka ima naravno zaščito z vseh smeri, razen z južne. Zato bodo zgradili masiven valobran, ki bo luko ščitil pred južnimi vetrovi in bo hkrati sprehajališče. V luki planirajo zgraditi štiri pomole, na katerih bo med 250 in 300 komunalnih privezov. Uredili bodo tudi del obale vzhodno od nove luke, kjer bo nastala nova plaža.

Pomoli v novi luki bodo opremljeni s privezniki, električnimi omaricami in vodovodnimi priključki.

Celotna investicija znaša 52.500.000 HRK oziroma 7.000.000 EUR.

Po odstopu predsednika JZS Aljoše Tomaža 21. maja do skupščine Jadralno zvezo Slovenije vodi starejši od dveh podpredsednikov, Samo Lozej. Na prvi seji izvršnega odbora pod njegovim vodstvom, ki je potekala 3. junija v poznih popoldanskih urah v Portorožu, so se vsi člani zahvalili Aljoši Tomažu za njegovo skoraj desetletno delovanje in vodenje JZS in izrazili pripravljenost, da bodo nadaljevali z delom in smerjo razvoja, ki ga je v JZS zastavil.

Izvršni odbor Jadralne zveze Slovenije je na seji odločil, da bo 33. redna in hkrati volilna skupščina 8. septembra letos. IO JZS ima po statutu devet članov, zato bodo septembra poleg novega predsednika izvolili še nadomestnega člana za čas mandata sedanjega IO, ki poteče 18. decembra 2022, ker je lani odstopil Jure Orel. S tem bo IO zopet deloval v polni sestavi.

V okviru razprave v zvezi s predlaganimi spremembami Pravilnika o pravicah in dolžnosti jadralcev Nacionalne panožne športne šole JZS in izvajalcih programa – trenerjih, je IO zadolžil predsednika strokovnega sveta, Vasilija Žbogarja, da skupaj z članom IO Damijanom Vukom poskrbita za poenotenje o sistemu dela z mladinci v prehodnih mladinskih in olimpijskih razredih, da bi lahko nadaljevali delo, ki ga je zastavil že Aljoša Tomaž.

Na sliki (z leve proti desni): Vasilij Žbogar, Janez Zabukovec, Sebastjan Šik, Damijan Vuk, Marjan Matevljič, Tomaž Virnik, Samo Lozej, Karmen Pahor.

Foto: JZS arhiv