Novice

Ta teden se je v Miamiju na Floridi odvijala Hempel World Cup Series 2020 regata svetovnega pokala za olimpijske razrede. Gre za drugo regato v sezoni 2020 ter prvo v dejanskem koledarskem letu, ki ga bodo zaznamovale poletne olimpijske igre. Tina Mrak in Veronika Macarol sta začeli odlično in se iz Amerike vračata s srebrom.

Dober začetek je bil za naši dekleti še posebej pomemben, saj - spomnimo - je konec prejšnjega leta Veroniko v posteljo položila pljučnica, zaradi katere sta morali naši dekleti spustiti kar nekaj tednov treningov na vodi. Da se ta izostanek ni poznal in da sta se takoj odlično znašli, je zato še toliko večji dosežek in pomebna razveseljiva novica. 

Tina Mrak: "Cel teden je bil kar naporen. Prve tri dni smo imeli kar veliko vetra, vsak dan med 15-20, en dan je bilo celo do 23 vozlov vetra, tako da je bilo kar zahtevno. Zadnja dva dni je veter upadel, četrti dan zaradi premalo vetra nismo odjadrali niti enega plova, peti dan pa iz istega razloga samo en plov. Zadnja dva dneva smo čakali na morju po šest ur in vsega skupaj naredili 7 kvalifikacijskih regat pred regato za medalje.”

Veronika Macarol: "Kot je rekla Tina, prve dni je bilo kar vetrovno, regate so potekale zelo hitro, en dan sva nekoliko slabše odjadrali, druge dneve sva jadrali odlično, bili sva zelo hitri in v regato za medalje sva prišli z ostalimi posadkami zelo blizu s točkami, tako da je bilo danes vse odprto. Regato za medalje sva odjadrali odlično, jo končali na drugem mestu, kar nas je popeljalo na skupno drugo mesto na tej regati svetovnega pokala. Sigurno sva zelo veseli tega rezultata, olimpijsko leto sva začeli odlično in upava, da bova tako nadaljevali vse do olimpijskih iger.”

V Miamiju je naša ekipa preživela vsega skupaj tri tedne. Tina Mrak: "Imeli smo res odlične pogoje in naredili smo zelo dobre priprave že v začetku leta, v toplem vremenu, odličnem vetru, kar smo maksimalno izkoristili. Upamo, da bo to dobra osnova za prihajajoče regate, ki se marca nadaljujejo v Evropi, že takoj s svetovnim prvenstvom.”

Zmagali sta Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz, tretje mesto pa je prijadrala posadka Agnieszka Skrzypulec in Jolanta Ogar, ki pluje pod poljsko zastavo.

Vir: WindPress, Jakica Jesih; foto: FB Tina Mrak-Veronika Macarol Sailing Team

Vabimo te na tradicionalni 8. S. O. S. Velikonočni Season Opening Sailing Party 2020.

Jadrali bomo od petka, 10. aprila do ponedeljka, 13. aprila 2020, na jadrnicah iz naše Just Perfect Y.C. flote.

Izhodišče: Marina Kaštela Split

Čez dan vas čaka pester jadralski in odličen spremljevalni program, zvečer pa kot vedno veliko druženja in nepozabne zabave. Čakajo vas tudi prestižne nagrade sponzorjev dogodka!

Dogodek je primeren za vse, ki imate radi jadranje, ne glede na vaše jadralsko znanje. Prijavite se lahko sami, s partnerjem, prijatelji ali pa greste v družinski zasedbi.

Okvirni program:

Tradicionalno je možen prihod in spanje na barkah že v četrtek 09.4. zvečer
- Petek, 10 .4. , check-in, izplutje iz marine okvirno ob 12:00,, do otoka Hvar - Sveta Nedelja, večerja v konobi in zabava
- Sobota, 11. 4. –  jadranje Hvar - Korčula (Vela Luka), večerja v lastni režiji, zabava na sidru uvala Gradina
- Nedelja, 12. 4. – jadranje Korčula – Hvar mesto Hvar, Just Perfect Y.C. večerja v konobi in zabava
- Ponedeljek, 13.4. -povratek v izhodiščno marino, check out in odhod proti domu

*Končni program in ruta bosta znana nekaj dni pred začetkom dogodka, glede na vremenske razmere.

Prijavnina znaša le 295 € na osebo.!!!

JUST PERFECT Y.C. NAGRAJUJE ZVESTOBO

Za vse, ki ste bili z nami vsaj na enem Just Perfect Y.C. jadranju, je prijavnina 275 € na osebo.
Prijave zbiramo do 01. aprila 2020!

V ceni je že vključeno:
- najem jadrnice,
- nočitve v dvoposteljnih kabinah
- transit log (obvezno čiščenje) – 200€ / jadrnica
- turistične takse – 6 € / oseba
- skipper
- 1 večerja
- zabave
- uradna 8. SOS CREW majica
- organizacija dogodka

V ceno ni vključeno:
- prevoz in parkirnine
- hrana in pijača razen 1 x JP večerja
- gorivo (okvirno 10 € / oseba)
- privezi (okvirno med 10 – 20 € / osebo)

Število jadrnic je omejeno na 10, ne odlašajte s prijavo :).

Prijave, vprašanja, predlogi na: Just Perfect Y.C., Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., +386 51 604 395

Sea U There!
www.justperfect.si

Tovorna ladja Sunda je rešila štiri jadralce, ki so zaradi okvare plovila nemočno blodili po Atlantiku.

Kapitan Ivan Veršič in njegova posadka so prejeli klic na pomoč. Nemudoma so spremenili smer plovbe in zapluli proti lokaciji jadrnice s štiričlansko posadko na krovu. Preko VHF-postaje so stopili v kontakt z njimi in izvedeli, da so vsi v dobrem zdravstvenem stanju, a močno utrujeni. Ko je tovorna ladja priplula v bližino jadrnice, so se dogovorili, da reševanje prestavijo na jutro naslednjega dne, ko se bodo vremenske razmere izboljšale. Ladja je ves čas vzdrževala pozicijo, da je ostala v neposredni bližini jadrnice.

Reševanje se je začelo naslednji dan zjutraj. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo zelo težko poravnati ladjo in jadrnico. Šele ob 15. uri jim je uspelo do jadrnice potegniti reševalno lestev. Na krov ladje se je povzpela štiričlanska jadralska ekipa in pes. Ladja je nadaljevala svojo plovbo proti Braziliji, jadrnico pa so pustili sredi Atlantika. Nesrečne jadralce so po pristanku v pristanišču Macapa izkrcali z ladje.

Po navedbah ladijske družbe Seastar so jadralci jadrnico zapustili zaradi okvare motorja.

Vir: www.maritime-executive.com, Foto: Seastar Shipmanagement / Facebook

182 udeležencev svetovnega jadralskega pokala je tretji tekmovalni dan na preizkušnjo postavil nepričakovano močan veter. V 16-24 vozlih sta najboljšo predstavo uprizorili Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta z drugim mestom in zmago popravili uvrstitev v skupnem seštevku.

Razburkano morje, kratek val in mrzel veter so v Slovenkah prebudili bojevniški duh. V zalivu Biscayne sta v petem plovu zaostali zgolj za vodilnima Francozinjama, v zadnji, šesti regati, pa vknjižili prvo letošnjo posamično zmago. Z bero 21 točk sta po dobri polovici izpeljanega tekmovalnega programa na skupnem tretjem mestu. Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz ostajata trdno v sedlu z 9 točkami, medtem ko sta Poljakinji Agnieszka Skrzypulec in Jolanta Ogar na drugem mestu s 17 pikami bolj ranljivi. Če bo močan veter vztrajal, bosta razposajeni Slovenki zaostanek štirih točk kmalu pretopili v prednost.

Vir: JZS.si

V ponedeljek je na vzhodni španski in južni francoski obali divjala nevihta, ki so jo poimenovali Gloria. Močni vetrovi so močno razburkali morje in nastali so najvišji valovi, ki so jih kadarkoli izmerili na območju Sredozemlja.

Po podatkih španskega meteorološkega in oceanografskega zavoda je nevihta Gloria povzročila povprečno višino vala 8,44 m. Višino vala so izmerili pred mestom Valencija. Dosedanja najvišja povprečna višina vala je znašala 8,14 m. Najvišji val, ki so ga izmerili, pa je meril neverjetnih 13,5 m. Tudi ta rekordni val v zahodnem Sredozemlju je izmerila merilna plovka pred mestom Valencija.

Zaradi izjemno visokih valov so nastali tudi visoki plimni valovi. V pristanišču v Valenciji je gladina narasla kar za 2,11 m. Največja višina plimnega vala, ki so jo izmeri med nevihto, je znašala neverjetne 3,28 m. Tudi meritve višine plimnega vala so rekordne vse od začetka merjenja leta 2006.

Preberite tudi: 

- Izmerjen največji val na Jadranu

- Glorija na obalo vrgla številna plovila

Videoposnetek iz Valencie

Francoski jadralec Francis Joyon je postavil nov svetovni rekord. Iz pristanišča Port Louis v Franciji do pristanišča Port Luis na otoku Mauricius je priplul v rekordnem času.

Francoski jadralec se je iz pristanišča Lorient v Franciji podal 19. oktobra 2019 ob 9:11:32 uri. Na plovbo dolgo 8100 nmi se je podal s svojim hitrim trimaranom IDEC Sport, ki v dolžino meri 103 čevlje oziroma 34 m. Na otoku Mauricius v Indijskem oceanu je pristal 8. novembra 2019 ob 03:26:17 uri. Za plovbo je potreboval vsega 19 dni 18 ur 14 min in 45 s. Povprečna hitrost plovbe je znašala 17,08 vozla.

Francoz se je na enako plovbo podal že leta 2009. Takrat je plul na manj dovršenem plovilu IDEC. Za plovbo je potreboval 26 dni 4 ure 13 min in 29 s. Stari rekord je izboljšal za skoraj sedem dni.

Pomorsko tragedijo je doživel še en slovenski jadralec Walter Teršek. Njegova jadrnica se je potopila med plovbo po Atlantiku.

Walter Teršek je s svojo jadrnico Lady Ivano plul s Kanarskih otokov proti Zelenortskim otokom. V zelo slabem vremenu, močnem vetru in visokih valovih se mu je odlomilo krmilo. Do okvare je prišlo, kljub temu da je uporabljal viharno sidro. Njegova nesreča se je zgodila že pred mesecem dni. Do sedaj o nesreči še ni govoril. Potreboval je okrevanje, tako fizično kot psihično.

Z njim je po telefonu govoril jadralski kolega Jasmin Čauševič, ki je v svojem blogu zapisal:

»Potopila se je še ena slovenska jadrnica Lady Ivana, barka mladega slovenskega skipperja Walterja Terška. Danes sva se pogovarjala po telefonu in saj ne vem, kdo od naju ni mogel dojeti, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. Oba polna čustev, oba polna še tistih svežih zadev, čeprav se je vse skupaj dogajalo pred več kot mesecem dni in Walter se je odločil, da šele danes spregovori o tem. Med jadranjem s Kanarskih otokov proti Kapverdskim otokom, se mu je nekje na sredi poti odlomilo krmilo. Ker je imel v tem slabem vremenu za sabo tudi vodno oz. viharno sidro, se je jadrnica nagnila in zajela vodo, na koncu pa se je tudi počasi potopila. Kot sam pravi, »rešil je svojo neumno rit« s kopanjem v mrzlem Atlantiku in na srečo je ravno takrat priplula mimo velika ladja, ki ga je rešila iz te, za vsakega kapitana težke situacije. Lady Ivana je odšla na dno, Walter pa nazaj na Kanarske otoke. Danes mi je po telefonu zatrdil, da ne bo odnehal, ko kupi naslednjo barko, gre po začrtanem cilju in si želi sanjati svoje sanje. Srečno Walter!«  

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Rota, 107. dan

Bibavica. V Dalmaciji nikoli nisem gledal na plimo in oseko, tudi v Karibih ne. Tistih 30 cm gor ali dol skoraj ne igra vloge. Na severu Jadrana je razlika že nekaj večja in če si vezan na fiksen pomol, moraš paziti, kako privežeš barko, da ne narediš kakšne škode. Tudi za plovbo po kanalu iz Monfalconeja do morja sem moral upoštevati plimo in oseko.
A vse to ni nič v primerjavi s plimo Atlantika tukaj, na jugu Španije in Portugalske. Tule je razlika zlahka 4 m in včasih 4,5 m.
Obstajajo sicer kraji, kjer je razlika še večja – vse do 12 m, a tam še nisem plul.
Zanimiva je recimo laguna pred mestom Faro na Portugalskem. Ob oseki večji del lagune štrli meter ali dva iz vode, tam domačini hodijo po blatu in nabirajo školjke. Z barko se lahko premikaš le po najglobljih kanalih in glede na to, kolikšen je na Atlantiku val, je morda onemogočeno izplutje na odprto.
Ob plimi pa z barko lahko pluješ počez čez laguno, tam, kjer pomorska karta prikazuje recimo do +1 m višine.
Če ob plimi sidraš v 5 m globoki vodi, ob oseki nasedeš in se nagneš.
Marsikatera luka omogoča vplutje in izplutje le ob nekaj višji vodi. Ponekod le takrat, ko se plimni tok ustavi (to je takrat, ko se plima obrača). Ponekod se pojavljajo tudi močni plimni tokovi.
Ko recimo 5 vozlov hiter tok pride do globljega morja, se lahko naredijo prav zoprni lomeči valovi, ki lahko prevrnejo barko.
Tu plovba postane resno načrtovanje. V pilotu si ogledaš, kdaj je možno izplutje iz startne luke in kdaj je možno vplutje v ciljno luko. Ti podatki so po navadi izraženi kot odmik od HW glede na referenčno točko. Potem si ogledaš čase plime in oseke za obe referenčni točki. Na podlagi napovedi vetra in predvidene potovalne hitrosti barke in razdalje si izračunaš potreben čas in potem poskusiš najti primerno časovno okno za izplutje. Seveda načrtuješ prihod na cilj v času dnevne svetlobe – sploh, če je vplutje bolj komplicirano.
No, tule v Roti je odhod enostaven. Kadarkoli lahko gremo ven ne glede na plimo in tudi v temi bi šlo. Izhod je ozek, a osvetljen.
Ampak jutri verjetno še ne gremo.

Rota, 108. dan

Tale nadležen prehlad se me še kar drži. Nič pametnega ne naredim čez dan, takoj se utrudim in težje se skoncentriram. Grlo je boleče in težko požiram. Pravijo, da prehlad traja en teden, če ga ne zdraviš, ali pa sedem dni, če ga zdraviš. Admiralica je tako ali tako dala veto na kakšno resnejšo pasažo, dokler nisem povsem dober. Hja, se boji, da bo ona delala solo pasažo na Kanarske otoke, medtem ko bom jaz spal.

Naprej proti meji med Španijo in Portugalsko pa te dni nima smisla rinit, saj piha natanko od tam. Nekaj dni ni nič pihalo, zdaj pa lepo piha – okrog 15 vozlov z občasnimi sunki do 20. Ja, proti Kanarskim bi šlo danes zelo hitro ...

Prijatelji so v tretjem poskusu res na poti na Kanarske otoke. Sedajle imajo nekaj čez 100 milj za sabo.
1) Prvi poskus direktno iz LaLinee (pri Gibraltarju). Najprej sta jih nekaj zafrkavala veter in tok, ki se nista zmenila za njihove izračune in so napredovali zelo počasi, potem pa jih je 'izsilil' en športni ribič in peljal s palicami tik pred njimi. Ker niso bili prepričani, ali imajo laks navit okrog vijaka, so raje zavili v bližnjo marino v Barbate za čez noč, da zjutraj v miru stvar pogledajo.
2). Drugi poskus: odplujejo iz Barbata, a njihova sled na AIS-u je zelo čudna. Sem mislil, da imajo kakšne težave z jadri, ali pa da imajo Španci spet manevre in morajo počakati na konec. Ne. Kasneje sem izvedel, da so imeli gosto meglo (Američani bi rekli: vidljivost kot v grahovi juhi). Pa so se obrnili in prišli spet nazaj v Barbate.
3) Tretji poskus je bil v redu in so lepo na poti.

Pa niso neki kekci novinci, kruzajo že štirinajst let. Z leti so se naučili, da se ne splača riniti z glavo skozi zid, če ni nujno.
Na dolgi rok se po navadi splača.
In res. Imeti moraš jajca, da se odločiš, da se obrneš in se vrneš, potem ko si vsem rekel, da greš.
Vsak začetnik zna riniti naprej. Saj imamo vsi radarje, ta velike ladje imajo AIS in si lahko misliš: Kaj pa gre lahko narobe ... Res je, a če si le nekaj ur od obale, za naslednji dan pa je napovedano boljše vreme, je po moje zrela odločitev, da se obrneš in greš nazaj. Tako je pasaža lažja, bolj zabavna in bolj varna.
In kruzamo vendar zato, da se imamo lepo, ne pa zato, da nekomu nekaj dokazujemo.
Aha, danes sem se zabaval s španskimi kurirskimi službami. Na koncu mi je uspelo plačati, da jutri poberejo moj paket v marini v Cartageni in ga dostavijo v 24 urah od prevzema sem v marino v Roto. Vsaj upam, da sem plačal to. Uporabljal sem namreč Google translate španskih strani. Denar so vzeli, me prav zanima, ali bodo še pošiljko spravili do sem.

Rota, 109. dan

Dan brez posebnosti. Malo kašljam, malo sem tečen, sicer vse po starem. Danes sva se lotila enega malega boat-projekta, ki je bistveno lažje izvedljiv tukaj, ko smo s premcem na pontonu. Naša sidrna veriga je namreč že precej raztegnjena. To pride od trenja med členi verige. Sčasoma tam pobere cink, potem korozija pomaga razjedati železo in v vseh teh letih je rezultat tu. Veriga je bila sicer enkrat vmes že ponovno cinkana, a ne more skriti dejstva, da je stara že štirinajst let in da je veliko časa aktivno držala barko.

Te verige je 50 m. Podaljšana je s 25 m 'nove' verige – iz leta 2011. Ta zadnji konec je še lepo ohranjen, prvih 20 m je pa ubogih. Zato sva danes odpela sidro in vseh 75 m verige zložila na ponton.
Primerjava pokaže, da so eni deli tako izrabljeni, da je razlike v dolžini skoraj 10 odstotkov. Ni čudno, da je veriga preskakovala pri dvigovanju. Hkrati odstraniva še stare iztrošene in obledele oznake dolžine verige. Midva imava na verigo navezane trakove blaga različnih barv. Gibsy to lepo požre, vidi se dobro tako podnevi kot ponoči in v morje ne odmetavamo plastike (če bi uporabila vezice bi le-te kmalu razpadle in padle v vodo).

Tak trak iz blaga zdrži tudi deset let. Edino barve zbledijo.

Najine oznake:
10 m – rdeč trak – pozor nevarno – ni dovolj. Ne vem, ali sem kdaj sidral s samo 10 m verige.
20 m – rumen trak – tole je na meji, primerno za plitvo vodo brez bibavice in swela.
30 m – zelen trak – zelena luč. OK za nezahtevno sidranje v plitvejši vodi.
40 m – moder trak – modra odločitev – boš bolje spal.

Nad 40 m do zdaj nisva imela oznak, ker se je pri 50 začela druga veriga in je bilo to vidno. Še največji problem je bil najti trakove ustreznih barv. Natančno vem, kje v garaži doma imam take zadeve. Ampak garaža je daleč. Sedaj je prvi del verige – ta, ki se vedno uporablja, neiztrošen in lepo teče brez preskakovanja – no, vsaj tule, ko ni bil obremenjen. Pravi test bo, ko zapustiva marino in končno spet sidrava. 

Jaz pri sidranju uporabljam za izračun dolžine verige tole formulo: veriga je = (prava globina vode + morebiten prirastek zaradi plime + 1,7 m od gladine do rolčkov) krat 3 do 5. Faktor je odvisen od vrste dna, pričakovane moči vetra in morebitnih valov. S ta staro Rocno (35 kg) sem po navadi uporabil kar faktor 3, s tole novo Rocna Vulcan (25 kg) pa mi je osnova bolj 4 kot 3. V plitvi vodi dodam še malo za dobro vago, na koncu pa tako ali tako navežem še snubber (sidrni amortizer), ki za nekaj metrov podaljša verigo.

Rota, 110. dan

Aleluja. Saj ne morem verjeti: Danes je prišla pošiljka. Tri tedne sem rabil, da jo dobim. In to vse znotraj EU. Sedaj imam višek rezervnih delov za vetrnico, saj sem medtem že rešil zadevo. Imam pa tudi originalne dokumente zavarovanja barke. Do zdaj sem imel le sprintane kopije. 

Danes se tule ni kaj dosti dogajalo. Vreme je še kar ugodno za prečenje na Kanarske, a dokler prehlad ne bo čisto mimo, bomo še bivakirali tukaj. Vsekakor sem danes že boljše, ampak se takoj utrudim. Enkrat po stopnicah, pa moram počivati. Že sam sebi grem na živce. Lilika me razvaja, mi kuha čajčke in dobro papico, jaz pa ždim in grem sam sebi na živce. Še dobro, da za silo loviva WiFi trajektne čakalnice, da lahko malo gledava Youtube in TV2go. Sicer se nekaj zatika in občasno pade dol, ampak je pa lepo, da ne kuriš preveč omejenih EU podatkov.

V marini ni v tem delu žive duše. Na našem pontonu sta dve barki, a le Heron je obljuden. Druga je prazna. Edini ljudje na pontonu so marineroti, ki vsak dan čistijo galebje iztrebke – galebi pa v nekaj minutah poskrbijo, da lahko naslednji dan perejo na novo. V marini se pod pontoni in med fingerji vozijo prav velike ribe. V glavnem so ciplji, vmes pa se najde tudi kakšna bolj žlahtna riba. Morda orada ali kaj podobnega. Nekatere so take, da bi ena bila večerja za dva lačna. Ampak v marini ne bom lovil – te ribe obirajo školjke z bark in jedo s tem tudi antifouling. Za galebe so pa dobre. Cele dneve posedajo po pontonih in občasno potegnejo ven kakšno manjšo ribo. Potem je pa vik in krik, ko se kregajo zanjo.
Je pa voda v marini zelo čista. Jasno, ko dvakrat na dan 4 m oseke potisne vodo ven in plima natoči 4 m nove oceanske vode v marino. No, pa marineroti hodijo okrog z mrežico na palici in poberejo, če prinese noter kako plastiko. Lepo.

Potihoma upam na odhod jutri, a pojutrišnjem je bolj verjetno. Da le veter proti Kanarskim zdrži. To je to za danes.

Rota, 111. dan

Že včeraj se je v marini pojavil neki neprijeten swel. Zvečer in ponoči se je zatekanje morja še okrepilo. Verjetno je to ostanek hurikana Lorenza, ki se je podil preko Azorov in nato proti Irski, kjer je zamrl. Morda se je napil irskega whiskeyja, meteorologi pa pravijo, da mu je zmanjkalo goriva. Gorivo za hurikane je namreč toplo morje. Če temperatura ni dovolj visoka, se ne more napajat in zamre. V marini se ne vidi nobenega valovanja, le barke zategujejo štrike in pontoni škripljejo ob stebrih. Šele, ko pogledaš nasip, vidiš, da morje narašča in pada v 15 sekundnih intervalih. Okrog bark in pontonov se delajo kar mali vrtinci. Še dobro, da je vhod ozek in zavit, sicer bi bilo slabo. Da sem ublažil nihanje, sem napeljal še dva daljša štrika na sosednji finger (tako ali tako je vse prazno), na vse krajše štrike pa sem navezal gumijaste amortizerje. Na srečo imam tri na barki. Sedaj je situacija precej bolj umirjena.

Danes je na naš ponton priplula še ena jadrnica. Skiper pravi, da je bil prejšnjo noč na sidru, in da je bilo grozno. Valovilo je celo noč. Pa ima veliko – 60-feetno aluminijasto barko. Meni se prehlad izboljšuje, a raje še kak dan počakamo tule. Saj se nam ne mudi.

Rota, 112. dan

Danes sem spal celo noč brez zbujanja zaradi prehlada. Saj res, kmalu bo 7 dni in prehlad je očitno premagan. Mi pa Lilika nekaj kašlja cel dan. Kakorkoli, plačam marino do jutri (do nedelje). Zjutraj samo še vrneva kartico za vrata in to je to. Potem pa na morje.

Vremenska napoved kaže, da bo veter zdržal do konca pasaže. Swell bova imela sicer z boka, valove vetra pa bolj v rit oziroma polkrmo. Tako, kot veter. Bomo videli, kako bo. Če bo vetra dovolj, bo OK, če ga bo premalo, bo guncalo. Danes je marina kar nekako oživela. V delu s stalnimi privezi je živahneje, saj je vikend, pa tudi na naš ponton je priplulo še nekaj bark. Pomol je že skoraj do tretjine zaseden (6 od 22 privezov). Popoldne greva na sprehod in končno najdeva nekaj tistih slavnih kameleonov. Baje je to vrsta sredozemski kameleon, čeprav smo že dobro na Atlantiku. Kameleonov to očitno nič ne briga. Luštkani so, a bolj počasni, saj ni več tako toplo. Jih je pa vseeno težko slikati, ker so skriti med vejicami in je težko ostriti nanje.

Še eno živalsko vrsto sva danes videla v marini: Box jellyfish, vrsta meduze. Verjetno gre za sredozemsko vrsto, ki je manj nevarna od zloglasne avstralske vrste, a baje tudi ta zelo močno ožge. Če kdo kaj več ve o tem, naj mi prosim sporoči (klikneš kontakt in dobiš tam vse podatke). 

OBVESTILO: Tale dnevnik, ki je objavljen danes, je zadnji za prihodnjih 5 do 6 dni. Toliko namreč traja pasaža do Kanarskih otokov in vmes ne bova imela prav nobene možnosti komunikacije z zunanjim svetom. Satelitskega telefona tokrat nimava, GSM-signala pa seveda na odprtem morju ni. Jaz bom sicer dnevnik že napisal, le na internetu ne bo objavljen.

Bomo videli, kakšno bo jutri zdravstveno stanje posadke – če bo vsaj za silo OK, potem jutri odplujemo na Kanarske otoke.

Rota–pasaža proti Kanarskim otokom, 113. dan

Ko se zjutraj zbudim, je nekaj drugače kot po navadi. Vetra ni. Do sedaj je vsak dan pihal veter iz severa, danes pa ga ni. Napoved pa je bila enaka kot prejšnje dni. Priprave na odhod so zato počasnejše, saj upava, da se bo veter še naredil.
Marino zapustiva ob 10:30. Zunaj je nekaj oceanskega vala, poskušava jadrati, a ne gre, ker val preveč podira jadra. Kako uro motorirava, potem je za silo dovolj vetra. A le za eno uro. Motor potem poje do popoldneva, ko končno lahko zajadramo na polna jadra. A veter ni s severa, kot so napovedovali, ampak z juga. Tolčemo orco, kakih 10 do 20° morava iz smeri. Sčasoma se smer popravlja in kmalu lahko jadramo v smeri. A čisto na ostro. Približujeva se vodni avtocesti – koridorju, kjer je polno tovornih ladij, ki hitijo v ali iz Sredozemlja. Tu ni več 'trafic separation zone', kar je še slabše. Ladij ni nič manj, le plujejo bolj razpršeno. Ob vseh teh plovilih sem se počutil kot ježek, ki teče čez polno avtocesto. Oba sva imela polne roke dela. Lili je bila na jadrih in krmilu in je skrbela, da se ognemo ladjam, ki so bile blizu (ranga 30 minut do najbližje točke), jaz pa sem spodaj na AIS-u, ki ima za srečanja boljšo grafiko kot chartploter, spremljal tiste, ki bodo problem postale malo kasneje.
Tako sva odcikcakala na jadra med drvečimi velikani. Večkrat na manj kot pol milje, saj drugače ni šlo, ker so vozile na gosto.

Proti večeru skrajšava glavno jadro na drugo krajšavo, da ponoči ne bo cirkusov, pa tudi zato, da se lažje spi. Hitrost ni padla prehudo – še vedno plujemo s šestimi vozli. Je pa še vedno orca. Malo manj ostra, a vendar. Do zdajle smo prepluli 61 milj (v 10 urah).

Slik danes nimam, se izgovarjam na prehlad. Kako mi to prav pride. Se bom še navadil. Seveda za pivo s Kanadčani pa nisem bil nič prehlajen.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Božični in novoletni prazniki so za nami in polni optimizma smo zakorakali v novo leto.

Sedaj je čas karnevalov, najbolj zabavnega obdobja v letu, ki ima na Kvarnerju bogato tradicijo. Oblast so prevzele maškare, kurenti so si nadeli zvonce in začeli odganjati zimo ter klicati pomlad. Pustovanje je tisti čas v letu, ko se skrijemo za masko in povemo, kar si mislimo.

Nekaj dogodkov, ki so še posebej zanimivi smo vam podrobneje predstavili spodaj.

REKA – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE - OTVORITEV, 1.02.2020, REKA

Zahvaljujoč sodelovanju velikega števila ljudi, Reka 1. februarja 2020 ponuja več kot 70 dogodkov za vse generacije, okuse in želje. Program poteka na več kot 30-tih lokacijah v središču Reke, na njem pa bodo sodelovali številni glasbeniki, DJ-ji, dramski umetniki, vokalisti, otroci, upokojenci ... Vabljeni!

REKA MED NAJBOLJŠIMI - EUROPEAN BEST DESTINATIONS

Reka je bila izbrana med 20 najboljših destinacij, ki jih je vsekakor treba obiskati v letu 2020 in se poteguje za naslov „European Best Destinations 2020“. Izbor najboljših evropskih destinacij izvaja „European Best Destinations“, evropska organizacija s sedežem v Bruslju od leta 2009, s ciljem promocije turizma in kulture v Evropi, v sodelovanju z več kot 300-timi turističnimi partnerji in mrežo EDEN (European Destinations of Excellence), ki jo je ustanovila Evropska komisija. Rijeka je bila izbrana med 20 najboljših destinacij, ki jih je vsekakor treba obiskati v letu 2020 in se poteguje za naslov „European Best Destinations 2020. Od 15. januarja do 5. februarja 2020 bodo milijoni popotnikov in turistov z vsega sveta glasovali za svoje najljubše destinacije, Reka pa bo tekmovala v konkurenci 20-tih destinacij, med njimi: Pariz, Rim, Praga, Madrid, Reykjavik, Rotterdam, Colmar, Atene, Sibiu, Namur, Menorca, Heviz, Cascais, Tbilisi, Bydgoszcz, Dunaj, Cork, Rochefort in Berlin.

KARNEVAL V OPATIJI, 17.1.-26.2.2020, OPATIJA

Vsako leto se v Opatiji in bližnji okolici, na praznik Sv. Antona Opata, tradicionalno začne "peti letni čas" - karneval. Čas karnevala je poln smeha in veselja, ko si nadenemo barvite maske in postanemo nekdo drug. Ljubitelji karnevala imamo edinstveno priložnost, da si izpolnimo svoje otroške sanje in za trenutek postanemo super junaki, čarovnice, vile ali kraljice. Smeh in veselje bosta vsepovsod, po pisanih mestnih ulicah, sprehajalnih poteh ob morju, v restavracijah in hotelih.

Karnevalske čare v Opatiji lahko doživite na številnih prireditvah, kot so pustni karnevalski zbor s pisanimi otroškimi karnevalskimi skupinami in »Balinjerada«, kjer se pogumni udeleženci spuščajo po strmi cesti v nenavadnih in ustvarjalnih vozičkih. Nora dirka vozil ponuja nepozabno zabavo tako za najmlajše kot tudi starejše. »Taxi Balinjera« je zabaven program, ki vsem obiskovalcem in turistom omogoča, da doživijo noro vožnjo z vozički. Vabljeni, da se našemite in pridete v Opatijo.

MAŠKARE V CRIKVENICI, 11.1.-26.2.2020, CRIKVENICA

"Počelo je, počelo“! – tako se ljubitelji maškar veselijo začetka nove pustne sezone. Končno so prišli dnevi polni smeha in zabave, čas rezerviran za sladko pričakovanje sobotnih pustnih zabav, velikih sprevodov in ostalih zabavnih dogajanj. Tudi na crikveniški rivieri so priprave že dolgo v teku. Nekateri ideje za svoje originalne maske razvijajo že od lani, drugi ideje dobivajo v zadnjem hipu. Kakorkoli, maske so iz leta v leto vse boljše in zanimivejše.

KARNEVAL NA LOŠINJU, 25.1.-25.2.2020, LOŠINJ

Zahvaljujoč letošnjemu zanimivemu in zabavnemu programu se bodo skozi Lošinj tudi v letu 2020 sprehajale inovativne in zanimive pustne šeme. Z že tradicionalno predajo mestnega ključa se začenja pustna norost, ki bo letos trajala do torka 25.2., na dan glavnega karnevalskega sprevoda.

Otok Olib je eden izmed severnodalmatinskih otokov in je del zadarskega arhipelaga. Pogosto ga omenjajo tudi kot del Silbanske skupine otokov, v kateri so Premuda, Silba in Olib ter nekaj manjših otočkov in grebenov. Na njem je le en kraj, ki nosi enako ime kot sam otok. S celino je povezan s trajektom in redno ladijsko linijo, ki pristaja v Zadru. Kljub temu da se je na otok možno pripeljati z vozilom, pa na otoku ni cest. Vozilo je treba parkirati v luki, druge poti pa so prevozne zgolj z električnimi golfskimi avtomobili ali najbolj priljubljenim prevoznim sredstvom domačinov, motokultivatorji.

Zgodovina

O Olibu govorijo že stari Grki. Omenjajo ga kot naselje z imenom Aloip. Da je bil otok poseljen že prej, pa so pokazale najdbe na otoku. Predvidevajo, da so na otoku živeli že v času Ilirov. Stara naselja so ležala na območju današnjega kraja Olib. Predvidevajo, da so otočani kraj izbrali zaradi bližine obeh strani otokov, današnje luke Olib in manjše luke Samotovac na vzhodni obali otoka.

V času Rimskega imperija se je na otoku razvil nov kraj z imenom Aloip na polotoku Arat, ki zapira zaliv Sv. Nikola. Na tem območju so našli lončevino. Nekoliko severneje, ob zalivu Banve so odkrili ostanke velike posesti iz časa 1. stoletja našega štetja. V neposredni bližini so ostanki pokopališča, ki naj bi nastalo okrog 4. stoletja, in ostanki utrdbe.

Za zdaj še ni jasno, ali so na otoku obstajale različne naselbine v istem času. Dokazov, ki bi to potrdili ali ovrgli, še niso našli.

Otok so v 7. stoletju našega štetja poselili Hrvati. Zaradi nestabilnih razmer v času srednjega veka so poseljevali le območje imenovano Gradine. Starokrščanski samostan je bil v zalivu Banve vse do 19. stoletje. Cerkvica Sv. Nikole pa se je obdržala do danes in še vedno stoji v istoimenskem zalivu. V 15. stoletju so se na otok priselili ubežniki pred Turki. V 16. stoletju so zgradili obrambni stolp, ki je služil za obrambo pred pirati. V 17. stoletju je Beneška republika otok prodala Zadarski družini Lantana, ki pa ga je kmalu prodala naprej. Domačini so leta 1900 otok odkupili od takratnega lastnika Filipija. V tem obdobju naj bi na otoku živelo okrog 1500 prebivalcev, kar je verjetno tudi najvišje število v zgodovini otoka.

V 20. stoletju je bil otok del kraljevine SHS. Bil je izjemno zapostavljen, zaradi česar se je večina prebivalcev izselila. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni.

Kljub razvoju turizma si otok še ni opomogel. Še vedno se več ljudi z otoka izseli, kot priseli. Med zadnjim štetjem leta 2001 je na otoku uradno živelo le še 147 ljudi.

Olib danes

Na otoku je danes uradno prijavljenih 147 oseb. Število ljudi, ki dejansko živijo na otoku, je verjetno še manjše. Številni otočani oddajajo apartmaje, ki so v poletni sezoni večinoma zasedeni. Vse dogajanje je skoncentrirano na kraj Olib, še bolj natančno, na samo luko. V njej so prijeten lokal s teraso, tri gostilne in lepa peščena plaža. Če se sprehodimo po ozki ulici, pridemo do trga z zbiralnikom vode in cerkvijo. Glede na njeno velikost je jasno, da je včasih na otoku živelo bistveno več ljudi kot danes. Iz kraja vodijo peš poti proti zalivu Slatinica na vzhodu in Draga na severu ter Sv. Nikola in Južna Slatina na jugu otoka.

Plovba okrog otoka, luka in sidrišča

Otok ima trajektno luko na zahodni strani. Tu pristaja trajekt v redni liniji. Notranji del luke je namenjen komunalnemu privezu plovil domačinov, severni pa je namenjen tranzitnemu privezu. Na voljo so muringi, ki so opremljeni z električnimi priključki in vodo. Pred samo luko je možno sidrati. Globine morja so med 2 in 5. Če je za sidrišče izdana koncesija, je privez na plovko treba plačati, v letih ko ni podeljena koncesija, pa lahko sidramo na lastnem sidru. Če okrog otoka plujemo v smeri urnega kazalca, bomo čez 1,5 nmi plovbe proti severu pripluli do otočka Kurjak. Med njim in otokom Olib je prehod, v katerem je globina 4–5 m. Morsko dno je peščeno in sidro dobro drži. Če plovbo nadaljujemo proti severu, bomo čez slabo miljo pripluli do otočka Sip, ki je podaljšek severozahodnega dela otoka Olib. Med njima je ozek prehod, kjer pa globina ne preseže 0,5 m. Plovba med njima ni možna. Ko otoček obplujemo, spremenimo smer plovbe proti jugovzhodu. Ves čas plujemo nad peščenim dnom, ki je primerno za sidranje. Po le eni prepluti milji dosežemo zaliv Drage na severu otoka. Kot v večini zalivov na otoku je morsko dno prekrito z zelo fino svetlo bež mivko. Druga značilnost zalivov na otoku pa je globina vode. V zalivih Drage, Slatina, Slatinica in Južna Slatina so podvodne sipine. Zaradi njih globina morja v zalivu pade na vsega 1 m, se poglobi na 1,5 do 2 m, spet pade na 1 m in se nato spet poveča. Pri vplutju v zalive moramo paziti, da ne vplujemo ob plimi, saj potem v oseki ne bomo mogli izpluti.

Ko nadaljujemo plovbo po vzhodni strani otoka, lahko plujemo blizu obale (min 50 m zaradi zakonodaje). Globina je povsod več kot 3 m. Plujemo lahko tudi med otokom in čerjo Fučin severovzhodno od otoka. Globina v prehodu je 8 m in plovba je varna. Ko zaplujemo mimo rta Arat, se odpre prvi od dveh velikih zalivov na vzhodni strani. Slatina je globok zaliv in nudi dobro zaščito pred severnimi in zahodnimi vetrovi. Na dnu je mivka, globina morja proti obali pa pada in narašča. Z jadrnico ni pametno vpluti pregloboko v zaliv. Ostanite na globini več kot 2 m. Naslednji zaliv, le 1 nmi jugozahodno, je Slatinica. Zaliv je eden izmed lepših na jadranski obali. Na dnu je svetla mivka, globina proti severu pa večkrat pade na 1 m in spet naraste. V skrajnem severnem delu je pod 1 m. Ima lepo peščeno plažo, ki je v sezoni ograjena in rezervirana za kopalce. Za zaliv je podeljena koncesija. Privez na plovko je treba plačati. Koncesija ni podeljena vsako leto, zaradi česar tudi plovke niso vedno na voljo. Če jih ni, se lahko privežete na betonske bloke na morskem dnu ali pa sidrate v peščenem delu zaliva. Južni del ima skalnato morsko dno in sidro ne drži zanesljivo. Majhna luka je plitva in je primerna le za manjša plovila z ugrezom do 0,5 m.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugu otoka in obplujemo rt Ploče, se pred nami odpre zaliv Južna Slatina. Je podoben predhodnima dvema, le da je odprt le na jug in nudi delno zaščito tudi pred burjo. Na vzhodu zaliva je rt Zubinin, ki je hkrati tudi najjužnejša točka otoka. Plovno nadaljujemo v smeri severozahoda in po dobri milji plovbe priplujemo do zaliva Masunjeva Draga. Manjši zaliv ima na dnu svetlo mivko. Je bolj primeren za dnevna kopanja, kot pa prenočevanje, ker nudi malo zaščite pred vetrovi. Le dobrih 100 m proti severozahodu je najbolj priljubljeno sidrišče na otoku Sveti Nikola. Ime je dobil po cerkvici, ki je na obali severnega kraka zaliva. V sidrišču so za privez plovila na voljo plovke. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred vetrovi iz južnih smeri. Ker je za zaliv podeljena koncesija, je privez na plovko treba plačati.

Če plovbo nadaljujemo proti severozahodu, najprej priplujemo do zalivov Daskovica, Banve, Rusovac in Široki Bok. Zalivi so manj priljubljeni, pa čeprav nudijo dobro zaščito pred burjo. Na dnu je mivka, ki pa je ponekod prekrita z morsko travo. V sezoni jih običajno zasedejo le redki navtiki, ki si želijo miru.

Zahodno od rta Tale, skrajni zahodni del otoka, je plitvina. Označena je s kardinalno oznako ZAHOD. Postavljena je na globini 10 m. Globina morja med oznako in otokom proti obali pada. Oznako je treba obpluti po zahodni strani. Ko oznako obplujemo, se lahko obrnemo proti vzhodu in zaplujemo v izhodišče, luko Olib.

Otok Olib je odličen za navtične počitnice. Na relativno majhni razdalji nudi zaščito pred vsemi vetrovi. Ima izjemne plaže, majhno in prisrčno mesto, kjer se lahko oskrbimo z vodo, elektriko, hrano, popijemo kavo v baru z razgledom in v miru pojemo večerjo.

V neposredni bližini sta še dva priljubljena otoka Silba in Premuda. Če se odločimo za preživljanje dopusta, je izbira severnozadarskega arhipelaga odlična. Če bo dopust daljši (14 dni ali več) so v neposredni bližini še drugi otoki, ki jih je vredno obiskati. Severno je otok Ilovik z izjemno lepim zalivom Paržine na jugu otoka, na vzhodu otok Maun z zalivom Šip, na jugu pa so blizu Škarda z zalivom Trata ter Ist in Molat s svojimi zalivi. Nedvomno bo obisk teh otokov zagotovil nepozaben dopust, primerljiv z najbolj eksotičnimi otoki na svetu.

Videoposnetki zalivov in otoka iz zraka: