Novice

Zagrebški velesejem začenja novo poslovno leto v mesecu februarju s salonom Nautika, ki velja za najbolj obiskan in najbolj posloven navtični sejem na Hrvaškem. V središču Zagreba vas bo letos pričakala prava marina z vedno inovativno ponudbo.

Letošnji sejem Nautika bo potekal že 29. zapored. V osmih paviljonih se bo predstavilo več kot 300 razstavljavcev, ki bodo predstavili več kot 280 plovil tako iz hrvaških ladjedelnic kot tudi iz tujine.

Interes za nastop na sejmu raste iz leta v leto. Tudi letos se bodo na sejmu predstavile vse največje hrvaške ladjedelnice Pičuljan, Grginić jahte, Bura brodovi, Arba, Tušek, Pearl Sea, Leidi, Ramina, JK Nautika, Barracuda, Sykora, Terra Nauta ...

Petdnevni dogodek v Zagrebu bo mesto, kjer se bodo srečali navtiki, ljubitelji morja in morskih aktivnosti.

Sejem navtike je poznan po raznovrstni navtični ponudbi, kar ga loči od drugih, saj je sejem z najpopolnejšo ponudbo. Je izjemna priložnost tako za širšo publiko kot tudi za poslovneže in sklepanje poslov. Na enem mestu je zbrano vse od B2B srečanj do zanimivosti za širšo javnost.

V okviru letošnjega sejma bo 21. in 22. februarja potekal tudi 1. Hrvaški potapljaški kongres.

Vse obiskovalce čaka bogat program. Predstavljena bodo številna nova plovila in navtična oprema, ki jo bo možno na Hrvaške videti prvič. Potekala bo razstava navtične fotografije in kot vsako leto bodo obiskovalci nagrajeni s številnimi bogatimi nagradami.

V času sejma bo potekal tudi sejem opreme za lov in ribolov Dnevi lova in ribolova.

Zagrebški salon plovil bo potekal med 19. in 23.2.2020.

Slovenske jadralce obveščamo, da bo v letu 2020 prvič izvedeno svetovno prvenstvo v novi jadralni olimpijski disciplini, ki bo na olimpijskih igrah prvič na sporedu leta 2020. V disciplini “offshore” nastopajo mešane dvočlanske posadke (1 moški in 1 ženska) na jadrnicah dolžine 8 do 11 m, regata pa bi naj trajala 4 dni in 3 noči.

Svetovno prvenstvo 2020 bo potekalo na Malti od 10. do 22. oktobra 2020 na jadrnicah L30. Na svetovnem prvenstvu bo lahko nastopilo 20 ekip (po ena za vsako državo). Pravica do nastopa avtomatsko pripada državi gostiteljici, vsi ostali se bodo na prvenstvo uvrstili skozi kvalifikacijski sistem, ki še ni v celoti določen. Kvalifikacijske regate bodo v Evropi med 1. majem in 30 junijem.

Z namenom, da bi tudi Slovenci na prvenstvo poslali najboljšo posadko bomo, če se bo prijavila več kot ena posadka, organizirali interne slovenske kvalifikacije. Zato vse zainteresirane vabimo, da izpolnijo predprijavo.

Udeleženci bodo pred prvenstvom morali:

• končati najmanj 200 nM dolgo jadranje v dvočlanski posadki
• v zadnjih treh letih pred prvenstvom imeti opravljen WS trening preživetja v skladu s pravili OSR (trening preživetja bo Sekcija za velike jadrnice organizirala 21. in 22. marca 2020. Kandidati za nastop na offshore svetovnem prvenstvu bodo imeli prednost pri prijavi).
• v zadnjih petih letih pred prvenstvom imeti opravljen WS tečaj prve pomoči v skladu s pravili OSR (tečaj bo možno opraviti v sklopu treninga preživetja).
• jadralci bodo morali imeti lastno navigacijsko in varnostno opremo vključno z osebno napravo AIS

V primeru izvedbe slovenskih kvalifikacij, bo dolžina proge najmanj 200 nM s čimer bo kvalificirana posadka avtomatsko zadostila prvi od zgoraj naštetih zahtev, pridobila pa bo tudi certifikat o sposobnosti nastopa na svetovnem prvenstvu, ki ga bo izdala JZS oziroma sekcija.

Rok za oddajo predprijav je 15. februar do 23:59.

Predprijave se oddajo elektronsko preko povezave https://forms.gle/xiujhvyiCjV43qBi8

Morebitne slovenske kvalifikacije bodo izvedene med 25. marcem in 30. aprilom 2020. Način izvedbe kvalifikacij bo določen do poteka roka za predprijave.

Offshore svetovno prvenstvo 2020 – Obvestilo World Sailing nacionalnim jadralnim zvezam

Seznam predprijavljenih ekip za svetovno prvenstvo

Vir: JZS.si

Življenje je prekratko, da bi ga preživel v dolgočasni službi!

Slovensko podjetje Moto-Nautika d.o.o. iz Miklavža na Dravskem polju krepi svojo #Bestteam ekipo in išče nove okrepitve za prihajajočo sezono 2020.
Podjetje znano tudi po tem, da se udeležuje mednarodnih navtičnih sejmov, krepi mesto na navtičnem področju.

Kakšen #Talent moraš imeti?
Tvoja naloga bo, da skozi prijazno komunikacijo strankam ustrezno svetuješ in predstaviš prodajni asortiman blagovnih znamk, ki jih predstavljajo (Yamaha, Grand, Ranieri International, …), glede na želje, ki jih ti stranka predstavi. Velika prednost bo ta, da boš kot član ekipe imel na razpolago vso vrhunsko računalniško in IT podporo, s katero boš lahko preučil konkurenčnost ostalih blagovnih znamk na trgu. Poleg tega boš prvi, ki bo prejel informacije o vseh novih modelih, ki bodo napovedane za novo sezono.

#opisPozicije - prodaja plovil

• Zaželjene izkušnje v navtiki (ni pogoj).
• Želijo da si urejen, natančen, zanesljiv in odgovoren.
• Samoinicativen in visoko motiviran za prodajo ter dobre rezultate.
• Priprava prodajnih akcij na sezono in po sezoni.
• Ažurna priprava ponudb in povpraševanj.
• Udeležba na mednarodnih sejmih.
• Izdelava oglasnih kampanj na spletnih portalih.
• Spremljanje in primerjava o konkurenčnih proizvodih.

Poleg dela v vrhunskem okolju, novem prodajnem salonu, ki se razprostira preko 3000m2, imaš kot član ekipe tudi možnost koriščenja testnih plovil in vozil, udeležbo na tovarniških testiranjih, obisk mednarodnih sejmov v Italiji, Hrvaškem, Srbiji, Sloveniji, itd.

Si #TeamPlayer?
“If you take out the team in teamwork it’s just work. Now who wants that?”

V kolikor verjameš, da spadaš v MN ekipo ravno ti (in ustrezaš zgornjim kriterijem), klikni na spodnjo povezavo in izpolni obrazec “kratkega intervjuja”.

POVEZAVA DO INTERVJUJA 

Še ne poznaš Moto-Nautike?
Klikni TUKAJ in jih hitro spoznaj ;)!

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 7. dan

Ravno včeraj sem hodil po palubi barke, ter opazoval drobno umazanijo, katero je veter nanesel na barko in se nabira po barki, največ po robovih in kotih. Razmišljal sem že, da bi barko opral s slano vodo, a sem zamahnil z roko, ter tako leno izrekel v mislih, saj jo bo dež. A kaj ko dežja že nekaj časa ni bilo, tistega pravega, tistega z nalivom. No pa sem ga očitno z mislijo ponoči priklical. Prišel je dež, tisti res pravi dež, katerega je najprej najavil severni veter. Tega je bilo kar za 23 vozlov, morje pa le rahlo nakodrano. Moj zelo dober znanilec vetra je vetrni generator. On je tisti, ki se oglasi, ko je vetra okoli 10 vozlov, nato pa, več ga je, bolj je glasen. Včasih tudi tako, da me zbudi, kot me je tokrat, včasih pa ga je tako težko poslušati, da ga enostavno ugasnem, blokiram. Po kakšni uri je močan dež prenehal, nato pa se je trudil z rahlim rosenjem še kakšno uro, ostal pa je še veter, a za polovico slabši.

Zjutraj veter spet malo okrepi svojo moč, spremeni smer in zdaj piha z juga, kar je meni veliko bolje. Manj valov, bolj sem zaščiten z obale in najraje imam, če imam krmo obrnjeno proti širnemu morju, kot pa proti kopnemu ali kakšnemu koralnemu grebenu. Čeprav je bil dokaj močan naliv, deževnica v spalnično kabino tokrat ni pritekla. Tako da zdaj vem, kje moje spalnično okno spušča. Zato sem se po zajtrku lotil najprej njega. Sonce je in ni še tako peklensko vroče, je pa zato precej vetrovno, a to me ne moti. Najprej odlepim ves sivi trak, ki sem ga nalepil okoli okna na stiku s steklom, ki naj bi bil le prva pomoč, da vidim, kje to spušča. Enkrat sem na enem jadralskem blogu prebral, ko je nekdo napisal: »Kar ne popraviš s sivim trakom v 15-tih minutah na morju, ne boš popravil niti v marini.« Nekako to tudi drži. Sivi trak je zakon in če je to še Gorilla, potem je uspeh zagotovljen. Okno očistim, potem z ličarskim trakom zaščitim in označim do kje bom lepil s silikonom, silikoniziram res na debelo, nato pa vse še s prstom popravim in naredim še za oko lepše. Odstranim ličarski trak in sem zadovoljen z delom. Zdaj pa počakam na naslednji dež v upanju, da ne bo več curljalo. Verjetno sem moral kar nekajkrat stopiti na okno, to pa se je s časom na določenem mestu odlepilo in zdaj tam spušča vodo. Torej, ne stopajte na palubna okna.

Kakšnih dobrih 800 metrov ali pa malo več je od mene oddaljen  rt, ob njem pa lep dolg koralni greben. Ker že dolgo nisem snorkljal, se odločim, da grem malo v vodo. Pripravim podvodni fotoaparat, plavutke, masko, oblečem se v kratek 3 milimetre debel neopren, okoli pasu pa si dam pas, na katerem sta dve svinčeni uteži, težki po en kilogram. Seveda brez potapljaškega noža okoli desne noge ne grem nikamor. Ker imam v hladilniku vakumirana še dva kosa, že pečenega piščanca, se odločim, da podvodne puške ne bom vzel s sabo, tako ne bom lovil rib in metal drugo meso v morje.

Z dingijem se odpeljem do grebena, tam pa ga dobro sidram na globini dveh metrov. Glede na to, da piha, mi je malo žal, da nisem vzel večje, 6 kg težko sidro, tako pa sem vzel le kilogram in pol težkega mačka, katerega največkrat uporabljam, kadar se vežem s krmo na obalo. Mislim, da sem o tem že pisal, a vseeno. Potrebujemo 15 do 20 m, 10 mm debele vrvi in kilogram in pol težko sidro (maček). Tega z roko vržemo na obalo, potegnemo vrv da se sidro vkoplje ali nekje zagrabi, zavežemo vrv za bitvo in se kasneje vežemo iz barke na obalo z debelo vrvjo. Nič skakanja v vodo, plavanja, nič veslanja z dingijem do obale, nič stresa,… 

Ker se bom potapljal v bližini, ne bo problem, za vsak slučaj pa spustim v vodo kar 10 metrov vrvi in če drugače ne, se bo pa vrv kje zataknila. V vodi je kar precej rib, nekaj tistih vsakdanjih, nekaj pa je tudi takšnih bolj eksotičnih, kot jaz temu rečem. Fotografiram jih, nekatere od blizu, nekaj od daleč. Na barki bom v programu posnetke približal, kakšnega pa tudi obdelal z raznimi pripomočki, da bodo posnetki videti lepši. V vodi ostanem kar dobro uro, saj me marsikaj zanima, čeprav moram priznati, da ko sem dvakrat srečal morsko kačo strupenjačo, mi ni bilo ravno vseeno. Vem, da ima mala usta, da zelo težko ugrizne človeka, vem, da jo potapljači celo v vodi primejo, kadar so dobro zaščiteni. A že sama misel, da je to najbolj strupena morska kača na svetu, pa me kljub vsemu prej naštetemu, ne pusti ravnodušnega. Ne vem od kod so se vzele želvice, katerih je bilo kar nekaj, a so te kar hitre plavalke, zato jih je težko ujeti v objektiv, čeprav plavajo v plitvini. Tukaj želve še nisem videl, zato so mi zdaj one bolj pomembne, kot pa ribe. Najlažje je fotografirati morsko zvezdo, ona stoji na miru in ne bo nikamor pobegnila. Še dobro da nisem vzel s sabo podvodne puške, kajti v tem času pod vodo nisem videl niti ene večje ribe, katera bi bila primerna za večerjo.

Pozno popoldan še vedno piha, tokrat še bolj  kot prej (sunki do 28 vozlov), zato mi je ob topli kavi zelo prijetno v salonu, kjer iščem najboljše med posnetki, a teh sem naredil kar 174. No, veliko je slabih, ne čistih, vsaj 10% pa vem, da bo čudovitih. Na koncu res izberem 16 najlepših. 

Zvečer se poigram z video posnetki, ki sem jih posnel na vetru, ter sestavim zase en video. Okoli 21. ure je vetra za 33 vozlov in vetrnica se sploh ne da več avtomatsko ustaviti. Tudi prikazovalnik polnjenja je na ničli, zato predvidevam, da je nekaj šlo k vragu. Bom jutri raziskal, saj je danes že temna noč. Okoli polnoči veter pade in postane spet prijetno na sidru.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 8. dan

Ob 4:10 uri je zapihalo kot že dolgo ne. Ker vetrnega generatorja sinoči nisem mogel ustaviti, sem ga pustil, da se je celo noč obračal. Ko si utrujen, zaspiš in ne slišiš več njegovega ropotanja. Ko je zapihalo 38 vozlov, pa je hudič na sidru vzel šalo, barka je nategovala verigo in vetrnica se je tresla skupaj z ogrodjem, kot da bi se želela rešiti in uiti iz pritrdilnega objema. Pa saj je že včeraj pri 33 vozlih spustila dušo in ne deluje več.  A kot je veter prišel, tako je po slabe pol ure izginil. 

Zjutraj grem do premca, pogledam vrv, katera drži sidrno verigo in tudi ta je malo obrabljena, saj precej trpi. Čeprav imam na tej vrvi dva gumi blažilca, se od poskakovanja barke na valovih varovalna gumi cev obrača, sname in potem pride na tem mestu, kjer se stikata vrv in aluminijast rob barke, do obrabe vrvi. Ko se vračam proti kokpitu pogledam tudi proti vetrnici in vidim, da je veter odtrgal in odpihnil zaščitno »kapo«, spredaj pred navoji. Dan je in drugače je kot ponoči, vetra je komaj za 15 vozlov, zato privežem list vetrnice, da ta ne ropota v prazno. Tudi pogled na državno zastavo mi prikaže žalosten prizor, saj je zastava vsa v franžah.

Danes ne bom šel na obalo, zato bom naredil nekaj vode, ki mi jo je sinoči zmanjkalo v krmnem  rezervoarju. Postavim Rainmana v kokpit, vse zvežem in čez tri minute že voda lepo curlja v tank. Da pa ne bom gledal v zrak, se odločim, da pregledam jambor. Sicer piha nekje do 15 vozlov, včasih je tudi kak sunek vetra močnejši, a morje ni kaj dosti valovito. Opremim se z naramnim oprtačem, vzamem še varovalni pas, vzamem naramno torbo v katero dam nekaj orodja in manjši fotoaparat. Vem, da ne bom mogel priti do vseh zadev na križih jambora, zato vedno vzamem fotoaparat in zadevo približam z objektivom na  fotoaparatu, tako mi se ni treba izpostavljati. Vidim pa čisto vse, res od blizu. Pa tudi kak selfi naredim in dobro fotko z višine. Na vrhu se sicer jambor odklanja v razdalji kakšnega slabega metra, a to ne naredi name prevelikega strahu. Zato na vrhu niti ne ostanem predolgo, le pregledam, če je vse v redu privijačeno, če vse drži , pregledam zgoraj vpete pripone in se začnem spuščati po stopnicah z jambora. Enostavno, hitro, brez stresa in brez obremenjevanja, kdo me bo potegnil na vrh. Stopnice so »cool«..

V tem času, ko sem bil na jamboru, se je naredilo kar nekaj vode, na koncu pa sem še napolnil dva dodatna kanistra z vodo, tako da imam zdaj še rezervo za zadnji tank. Seveda še napolnim plastenke za pitno vodo, teh imam za 25 litrov ter zaključim pri 230 litrih proizvedene vode v dobrih treh urah. Vsa čast tistemu, ki si je izmislil tega čarovnika. Pregledam še vpetost rešilnega splava, pregledam avtomatski hidro-ključavnici (katerima je žal rok uporabnosti že potekel), a saj imam med plovbo vedno žepni nožek v žepu, če bi se kje kaj zategnilo. Pravzaprav imam na barki pričvrščene kar tri »Mora« nože s Sandvik inox rezilom. To so plavajoči noži v nožnici, ki ga pričvrstite kjer koli na barki, ali pa ga imate v predalu. Jaz imam enega pričvrščenega v kokpitu, drugega na jamboru in tretjega v boxu, za sidrno verigo. Ti noži vam ne bodo rjaveli, cenovni razpon pa je od 7 do 30€, odvisno vse od velikosti in modela. Nekateri imajo na drugi strani rezila celo žagico, s katero lahko prerežemo kovinsko pletenico. Ko  pride do problema, da se vrv zatakne, ali če kaj ne zmorem potegniti sam, lahko vzamem nož ki je pri roki, prerežem vrv in tako rešim nastalo situacijo. Poleg tega je v kokpitu dobrodošel pri ujetih ribah. Jaz sem te nože kupil cenovno ugodno za 9€/kos na razprodaji na Arubi, saj je bil ravno takrat 50% popust do odprodaje zalog. Seveda pa veljajo tudi drugi noži, ne samo te znamke, pa tudi plavati ni potrebno da znajo. Le namig sem vam ponudil in svojo izkušnjo.

Po napisanem blogu, ki ga pošljem vsak dan nepogrešljivemu Sebastjanu, grem v posteljo in zaključim še en oktobrski dan, zadnji. Jutri je 1. November, Dan mrtvih. Spomnil se bom pokopanega očeta, čeprav se ga spomnim večkrat, a še raje se spomnim vseh živih, kateri so mi blizu in jih imam rad.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 9. dan

Pa smo v novembru. Wow, kako hitro čas teče, še malo pa bo Novo leto. Sploh nimam občutka za zimo, ker je tukaj toplo. Vreme se počasi umirja, se stabilizira in prva serija jadralcev je danes odplula proti Novi Zelandiji, nekaj jih bo šlo v ponedeljek, pa v torek,… No v ponedeljek popoldan ali v torek zjutraj, bi rad odjadral tudi jaz. Sicer bo zdaj nekaj dni pomanjkanje vetra, sploh ker je vremensko okno zelo mirno na sredini poti do  Nove Zelandije. Tega pa je kar 400 do 500 NM.

Dopoldne se ravno pripravljam da grem v vodo, kajti rad bi očistil vodno linijo in propeler od barke, ko pride do mene plovilo na katerem piše Bio Security. Na njemu so trije uradniki in eden mi pove, da opravljajo kontrolo dokumentov in če lahko pridejo na Indigo. Seveda lahko. Na barko prideta le dva, tretji ostane na svojem plovilu in ta dobiva podatke od uradnika, ki sedi za mojo mizo. Na njihovem plovilu imajo računalnik in tako pridejo hitro do podatkov, ki so jim potrebni. Vseeno pa želijo videti moj potni list, mojo že drugo, a veljavno vizo, vse druge dokumente od plovila in dokumente o prijavi na otočje Fidži. Vsega skupaj okoli 20 strani obrazcev. Po 15-tih minutah ugotovijo, da je vse v redu, zato napišejo poročilo, pod njim se še podpišem in že želijo oditi, ko jih presenetim s skromnimi darili, katerih so bili zelo veseli. 

Kasneje sem videl, da so opravili preglede še na ostalih plovilih v zalivu in po dobri uri in pol so zapustili zaliv. Jaz sem takrat ravno končal čiščenje barke v vodi, ter opravil pregled vsega, kar je pod vodo. Za enkrat kaže, da je vse v redu in upam, da sem pripravljen za na plovbo.

Okoli druge ure popoldan pripluje v zaliv še moj kolega Norvežan, se sidra poleg mene in me povabi na kavo. Omenim mu, da bom v začetku naslednjega tedna zapustil Fidži. Ko mu povem, da sem gledal vremensko napoved za Novo Zelandijo, ki bo zdaj s slabim vetrom, mu povem za alternativo, da bi pa vseeno šel z dobrim pasatom do otočja Vanuatu in potem naprej do Nove Kaledonije. Ta mi ni nikoli dišala in ni bila nikoli na moji začrtani poti. A sem zadnje čase od drugih jadralcev slišal toliko lepega o njej, da sem začel brati o teh otokih, pregledovati zapiske, forume, pravila in še kaj. Morda pa se vreme popravi in grem od tam naprej za Novo Zelandijo ali pa jo celo potegnem za bližnjo Avstralijo do Sydneya. Hmmm, dočakati Novo leto pod mostom v Sydneyu, neposredno ob operni hiši, gledati največji ognjemet na svetu,… Zdaj mi tudi Avstralija diši. Kar naenkrat, čudno a ne?  Norvežan mi omeni, da bi tudi on rad zapustil Fidži in bi morda šel isti dan na pot, kot grem jaz. Presenečen sem nad njim, ker tega prej ni nikoli omenil, poleg tega je šele vložil prošnjo za drugo vizo in jo je tudi plačal. Njemu so za ciklonsko sezono bolj dišali Maršalovi otoki. Nič ne rečem, le to, da se do nedelje pogovoriva. Povem mu, da na otokih Vanuatu ne bom ostal dolgo, ker me to otočje z malarijo preveč ne zanima in se ga bojim. Obiskal bi le otok Tanna in še delujoči vulkan Mt. Yasur. Hehehehe, zanimivo, tudi njega je to zdaj začelo zanimati. Malo se pohecam z njim in mu omenim, da bo zdaj Irec Bill žalosten, ker ga bova oba zapustila, on pa se vrne na Fidži šele čez dobra dva tedna.

Za jutri sva se dogovorila, da greva v mesto v nabavo hrane za teh nekaj dni celodnevnega jadranja. Do prvih otokov imam nekaj okoli 500 NM plovbe, to je okoli 4 dni in štiri noči jadranja. Morda nekaj ur več ali manj, odvisno od vetra, valov in seveda od oceanskega toka. Potem naprej pa še dobrih 350 NM do Noumee. Pravzaprav si moram nabaviti svežo hrano za vsaj 9 ali 10 dni, nekaj jo bom tako ali tako moral skriti, saj če me Bio Security na otoku Tanna dobi s svežo hrano, mi jo bodo vso odvzeli. Prav tako bo v Novi Kaledoniji, kjer so še bolj strikni. Francozi pač, ki jih ne maram. Imam pa rad njihov Carrefour supermarket. Spet bom več ur v njem.

Zvečer si na barki naredim večerjo, po večerji pa prelakiram z ladijskim lakom vse spodnje robove pohištva, ki sem jih zadnjič barval. Robovi so zaradi vlage, vode in seveda zaradi let izgubili barvo in sijaj, zato sem se odločil, da pohištvu le-tega povrnem nazaj. Čez noč se bo lak posušil in zjutraj bo  videti vse veliko lepše.

Saweni Bay, otok Viti Levu, Fidži, 10. dan

Oblačno jutro in na sidrišču ni niti malo vetra. Menda ga po napovedi ne bo do 13:00 ure, zato je tudi morje v zalivu skoraj ravno kot olje, ko se polije po mizi.

Pokliče me Norvežan, da bi odšla prej v mesto in da bi popoldne rad zamenjal nekatere stvari na jamboru, a ker sva skupaj, bi bilo to idealno, da ga lahko potegnem gor. Ne vprašam kaj ima zopet za zamenjati, le prikimam, saj imam čas. Čeprav sem danes želel sam menjati Seldnov gibljivi del na boomu, ker je ta že obrabljen, zato ga bom pač jutri.

Kolega pride do moje barke z dingijem in nato se zapeljeva do Lautoke. Kakšnih 5 NM je do tja. Ker greva spet hitro po tem »olju« od morja, vzamem telefon in preko aplikacije izmerim s kakšno hitrostjo glisirava. Po aplikaciji sva dosegla maksimalno hitrost 47,1 km/h, kar je okoli 25 vozlov. Če primerjam, da večji gliserji glisirajo s takšno hitrostjo, potem sva midva s komaj 3,5 metra dolgim gumenjakom bolj letela po zraku, kot pa plula. Do mesta se sprehodiva, vmes se še ustaviva na sejmu, kjer prodajajo razno robo, a nič ne kupiva. Le »firbec« si napaseva. Kolega v mestu kupi nekaj stvari za barko, nato pa greva najprej do tržnice. Danes je na tržnici vse črno, toliko ljudi še nisem videl v teh prostorih, morda pa tudi zato, ker ob 9:30 uri še nikoli nisem bil tam. Vedno prihajam kasneje. Kupim nekaj zelenjave in sadja, potem pa greva še v trgovino. On napolni voziček, jaz le košaro, saj ne potrebujem veliko.

Ko prideva nazaj na barko, vse nakupljeno pospravim na svoje mesto, piščančje meso razdelim na štiri dele, enega za danes, tri pa vakumiram v tri pakete, katere bom imel za tri kovečerje (baje se tako temu reče po moderno, kosilo+večerja=kovečerja). Morda pa ko mi zmanjka mesa, na plovbi ujamem tudi kakšno ribo. Če pa ne, pa bo tudi kakšna zelenjavna jed dobra, saj imam razne zelenjave in podobnih stvari kar precej tudi v konzervah.

Potem grem na njegovo barko in pričneva z delom. Potegnem ga do tretjega križa, kjer zamenja notranjo pripono, ki mu je zacvetela. Vse pripone ima v rezervi in ko vidim njegove 14 mm debele zunanje pripone, ter 10 mm debele notranje pripone, se sprašujem, če bi mu sploh pokazal moje 8 in 7 mm debele pletenice. Uhhh, kot bi imel kitajsko barko, ne pa nemško. Ko končava z delom, spijeva kavo, nato pa grem jaz delat na svojo barko. Sicer nimam dovolj časa, da bi zamenjal nosilec med jamborjem in boomom, saj bo prej padla noč, imam pa čas, da vsaj preverim napetost mojih »otroških« pripon. Na pripono nastavim napravo za merjenje nateznosti in trdnosti pripon. Ker so se pripone malo raztegnile, sem moral vse skupaj malo zategniti, vmes tudi popustiti in spet zategniti na drugi strani, saj se mi je jambor malenkost usločil v levo stran. Do večera sem vse to dobro naravnal in zategnil, čeprav se nisem ravnal po Seldnovih navodilih, kjer tabela kaže, da bi morale biti moje zunanje pripone za moj jambor zategnjene vsaj za 15% več, kot sem jih jaz zategnil. Že zdaj so napete kot struna, zato se vprašam, če bo zdržalo vpenjanje? Ko vse končam, namažem še z oljem za šivalne stroje, ki ni kislinsko, zavarujem proti odvijanju tako da prelepim zaščitne sornike z lepilnim trakom, potem pa spustim še plastično cevno zaščito.

Ker se pri nas kar hitro stemni, temno je že ob 18:15 uri, končam z delom, vse pospravim, se stuširam in začnem pripravljati večerjo. Zvečer po večerji si pogledam še kakšno malenkost o otokih Vanuatu, preberem nekaj v pilotu za to plovno območje, nato pa bo spet čas za spanje.

Saweni Bay, otok Viti Levu, Fidži, 11. dan

Danes je spet oblačno vreme, sicer je na sidrišču nekaj vetra, a mislim da ga ni več kot za 10 vozlov. Ker sem se zbudil zelo zgodaj, sem že zgodaj pričel z delom, saj na sidrišču nikogar ne motim. Čeprav sem kasneje izvedel, da se je udarjanje s kladivom slišalo verjetno tudi v kakšno vas naprej od sidrišča.
Najprej sem se lotil menjave nosilca na boomu. Mislil sem, da bo to »šala mala« in bo vse skupaj zmetano narazen in skupaj v nekaj minutah. Dejansko je tako, ko nekaj računaš, se tudi ušteješ. Narazen je šlo zelo utečeno in po planu, saj sem popustil vse vrvi, tako da ni bilo nobene obremenitve, ki bi to držalo. Najprej ločim sornik, ki drži boom, nato pa izbijem dolgi sornik, ki drži trikotni nosilec na jamboru. Zamenjam ga za novega, namažem vse s Harken mastjo, ter nato sestavim prvi del. Tako dobro se je izšlo, kot pri mojem vnuku, kadar sestavlja lego kocke. Zdaj še sestavim vse skupaj z boomom, pa bo. No tu se je zataknilo, ker nisem videl, da odstopa tudi obrabljeni nosilec booma, tega pa nimam v rezervi. Le kdo ga ima? Ker je to narejeno iz zlitine gusa, ne smem vstaviti inox podložke, poleg tega sploh ne vem, če imam kakšno večjo podložko z luknjo 12 ali 13 mm. Malo si ogledujem vse skupaj, nato pa se odločim, da naredim podložko iz trdega teflona. Grem v kuhinjo, iz omare vzamem 5 mm debelo teflonsko desko za rezanje zelenjave in jo skrajšam za 4 cm. Potem odrežem kos 4×4 cm, z vrtalnim strojem in svedrom zavrtam v sredino luknjo 10 mm, nato pa malo povrtam, da sem dobil 13 mm veliko luknjo. Zdaj še z ene strani zbrusim za 1 mm, ker potrebujem 4 mm debelo podložko. Potem to vstavim in »paše kot ata na mamo«. Vse skupaj na novo privijačim, zavarujem in končal sem s tem delom.

Čeprav še ni minilo 24 ur od zategovanja pripon, grem še enkrat z merilcem na palubo in izmerim pripone. Malo se je očitno vse skupaj poleglo, raztegnilo, zato še vse enkrat nastavim, notranje pripone pa za 10% še bolj zategnem, tako kot piše v navodilih za Selden jambore. Ko vse uredim, pregledam še enkrat z dvižnico za boom, če je jambor na sredini. Nastavim na določeno točko, nato enako na drugi strani barke in jambor res lepo stoji na sredini. Tudi pogled od spodaj proti vrhu mi da vedeti, da je ta raven. Tako, zdaj sem to končal, zdaj grem pa reševati problem v notranjost barke, saj ko sem zategnil pripone in s tem jambor malo poglobil na palubi, je ta pritisnil v notranjost in zdaj se vrata pri jamboru (pri meni vrata od kopalnice in premčne spalnice) ne dajo lepo zapirati oz. odpirati. Najprej s konico noža začrtam, kje se vrata žulijo, nato jih odvijačim, snamem in jih odnesem v kokpit. Spet prižgem inverter, vzamem centrifugalno električno brusilko in zbrusim samo rob vrat, kjer se zatika. Vrata pobrišem, jih odnesem v barko, privijačim in tokrat se lepo zapira. Vzamem še majhen čopič, vse skupaj pobarvam z lakom, da se ne bi »les« napil vlage in jutri bo že vse suho.
Pospravim posodo in na tla mi pade steklen kozarec in se razbije. Tako ali tako sem hotel danes pomesti salon, zdaj ga pa res moram in to takoj. Poberem velike kose stekla, nato pometem po tleh in vse 2x krat pobrišem, da mi ne bi ostal kakšen košček stekla na tleh. Nič kolikokrat sem rekel, da potrebujem na barki manjši, a dovolj močan električni sesalnik, nekje do 1300W, katerega potrebujem pri vrtanju, rezanju, pa tudi pri razbitih kozarcih ali pa za sesanje preprog. Jaz sem na »ić« in potem je jasno, da tudi v barki ne morem brez preprog. Kot bi rekla moja stara mama: »Lepše je in bolj toplo«. Hahaha.
Spijem še pozno popoldansko kavo, s tremi piškotki, tokrat so boljši in vsebujejo koščke čokolade. Med kavo brskam po internetu in gledam vreme, vmes pa me kolega Norvežan vabi na večerjo. Včeraj je kupil velikeeeega piščanca in ga peče na žaru v ponvi. Sprašuje me, kakšen krompir bi jedel. Francoski krompirček bo kar v redu, a ne? Torej bo danes kar dobra večerja.
Najprej se stuširam, preoblečem, nato pa grem ob 18:30 uri z dingijem k njemu na barko, kjer povečerjava, spijeva vsak po eno pivo, malo debatirava. Ponudim se mu, da mu pomijem posodo, ampak to je samo »blef«, saj sem vedel, da bo rekel ne. Je pa lepo če se ponudiš, a ne? Zato se lepo zahvalim za vse, se vrnem nazaj na Indgo, saj je že čas, da se gre v posteljo.

Saweni Bay, otok Viti Levu,  Fidži, 12. dan

Včeraj pri večerji se je kolega spomnil, da bi moral dati še dva sornika v vrh jambora. Prosil me je, če mu lahko pomagam pri delu, preden odplujem od tu, kajti jaz sem mu rekel, da se bom jutri prestavil na sidrišče pred Port Denarau. Obljubim mu, da pridem in dogovor je ob 9:00 uri.

Ob dogovorjeni 9:00 uri sem z dingijem prišel do njegove barke. Ker ga ni na krovu, potrkam po barki in možakar se javi iz spalnice. Vedel sem, da še spi. Ve pa tudi on, da se meni mudi, ker sem rekel, da bi se šel danes odjaviti iz Fidžija. OK, je kar je, bom pa to naredil popoldan, kolegu je pač treba pomagati. In tako on najprej spije dve veliki kavi, da pride k sebi, potem pa se po eni uri le spravi k delu. Jaz ga potegnem gor na vrh jambora in en sornik gre lepo v jambor kakor tudi škripec, drugi pa je malo zvit in ne gre in ne gre. Gledam na uro, pozno je že, ko mi pravi naj ga spustim dol. Zmenjeno, očitno mu je uspelo, spustim ga dol, a on drži sornik v roki. Prevrtati morava luknje za vijake in potem se bo morda dalo vijačiti. Bravo, zdaj vem, da danes ne grem nikamor. Ne delaj računa brez krčmarja! (star slovenski pregovor, ki vedno drži)

Zavrtava dve luknji, malo poravnava zgornji nosilec sornika, nato ga spet potegnem gor, čisto do vrha. Menja namreč škripec od genove, ki je v jamborju. Spet postavi kolešček v jambor, ga drži s prstom, z drugo roko vstavlja sornik in …. Sliši se glasna kletvica. Kolešček mu je padel v jambor. Bravo, zdaj bo pa veselica. Kam je kolešček šel, nimam pojma, ampak ga ni. Zdaj ga spustim dol, rezerve ni več. Vzame starega, ki je najmanj obrabljen in gre spet gor. Tokrat sem mu jaz okoli koleščka navil bakreno žico, ki jo bo lepo držal in dvigoval kolešček, dokler sornik ne pade v luknjo. Kot jaz rad rečem, vse se uredi v sekundi dvajset, če se lepo spraviš k delu. In ko pride dol, jih poslušam malo v angleščini malo v norveščini, zakaj mu tega z bakreno žico nisem prej povedal. Tiho sem, saj ne vem, kako je gor, koliko prostora ima in kako lahko to montira. 

No zdaj je ura že dve popoldan, dve uri imam časa da se odsidram in priplujem do novega sidrišča, pol ure da pridem z dingijem do pisarne. In če bi šlo vse po planu, ugotovim, da sem za danes točno 10 minut prepozen. Torej, Jasmin ostani tukaj na sidrišču, spij pivce za živce in se ne jezi! Če sem od junija tukaj na Fidžiju, je vseeno če sem še en dan več. Vremenska karta kaže ves čas v redu vreme, torej 16 do 20 vozlov vetra in do 2,7 m valov. In če rečemo, da bo zunaj v reali do 25 vozlov vetra v krmo in malo čez 3 metre 7 in 8 sekundnih valov v bok, to bo super. Malo me bo pozibavalo, šlo bo pa lepo z metuljčkom. Na genovo nastavim tangun, glavno jadro pa pod kotom zvežem, da se ne premika.

Na barki namesto pivca spijem vodo, si skuham kitajsko instant juho, potem pa si dam polnit oba satelitska telefona Iridium in Inmarsat, tablico kjer imam rezervno navigacijo, telefon s povezavo za Iridium,  in še svoj laptop. Kablov je polna miza. Ker sem že tretji dan v oblačnem vremenu, prižgem motor za eno uro in pol, torej vsaj za čas polnjenja.

Pripravim si odjavne dokumente, obrazce, katere sem že izpolnil, pregledam in potem dopolnim še Grab Bag (vodotesna torba v kateri imam nekaj zdravil ostale dokumente, en telefon za rezervo in v katerega bom dal še en satelitski telefon, dve majice in ene hlače). V drugo enako torbo dam 5 litrov vode v njej imam cca 20 manjših konzerv hrane in tri paketa krekerjev. Pripravim vse k vratom, naj me čaka in nikoli dočaka, ker si ne želim, da bi to kdaj potreboval. Ampak, naj bo pripravljeno. Preverim še Epirb, letos mu poteče naročnina in tudi baterijo bo potrebno zamenjat, ki menda drži samo 5 let. Tudi bombice za samonapihljivi rešilni jopič bi moral menjati, pa bombico s plinom v rešilnem splavu tudi. Ufff…. 

Zvečer vse pospravim, si naredim večerjo ter pogledam še en film. 

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Akcija!

Pri nakupu kompleta prihranite 40%!

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Enajst ekip regate Clipper je uspešno priplulo do pristanišče Whitsundays v vzhodni Avstraliji.

Jadralci so 22. decembra 2019 izpluli izpred pristanišča Fremantle na zahodni strani Avstralije in se po južni strani podali proti vzhodu. Pluti so morali do južnega rta Tasmanije, nato pa so smer spremenili proti severu v Tasmansko morje. Ob vzhodni Avstraliji so pluli mimo mest Sydney in Brisbane, nato pa so zapluli v Koralno morje na severovzhodu Avstralije. Regato je tokrat najbolje začela ekipa Ha Long Bay Viet Nam. Prvi so pripluli do juga Tasmanije in obrnili proti severovzhodu. Na vzhodni strani Avstralije se jim je močno približala odlična ekipa Qingdao, ki je plula najbliže obali. Jadrnica Ha Long Bay Viet Nam se je odločila za plovbo po bolj vzhodni ruti in odprtem morju. Njihova taktična odločitev je bila pravilna. Imeli so več vetra kot ekipe ob obali. Spet so pridobili prednost in v cilj pripluli kot prvi v petek, 10. januarja 2020, ob 9.23 (UTC). Šest ur za njimi je ciljno črto prečkala ekipa Imagine Your Korea, še pet ur pozneje pa jadrnica UNICEF. Ekipa Qingdao, ki je do sedaj pokazala odlično jadranje, je tokrat v cilj priplula šele kot šesta. Ko so pluli mimo vzhodne obale proti mestu Brisbane, jim je zmanjkalo vetra. Z ekipo Zhuhai sta morali spremeniti smer plovbe, zapluti proti vzhodu in poiskati veter na odprtem morju.

Najpočasnejše ekipe so v cilj priplule včeraj. Do 18. januarja 2020 se bodo lahko odpočile od naporne etape, nato pa bodo zapluli proti Kitajski. Cilj šeste etape bo v mestu Sanya, kamor naj bi pripluli v drugi polovici meseca februarja.

Trenutni vrstni red po 5. etapah

Gradnja nove luke v mestu Cres se je končno začela.

Da bo mesto Cres dobilo novo luko, se govori že več let. Do sedaj so bile to predvsem govorice, konec lanskega leta, pa se je dejansko začela gradnja nove luške infrastrukture.

Mesto Cres se že celo desetletje bori s primanjkljajem navtičnih privezov v poletni sezoni. Izjemno lepo mesto s številnimi dobrimi gostilnami je v poletni sezoni lahko sprejelo največ 20 plovil. Še ta so bila privezana na slabo zaščitenem delu obale ali pa kar na glavnem pomolu, kjer pristajajo vse redne linije.

Dela na novem notranjem pomolu so se končno začela. Luka bo dobila tudi nov valobran, ki bo menil 185 m in bo širok 6 m. Dodatno bo urejenih še 280 m obale. Ker jo nameravajo razširiti za 2 do 11 m proti morju, bodo globine ob obali primerne za privez plovil z večjim ugrezom. Luka bo z investicijo pridobila številne nove komunalne priveze in več kot 50 navtičnih privezov.

Investicija v luko znaša približno 5 mio EUR. Večino, kar 4,5 mio EUR je Hrvaška pridobila iz evropskih sredstev.

Dela v luki naj bi bila končana še pred začetkom letošnje glavne turistične sezone.

V lanskem letu so na območju Hrvaške zgradili, prenovili ali spremenili številne pomorske signalne oznake. Oznake niso vrisane v pomorskih kartah, ki so bile kupljene pred tem datumom, zato si jih morate na karte vrisati ročno. Posodobiti je treba tudi elektronske pomorske karte, če se na naši napravi ne posodobijo avtomatsko. Da ne bo prišlo do napačne interpretacije oznak, preverite, ali so novo postavljene oziroma spremenjene oznake vrisane na vaših kartah.

Puntarska draga, otok Krk

Spremenjena je lateralna oznaka leve strani v kanalu pred Puntarsko drago na otoku Krk. Oznaka leve strani je bila do sedaj brez svetlobnega znaka, sedaj pa je spremenjena in oddaja blisk rdeče svetlobe vsaki dve sekundi.

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 45° 00,932´ N;  014° 37,394´ E
• Karakteristika luči: R Bl 2s 1M (0,3+1,7)s
• Barva oznake: rdeča
• Višina nad morsko gladino: 5 m
• Znak na vrhu: rdeč valj

Greben Ruda, Koločepski kanal

Postavljena je nova kardinalna svetleča oznaka v Koločepskem kanalu. Oznaka je postavljena na severni strani grebena Ruda med otokoma Lopud na jugu in Šipan na severu.

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: kardinalna oznaka – sever
• Pozicija: 42°42,728´ N;  017° 55,706´ E
• Karakteristika luči: B VK 1s 6m 2M (0,4+0,6)s
• Barva oznake: črna nad rumeno
• Višina nad morsko gladino: 6 m
• Znak na vrhu: dva črna stožca drug nad drugim obrnjena s konico navzgor

Greben Sanak, Budikovac (Vis)

Med otokom Budikovac in grebenom Sanak (jugovzhodna stran otoka Vis) je postavljena nova posebna oznaka. Plitvina, kjer globina morja ne presega globine 1 m, je po novem označena s posebno oznako rumene barve, na vrhu katere je rumen križ (X).

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: posebna oznaka
• Pozicija: 43° 01,582´ N;  016° 14,263´ E
• Barva oznake: rumena
• Znak na vrhu: rumen križ (X)

Žontuja, Poreč

Plitvina Žontuja, ki je približno 1,2 nmi južno od luke Poreč in 0,3 nmi zahodno od zaliva Mulandarija, je dobila tri nove oznake. Dve kardinalni (sever in jug) in eno lateralno leve strani.

Karakteristika oznake 1:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 45° 12,371´ N;  013° 34,890´ E
• Karakteristika luči: R Bl 3s 2M (0,5+2,5)s
• Sektor zatemnitve: 030°-197° (167°)
• Barva oznake: rdeča
• Višina nad morsko gladino: 6 m

Karakteristika oznake 2:

• Tip oznake: kardinalna oznaka – sever
• Pozicija: 45° 12,433´ N;  013° 34,854´ E 
• Barva oznake: črna nad rumeno
• Znak na vrhu: dva črna stožca drug nad drugim obrnjena s konico navzgor

Karakteristika oznake 3:

• Tip oznake: kardinalna oznaka – jug
• Pozicija: 45° 12,316´ N;  013° 34,792´ E
• Barva oznake: rumena nad črno
• Znak na vrhu: dva črna stožca drug nad drugim obrnjena s konico navzdol

Ustje reke Neretve

V ustju reke Neretve je označena varna plovna pot. Postavljenih je pet novih plavajočih svetlečih oznak, dve stari pa sta premeščeni.

Svetleča plovka št. 1:

• Tip oznake: lateralna oznaka – desna stran
• Pozicija: 43° 01,436´ N;  017° 25,766´ E 
• Karakteristika luči: Z Bl(2) 5s 3M (0,5+1:0,5+3)s
• Barva oznake: zelena.
• Znak na vrhu: zelen stožec, vrh obrnjen navzgor

Svetleča plovka št. 2:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 43° 01,492´ N;  017° 25,768´ E
• Karakteristika luči: R Bl(2) 5s 3M (0,5+1:0,5+3)s
• Barva oznake: rdeča
• Znak na vrhu: rdeč valj

Svetleča plovka št. 3:  (Obstoječa plovka prestavljena za 20 m južno od stare pozicije)

• Tip oznake: lateralna oznaka – desna stran
• Pozicija: 43° 01,422´ N;  017° 26,041´ E
• Karakteristika luči: Z Bl 2s 2M (0,5+1,5)s
• Barva oznake: zelena
• Znak na vrhu: zelen stožec, vrh obrnjen navzgor

Svetleča plovka št. 4:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 43° 01,465´ N;  017° 26,063´ E 
• Karakteristika luči: R Bl 2s 2M (0,5+1,5)s
• Barva oznake: rdeča
• Znak na vrhu: rdeč valj

Svetleča plovka št. 5:  (obstoječa plovka prestavljena 250m proti SE od stare pozicije):

• Tip oznake: lateralna oznaka – desna stran
• Pozicija: 43° 01,332´ N;  017° 26,329´ E 
• Karakteristika luči: Z Bl 2s 2M (0,5+1,5)s
• Barva oznake: zelena
• Znak na vrhu: zelen stožec, vrh obrnjen navzgor

Svetleča plovka št. 6:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 43° 01,355´ N;  017° 26,373´ E
• Karakteristika luči: R Bl 2s 2M (0,5+1,5)s
• Barva oznake: rdeča
• Znak na vrhu: rdeč valj

Svetleča plovka št. 7:

• Tip oznake: lateralna oznaka – desna stran
• Pozicija: 43° 01,231´ N;  017° 26,539´ E 
• Karakteristika luči: Z Bl 2s 2M (0,5+1,5)s
• Barva oznake: zelena
• Znak na vrhu: zelen stožec, vrh obrnjen navzgor

Butaceja, Poreč

Na grebenu Butaceja, ki je od Poreča oddaljena 1,5 nmi v smeri juga, je postavljena nova oznaka osamljene nevarnosti.

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: osamljena nevarnost
• Pozicija: 45° 12,231´ N;  013° 34,726´ E
• Barva oznake: črna z dvema rdečima pasovoma
• Znak na vrhu: 2 črne krogle druga nad drugo

Barbaran, Poreč

Na glavi valobrana na otočku Barbaran je postavljena nova svetlobna oznaka.

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 45° 13,743´ N;  013° 35,143´ E
• Karakteristika luči: R Bl(3) 8s 7m 3M (2(0,5+1);0,5+4,5)s
• Sektor zatemnitve: 157°-241° (84°)
• Barva oznake: rdeča

Zvončac

V luki Zvončac, zahodno od marine Split, je postavljena nova svetleča lateralna oznaka.

Karakteristika oznake:

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 43° 30,130´ N;  016° 25,301´ E
• Karakteristika luči: R Bl(2) 5s 2M (0,5+1;0,5+3)s.
• Barva oznake: rdeča
• Višina luči nad morsko gladino: 3 m

Brščane, Dubrovnik

V luki Brščane nasproti otoka Šipan je postavljena nova lateralna oznaka.

• Tip oznake: lateralna oznaka – leva stran
• Pozicija: 42° 43,690´ N;  017° 57,193´ E
• Karakteristika luči: R Bl 3s 5m 3M (0,5+2,5)s
• Barva oznake: rdeča

Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.

Tunizijska ladja Ulysse je oktobra leta 2018 v bližini francoskega otoka Korzika trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so začeli preiskavo, v kateri so sodelovali ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.

Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7. oktobra 2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.

Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.

Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka redni pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa je moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.

Foto: Prémar Méditerranée, Youtube