Novice

Po podaljšanem in res toplem zaključku poletja je v Kvarner kraje prišla jesen. Čeprav se je poletna sezona zaključila, pa bodo tudi v izvensezonskem času organizirane številne prireditve, ki se jih je vredno udeležiti.  Za vas so pripravili veliko dogodkov v naravi in tudi kulturnih prireditev. Vremenske razmere so še zmeraj izvrstne, naredite nekaj dobrega za svoje zdravje in se vključite v njihove zanimive programe.

"CRES&LOŠINJ TRAIL WEEKEND", 2.-3.11.2019, MALI LOŠINJ

Izkoristite začetek novembra in preizkusite svojo moč na Cres & Lošinj Trail Weekend-u. To je trail tekmovanje, sestavljeno iz dveh zasebnih etap s tremi težavnimi kategorijami: Challenger, Active in Light. Tekmovanje je odlična priložnost, da naredite nekaj za svoje zdravje in občudujete lepote obeh otokov.

MALINSKA TRAIL, 9.11.2019, MALINSKA

Preživite aktiven vikend v Malinski in odkrijte skrite lepote Dubašnice s tekom po neokrnjeni naravi.

"JRE TALENT & PASSION", 16.11.2019, REKA

Jeunes Restaurateurs Croatia bo četrtič zapored priredila svoj najpomembnejši dogodek "Talent & Passion 2019" - dobrodelno večerjo, ki jo bo predstavilo 15 vrhunskih kuharskih mojstrov. Za vas bodo kuhali v soboto, 16. novembra, ob 18,00 uri v secesijskem paviljonu ribarnice v Reki. S pomočjo partnerjev, ki so prispevali sestavine in svoje storitve, bomo zbirali denar za opremo praktikuma Gostinske šole v Opatiji

"28. JAZZTIME RIJEKA FESTIVAL", 14.-16.11.2019, REKA

Ena največjih hrvaških glasbenih zvezd Gabi Novak bo v spremstvu Matije Dedića in njegovega tria nastopila 16. novembra na 28. izdaji mednarodnega festivala jazzovske glasbe »JazzTime Rijeka« v Veliki dvorani hrvaškega kulturnega centra na Sušaku.

ADVENT NA KVARNERJU

Na Kvarnerju se pripravljajo izjemno zanimivi adventni programi. Po celi regiji bodo potekali zabavno-glasbeni programi, humanitarni koncerti, za najmlajše pa so pripravljene številne otroške delavnice, igralnice, druženje z dedkom Mrazom in drsališča ob morju. Ne zamudite priložnosti in uživajte v odlični kulinarični ponudbi Kvarnerja.

ZLATO SIDRO PONOVNO MARINI PUNAT – NAJBOLJŠA V LETU 2019 PO IZBORU NAVTIKOV

Marina Punat je že drugič osvojila zlato sidro, prestižno glavno nagrado v izboru za najboljšo marino 2019 po mnenju navtikov. Tretje leto zapored izbor za najboljšo navtično marino na Jadranu organizira vodilni dnevni časopis, Jutranji list, v sodelovanju z Ministrstvom za turizem in pod pokroviteljstvom Hrvaške turistične skupnosti. Navtično patruljo sestavlja 6 novinarjev in 2 anketarja, in so obiskali kar 34 marin od Umaga do Dubrovnika, pregledali in ocenili navtično ponudbo, opravili več kot tisoč anket med prisotnimi navtiki.

Marina Punat je predvsem ponosna na dejstvo, da je že drugič prejemnik te nagrade, kar potrjuje, da je vodilna marina glede na kakovost ponudbe in opravljene storitve, kar potrjujejo zadovoljni uporabniki. Ponosni smo, da našo kakovost iz leta v leto prepoznajo tudi strokovna združenja.

SAVNA IN RELAX CONA ZA HLADNE DNI

Čeprav so za ta letni čas dnevne temperature še vedno zelo visoke, pa v hladnih večerih že marsikomu ugaja toplota savne in wellnessa. V hotelu Kanajt se lahko sprostite in uživate v eni izmed štirih ponujenih savn. Poleg klasične, bioaromatične in infrardeče savne je tu na voljo še turška kopel. V coni počitka pa se lahko sprostite ob dobri knjigi, na udobnih ležalnikih, ali pa uživate v hidro-masažnem bazenu.

Punat je z bližnjimi mesti odlično povezan s kolesarsko stezo, čez dan pa se lahko odpravite na sprehod tudi po številnih pešpoteh ... Z bližnjega Velega vrha se ponuja prekrasen razgled na celoten zaliv. Okrepčate se lahko v naši piceriji »9 bofora«, ki je tudi to zimo dnevno odprta od 7.30 do 22. ure. Poleg bogatega izbora odličnih pic pripravljamo tudi posebno zimsko ponudbo toplih jedi. Tradicionalne šurlice z golažem, domače testenine s kozicami, pršutom in gobami, pripravljamo tudi bakalar tartufato, morski pršut (dimljena tuna – wasaby), za vse sladkosnedce pa priporočamo domačo kostanjevo torto in čokoladno perlo.

KAJ STORITI S POŠILJKAMI IN PAKETI?

Prijetno je slišati, da mnogi naši gostje sprejemate našo marino za vaš drugi dom, zato pogosto prihajajo k nam tudi pisma in pošiljke, ki so namenjene vam osebno. V marino pa prihaja tudi različna oprema za vaše plovilo. Z namenom, da bi čim bolje preusmerili prihajajočo pošto in pakete do končnega naslovnika, vas prosimo, da poskrbite za točno naslavljanje vašega imena in priimka, z dodanim imenom plovila in kontaktno številko, še najbolje vašega mobitela. Zgoraj navedeno nam bo močno olajšalo pri identifikaciji pošiljke.      

Za prevzem velikih pošiljk, ki so namenjene plovilu, na žalost nimamo skladiščnih prostorov, zato vas prosimo, da nam v takšnem primeru vnaprej najavite prevzem večjega paketa. V primeru, da v tistem času niste v marini, lahko prevzem najavite naši službi za uporabnike, mornarji marine pa vam bodo takšno veliko pošiljko dostavili na vaše plovilo. Takšna storitev pa se dodatno zaračunava.

TRGOVINA V MARINI ZAPRTA OD 4. NOVEMBRA

V zimskem času bo trgovina v marini zaprta, še vedno pa ostaja odprta trgovina – diskont na koncu suhe marine. Odprte ostajajo tudi druge trgovine v Punatu in okolici.

ALPE ADRIA SAILING WEEK 2020

Tudi 14. regata Alpe Adria Sailing Week 2020 bo prihodnje leto organizirana v Punatu od 24. do 28. maja.

S sloganom »Skupaj smo močnejši« bodo jadra prekrižale jadralne ekipe iz celotne Avstrije.

Kot do sedaj se bo tekmovalo v štirih razredih:

• Alpe Adria s špinakerjem (ORC)
• Austria Cup one design v razredu s špinakerjem (jadrnice First 35)
• Kärtner Cruising Trophy s špinakerjem (ORC)
• Alpe Adria Cruising Cup brez špinakerja (ORC)

Več o tem dogodku si lahko preberete na internetni strani organizatorja, za dobro zabavo in prijetno druženje ob mnogih domačih specialitetah pa bomo poskrbeli gostitelji v Marini Punat.

Prijave in navodila lahko prevzamete tukaj.  

Tretjina južnega Atlantika je prepluta. Kot kaže se je plovba po južni ruti izkazala za hitrejšo.

Ekipe so preplule približno 1200 nmi. Štiri ekipe so se odločile za plovbo po skrajni južni smeri. Čeprav so morali prepluti daljšo razdaljo, in so njihovi zaostanki za glavnico flote znašali že preko 80 nmi, pa so se z odličnim jadranjem prebili na vrh. Najhitrejša je zopet ekipa Qingdao. Ne le da so nadomestili zaostanek, prebili so se na vodilno pozicijo in pred ekipo Seattle vodijo dobre 3 nmi. Vse ekipe se že bližajo kontrolnim vratom, kjer se bodo delile prve bonus točke na tej etapi. Dodatne točke bodo dobile prve tri ekipe, ki bodo prečkali 30 vzporednik. Trenutno najbližje je ekipa Qingdao, ki je na 30.7 stopinj zahodno. Sledi ji ekipa Ha Long Bay Viet Nam, ki je 30,9 stopinj zahodno in tretja Punta Del Este, ki je na 30,19 stopinj zahodno.

Na južnem Atlantiku trenutno pihajo zmerni vetrovi. Hitrosti plovbe so padle za vozel ali dva. V neposredni bližini se razvija področje nizkega zračnega pritiska, ki bo močno spremenil pogoje. Ekipe se že pripravljajo na spremembo vremena in močnejše vetrove. Preverjajo jadrnico in opremo. Pripraviti se je potrebno na vetrove, ki bodo zapihali preko 40 vozlov.

Ian Wiggin, skiper ekipe Unicef je komentiral dogajanje na jadrnici:

»Zadnje priprave za prihod fronte so v teku. Vsake toliko naš ritem zmoti kakšen kit, ki se nam približa. Marsikdo iz ekipe odloži delo, poseže po fotoaparatu in posname kakšno kičasto fotografijo.«

Trenutno stanje na južnem Atlantiku: 29.10.2019 ob 10.00

26.10.2019 ob 13.00

Minilo je že dva dni in 16 ur od izplutja iz Punta del Este v južni Atlantik. Ekipe so preplule dobrih 500 nmi in napredujejo proti vzhodu, proti cilju v južnoafriškem Cape Townu.

Vse ekipe napredujejo približno enako. Plujejo z vetrovi, ki dosegajo hitrosti okrog 10–15 vozlov. Hitrost plovbe je med 8 in 12 vozli. Z vsakim manevrom se stanje na vrhu spreminja. Trenutno je v vodstvu ekipa Seattle s prednostjo 1 nmi pred ekipo UNICEF. Na tretjem mestu pluje ekipa Imagine Your Korea, ki ima 25 nmi zaostanka.

Štiri ekipe, Qingdao, Dare To Lead, WTC Logistic in Ha Long Bay, Viet Nam, plujejo po južni ruti in so že zaplule v območje pod 40 stopinj južno, v območje imenovano Roaring Forties. Ker so se odločile za to pot, so včeraj zaostajale že več kot 80 nmi. Ker pa južneje pihajo bolj stabilni in močnejši zahodni vetrovi, so danes zaostanek že razpolovile.

Skiper ekipe Unicef, Ian Wiggin, je opisal današnje jadranje:

»Razmere za jadranje niso zahtevne. Trudimo se narediti vse, da bi pridobili kakšno miljo prednosti. Po preplutih 500 nmi še ni jasno, kdo v tej etapi bi lahko prvi prečkal ciljno črto.«

24.10.2019 ob 09.00

Včeraj ob 15. uri po lokalnem času (20. uri po našem času) se je pred urugvajskim mestom Punta del Este začela tretja etapa regate Clipper. Enajst ekip se je podalo na plovbo preko južnega Atlantika proti Južnoafriški republiki. Ciljna črta bo postavljena pred mestom Cape Town, kamor bodo ekipe priplule med 7. in 11. novembrom.

Ekipe bodo morale prepluti 3600 nmi južnega Atlantika. Obe mesti, tako Punta del Este v Urugvaju kot Cape Town v Južnoafriški republiki, sta na približno enaki zemljepisni širini, nekaj več kot 34 stopinj južno. Ekipe se bodo pri plovbi verjetno podale južneje, v območje imenovano Roaring Forties, med 30 in 40 stopinj južno, ali še južneje v območje Furious fifties (40–50 stopinj južno), kjer pihajo konstantni močni zahodniki in jim bodo pomagali prečkati Atlantik z veliko hitrostjo plovbe.

Startno črto pred Punto del Este je prva prečkala ekipa jadrnice Unicef. Sledili sta ekipi Qingdao in Zhuhain. Jadrnica Qingdao se je v prvih dveh etapah že izkazala za izjemno hitro. Tudi tokrat so takoj pokazali, da bodo tudi v tej etapi dajali tempo. Pred številno množico, ki je začetek etape spremljala s kopnega, so že na prvi plovki obrnili kot prvi. Svojo pozicijo so obdržali mimo vseh petih oznak pred Punto del Este, nato pa popeljali floto enajstih jadrnic na južni Atlantik. Takoj ko so zapluli na odprto morje, so jih pričakali močnejši vetrovi. Hitrost plovbe pred obalo je bila le okrog 6 vozlov, na odprtem morju pa so takoj pospešili in proti jugovzhodu zapluli s hitrostjo več kot 11 vozlov.

Kitajski ekipi Qingdao je sledila ekipa Visit Sanya, China, na tretjem mestu pa je plula ekipa Unicef.

24.10. 2019 ob 09.00

Že nekaj ur po začetku plovbe so ekipe sprejele prve taktične odločitve. Ekipe Qingdao, Punta del Este in Dare to Lead so se odločile, da zaplujejo globoko proti jugu. Verjetno pričakujejo, da bodo v južnejših predelih Roaring Forties ali še južneje v Furious fifties pihali močnejši zahodni vetrovi, ki so značilni za ta območja, ter jih hitreje popeljali preko južnega Atlantika. Preostale ekipe so se odločile za plovbo po najkrajši poti, ki je blizu teoretične razdalje. Katera odločitev je bila prava, bomo videli že v prihodnjih dneh.

V nedeljo, 27. oktobra, se bo začela že 14. regata Transat Jacques Vabre.

Regata z zvenečo zgodovino se bo začela pred pristaniščem Le Havre v Franciji ob natanko 13.15 (po lokalnem času). Regata je namenjena dvočlanskim posadkam. Prepluti bodo morali Atlantski ocean in prečkati ciljno črto pred brazilskim mestom Salvador de Bahia. Prepluti bodo morali teoretično razdaljo 4350 nmi in prečkati zloglasno območje Doldrums.

Tekmovalci bodo razdeljeni v tri kategorije. Najhitrejši bodo nedvomno hitri katamarani Multi 50, ki bodo verjetno za plovbo preko Atlantika potrebovali zgolj 10 dni. Kmalu za njimi bodo v cilju jadralci razreda IMOCA, najdlje pa bodo potrebovali tekmovalci na jadrnicah Class40. Najhitrejši bodo pluli okrog 17 dni, počasnejši pa bodo potrebovali nekaj dni več. V razredu Multi50 so prijavljene le tri ekipe. Razred IMOCA je najštevilnejši. Kar 30 ekip se bo potegovalo za zmagovalni oder na drugi strani luže. Le tri ekipe manj pa so prijavljene v razredu Class 40.

Med letošnjimi udeleženci ne smemo pozabiti omeniti angleškega jadralca Alexa Thomsona, ki bo na jadrnici Hugo Boss plul s Nealom McDonaldom. Na jadrnici CORUM L'EPARGNE bo kot ko-skipper plul Jean Le Cam, odgovoren pa bo Nicolas Troussell, na jadrnici Charal bosta plula Jeremie Beyou in Christopher Pratt. Da ne bo pomote, regata še zdaleč ni le moška. Vsako leto se je udeleži večje število žensk. Nekaj posadk je v celoti ženskih, nekatere so mešane. Med ženskami posadkami moramo omeniti Alexio Barrier in Joano Mulloy na jadrnici 4MYPlanet, med mešanimi pa Clarisse Cremer, ki bo z vrhunskim skiperjem, večkratnim zmagovalcem oceanskih regat, Armelom le Cleachom plula na izjemno hitri jadrnici Banque Populaire X. Štrene bo mešala tudi mešana posadka na jadrnici Initiatives Coeur. Na njej bo plula močna posadka. Svetovno znana jadralka Samantha Davies, ki ji bo družbo delal še en jadralski as Paul Meilhat.

Zveneča imena zagotavljajo, da bo letošnji Transat Jacques Vabre izjemno zanimiva regata, ki jo bo vredno spremljati. Napredek posadk bomo dnevno spremljali na naši spletni strani.

Ne pozabite! Začetek regate v nedeljo, 27. oktobra 2019, ob 13.15.

Italijanska ladjedelnica Marinello je predstavila nov model dnevnega gliserja z oznako Eden 18 EVO II.

Gre za evolucijo modela, ki so ga leta 2002 izdelali po ideji Tindara Stroscia, lastnika ladjedelnice in njegovih bratov. V vseh letih od nastanka so plovilu spreminjali detajle, sedaj pa so ga generalno posodobili. Nove izboljšave na plovilu so plod znanja v ladjedelnici in idej, ki so jih podali dosedanji kupci njihovih plovil. Tako je model Eden 18 Evo II plovilo, zrelo za leto 2020 in bo zadovoljilo kupce, ki si želijo kompaktno plovilo, ki ponuja veliko mero udobja in ga lahko primerjamo z bivanjem v dnevni sobi.

Pri novem plovilu Eden 18 Evo II, kot pri ostalih plovilih Marinelo moramo izpostaviti dve posebnosti, ki ju postavljajo korak pred konkurenco. Trup njihovih plovil je izdelan z značilno ostro kobilico trupa, ki omogoča udobno plovbo v višjih valovih ter visoke boke, ki celotno posadko varujejo pred vodnim pršcem in nudijo izjemno udobje med plovnost ter bistveno večjo varnost.

Plovilo lahko na krov sprejme sedem oseb. Kljub temu bo za plovbo zadostoval že motor z močjo 40 KM. Tisti, željni hitre plovbe več kot 30 vozlov, pa lahko na Eden 18 Evo II namestijo motor z največjo močjo 115 KM.

Plovilo ima krmarsko konzolo pomaknjeno na desno stran. Leva od nje je širok prehod, ki povezuje premec in krmo. V premcu je velika sedežna garnitura v obliki črke V. V sredini je miza, ki jo lahko spustimo in celoten premec postane udobna sončna ploščad. Krmarju je namenjena udobna klop, na katero se lahko med plovbo namestita do dve osebi. Na krmi je čez celotno širino in na bokih nameščena klop, na kateri bodo med plovbo udobno sedele tri osebe. Med njo je postavljena druga miza, ki se prav tako lahko spusti in tudi celotno krmo spremeni v sončno ploščad. Ja, prav ste prebrali. Plovilo Marinello Eden 18 Evo II ima pri dolžini 5,3 m kar dve veliki prostorni sončni ploščadi, na katerih lahko pod soncem uživa 5 ali 6 oseb. Če si zaželite sence, je na voljo velika zložljiva streha, ki bo pred soncem ščitila celoten krmni del plovila.

Prehod do vode je omogočen na levi strani krme. Za dostop do vode so nameščene zložljive stopnice s tremi prečkami. Kopalna ploščad je dovolj velika, zato je dostop do vode enostaven. Za tiste, ki si želijo nekoliko več udobja, je možno plovilo naročiti z dodatno povečano krmno ploščadjo ter vgraditi sistem sladke vode za tuširanje.

Tehnični podatki:

• Dolžina čez vse: 5,30 m
• Širina plovila: 2,30 m
• Največja moč motorja: 115 KM
• Število oseb na krovu: 7
• Teža plovila (brez motorja): 600 kg
• Homologacija: CE
• Kategorija: C

Več informacij in cene plovila pri slovenskem uvozniku C&G Navigator, tel.: (051) 238 901.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

38. dan: Elba – Golfo di Procchio–Golfo della Biodola

Zdi se, da z Malo tekmujemo v tem, kdo bo delal krajše dnevne premike. Danes smo pluli 1,68 milje daleč. Zjutraj je veter kar dobro zategoval barko in kar malo živčen sem vstal.
Sidro je celo noč dobro držalo, čeprav nisem bil srečen niti z dnom niti z dolžino verige, ki sem jo lahko spustil.

A jutranji naleti vetra so povzročili, da se je vsakič, ko je reful priletel ravno v trenutku, ko smo bili v skrajni levi ali desni legi (torej postavljeni malo povprek na veter), sidro malo obrnilo in se s tem tudi malo premaknilo naprej. Tako smo prav počasi »orali« travo. Veter ni bil zares močan (okrog 15 vozlov), a sunki so bili do 30 vozlov in na sidrišču ni bilo preveč prijetno, zato smo se prestavili v sosednji zaliv. Samo na malo solent jadro smo leteli 7 vozlov. Tu je dno precej boljše, pa tudi vetra je manj. Očitno je na kopnem bolj ugodna konfiguracija terena.
Na kopnem so neki vojaški rovi in seveda gremo to pogledat.

Jaka, ki je bil določen za plavalno ekipo, ni bil preveč navdušen nad plavanjem, hojo in življenjem zunaj postelje na splošno. V celoti je upravičil svoje taborniško ime. Mu gre pa zato zasluga za odlična pečena jajca za zajtrk. Bo lahko ponavljal :-)

Preplute milje danes: danes 2 (po logu 2), skupaj 1372, motor ima 5517 ur (0 novih).

39. dan: Elba – Golfo della Biodola – Portoferraio

Danes je na vrsti ogled glavnega mesta Elbe. Baje je tako lepo, da je Napoleon od tu zbežal. Ker je veter že obrnil in piha s severa (natančneje NNW), smo se odločili za premik od glavnega mesta in smo zajtrk imeli že v Portoferraiu.

Motorček na dingaču je spet nekaj protestiral, a ker pametnejši odneha, nas je nazadnje odpeljal na obalo. Napovedano je bilo oblačno vreme – kot nalašč za ogled mesta. Seveda je nabijalo sonce in pihalo ni v mestu prav nič. Andrej je rekel, da je to zato, da znaš potem bolj ceniti barko in ti ne pade na pamet, da bi se po nepotrebnem klatil po kopnem.
Glavno mesto je lahko »glavno«, do »mesta« pa mu še dosti manjka. Sicer imajo nekaj avtov in nekaj ulic, a kljub vročini lahko vse prehodiš v slabi uri. S postankom za pivo in sladoled vred. Ja, če rineš gor v hrib gledat neke stare kamne, traja malo dlje.

Videli smo bajto, kjer je stanoval Napoleon, a ker ga ni bilo doma, nismo šli noter. Smo pa zato včeraj jedli dober sladoled v sladolednici, kjer se hvalijo, da pri njih Napoleon ni nikoli jedel. NIKOLI. Dobra marketinška fora. V trgovini pa smo se zadržali precej dlje. Trgovina ima namreč klimo. Otovorjeni smo se odvlekli do dingača.

Mestece je čisto simpatično. Malo je zanemarjeno, če pa ga gledaš bolj od daleč (recimo iz kokpita barke) je pa prav res lepo. Za kopanje in piknik smo se odpeljali čez zaliv na lepši konec – pred pristaniščem res ni najbolje. Piknik je bil dober. Edino tekmovanje vin je bilo izpeljano neregularno. Tekmovalo je lokalno vino iz lepe buteljke (ki ga je izbrala ženska ekipa) proti še bolj lokalnemu vinu blagovne znamke trgovske verige v ličnem tetrapaku (ki ga je za izzivalca izbrala moška ekipa). Premočno je zmagalo vino iz buteljke, a je prišlo do protesta, saj so dame tetrapak pozabile dati v hladilnik misleč, da gre za sok. Po mojem so namenoma goljufale, da ne bi slučajno zmagalo vino za 1,35 evra. 

Veter s severa je kazal željo po tem, da bi delal valove, zato smo se vrnili pred pristanišče, kjer smo sicer bolje zaščiteni pred valov vetra, a dobivamo valove trajektov. 

Andrej je preveril vozni red trajektov za zjutraj in med 6. in 8. uro jih je vsaj 15. Po tej ugotovitvi se je večji del posadke hitro spravil spat, saj po šesti uri najbrž ne bo nihče več spal.

Prvi plov: 6 milj
Drugi plov: 2 milji
Tretji plov: 2 milji
Skupaj danes: 9 (po logu 9), skupaj 1381, motor ima 5520 ur (3 nove).

40. dan: Elba – Portoferraio – Porto Azzurro

Izkazalo se je, da trajekti zjutraj ne delajo prav dosti hrupa in valov, tako da smo lepo spali. Predvsem Jaka je pravi doktor spanja in svojo veščino dokazuje večkrat tudi čez dan. Odpravimo se na vzhodno stran Elbe, da bomo bolje zaščiteni pred NW vetrovi. Jadranje od glavnega mesta do rta Capo della Vita je zanimivo, saj nas trajekti »napadajo« od spredaj in od zadaj. Za rtom sidramo na prvi lokaciji, ki je videti za silo zaščitena, in nismo edini. Zalivček je nabito poln plovil in ni prav miren. Val najde pot do nas in nas malo gunca. Po Vanjinem obveznem plavanju okoli otočka (mislim, da je plavala okrog večine otočkov, ki smo jih našli), smo se prestavili v mirnejši Porto Azzurro. Res lep zaliv. Tu smo kot na jezeru, voda pa je kljub temu lepa za kopanje. Gneče ni (v začetku), kasneje se zaliv napolni. Oddingiramo v mesto, ki je prav simpatično. Najdemo oštarijo, ki nam je všeč in čisto spodobno pojemo večerjo. Po obveznem sladoledu nas že vleče nazaj na barko. Zvečer smo še enkrat pokusili no-name vino iz kartona, a to, da je bil tetrapak cel dan v hladilniku, mu ni dosti pomagalo. Še nikoli nam liter vina ni trajal tako dolgo. Večer zaključimo s partijo taroka.

Danes prepluto: 15 (po logu 15), skupaj 1396, motor ima 5522 ur (2 novi).

41. dan: Elba – Porto Azzurro – Golfo di Follonica

Porto Azzurro je novo ime. Kraj se je prej imenoval drugače (kaj jaz vem kako, ampak če koga res zanima, naj si pogugla). Tu je bil zloglasen zapor. Med drugim so bili tu na hladnem številni mafijci. Ko so zapor zaprli, so se odločili za turizem.
Ampak ime kraja je bilo sinonim za zapor in to za turizem ni bilo dobro.

A si predstavljaš: »Živijo, kje pa si bil cel mesec?« »Na Dobu.« 

Očitno ne deluje in so se preimenovali v Porto Azzurro. Trik jim je še predobro uspel. No, danes je čas za premik na celinsko Italijo. Jako smo preizkušali v veščinah navigacije, vendar se nam ni pustil zafrkavati. Na vprašanje, v katero smer mora pluti, da pride z Elbe na celino, je rekel: Kamorkoli. Čisto v vsaki smeri pridemo slej ko prej na celino. Pametnjakovič.

Skoraj sva že zamenjala vlogi na Heronu. Jaz berem njegove mladinske knjige, on pa samostojno vodi barko, meša damam gin-tonike in prinese kakšno pivo žejni posadki. Tako rekoč sem ostal brez zadolžitev in sem prebral že vse mladinske knjige na barki. Vetra je bilo danes bolj malo, najprej smo motorirali, potem motorsailali, potem jadrali na vsa tri jadra, nekaj pred ciljem pa je veter umrl in je spet zapel motor. Nisem pa imel kaj dosti pri tem, saj sem bolj opazoval in bral knjige, medtem ko je Jaka vozil. Na cilju je učil ribe jesti riž. Večerno kopanje so nam pokvarile meduze. Sicer je bila tista nenevarna vrsta malo večjih meduz – velikih klobučnjakov, a vseeno je bilo naše plavanje omejeno na kak meter od lojtre. Še Vanja se je odrekla plavanju okrog kakega otoka.

Danes prepluto: 18 (po logu 18), skupaj 1414, motor ima 5524 ur (2 novi).

42. dan: Golfo di Follonica – Punta Ala–Elba: golfo della Lacona

Zjutraj se naši barki približa plavalec in nam nekaj razlaga. Ko preklopimo z italijanščine na angleščino zgodba dobiva vsebino: prosi za hrano. Bolj natančno za špagete (oziroma kakršnekoli testenine). Ne, ni begunec, ki bi priplaval tako daleč na sever iz Afrike. Plaval je le od večjega potovalnega gliserja, ki je zasidran blizu naše barke. Kuhajo kosilo, imajo vse, le špagete so pozabili vzeti. In kam greš na sidrišču po špagete? Jasno na jadrnico, ki se ji že od daleč vidi, da ji nič ne manjka in sedi kak palec nižje v vodi, kot je načrtoval njen arhitekt. V zameno nam ponuja vino iz njegovih krajev.

Kdaj sem pa že rekel vinu rekel NE? Takoj dobi kar kilo testenin iz Hoferja, na katerih piše: »Original aus Italien.«  Z vrečko med zobmi odplava. »Nič hudega, če se zmočijo, itak jih bomo dali v vodo,« še izjavi s stisnjenimi zobmi. Kmalu se barki spet bliža mokra glava. Ugibamo, če ima flašo ali ne. In če jo ima, kam jo je zataknil. Upam, da ne v ... Aha, flaša je. Kar v roki jo drži in plava žabico. Dobra kupčija je bila tole. Za nas tako ali tako, z njih pa tudi. Brez pašte bi jim kosilo propadlo.

Meduze so še, zato je kopanje kratko. Vse se enkrat konča in danes prijatelji zapuščajo Herona. Usmerimo se v marino Punta Ala in presekamo pot, ki smo jo začrtali pred enim tednom. S tem zašpilimo našo plovbo okrog Elbe. Krog je zaključen.
Elba je izpolnila naša pričakovanja. Če bi le bil še Napoleon doma ...

Kam pa zdaj? Ja, tako ali tako najprej nazaj na Elbo. Ta ima lepo vodo in lepe zalive. Ker vetra skoraj ni z Lili motorirava. Lili opere dva stroja perila, delava vodo, jaz malo operem barko. Ko se ji bližava, naju napade velika tolpa gliserjev in jadrnic, ki ob iztekajočem se vikendu bežijo nazaj v domač pristan na celini. En, dva, tri sva spet na Elbi in smukneva v zaliv, kjer še nismo bili. Elba je še vedno lepa. Gneče ni. Če bi se še tisti dve Čehinji učili voziti dingija kje drugje (spodbudne krike dobivata tudi z matične barke), bi bilo že kičasto. Voda je topla. In čista. Meduz ni na vidiku.

Danes prepluto: 25 (po logu 27, razlika je nastala v zadnji uri, ko naju je malo ustavljal tok), skupaj 1439, motor ima 5529 ur (5 novih).

43. dan: Elba – Golfo della Lacona – Golfo di Campo

Danes se skleneva prestaviti le za en zaliv proti zahodu, ker je tam vas s trgovinami in kakšnim lokalom. Vreme je nekam čudno. Napovedano je skoraj enako vetra kot včeraj, le da je včeraj pihalo 5 namesto 10, danes pa 20 namesto 10. Zdi se, da so prijatelji s seboj odnesli tudi lepo vreme. Za prestaviti se te 4 milje dvignem sidro. Nič ne vžigam motorja, saj tako ali tako piha iz zaliva na odprto. Razvijem malo solent jadro in pujsava 3 vozle. Potem pa 4, pa 5, pa ... Heej, a niso napovedali 10 vozlov vetra, zdaj pa vleče 20 s sunki do 26 (realnega vetra). Na tisto malo cunjico jadram na trenutke tudi 7 vozlov.

V zaliv priplujeva, ko je tam kar gneča in se veliko dogaja. V 5 do 10 m je globine je že vse zasedeno, kaka luknja se najde v 15 m globoki vodi. Najdem lepo luknjo med barkami, ko ... isto luknjo najde očitno še ena jadrnica. Imajo nekaj prednosti in prihajajo na mesto že v veter, s sidrom na pol v vodi. Jaz bi pa moral še zaokrožiti. Pa ni panike, 50 m bolj na odprtem je še prostor. Tako sidramo sinhrono, kot da bi se zmenili. Vse poteka brez panike kljub vetru. Pozneje sem ugotovil, da imajo profi skipperja. Midva sva sicer spregledala eno oznako na verigi in dala najprej preveč verige v vodo, a sva to hitro rešila.

Medtem en bučman vrže sidro na verigo mojega soseda. Profi skipper se dere nanj že vnaprej, a ga bučman ne sliši, ker spušča verigo. Tako pa piha 20+ vozlov in se kaj dosti ne sliši. Še dobro, da mi je on zasedel mesto, saj bi sicer jaz bil zapleten s tem bučmanom v vozel iz verig in sider. Nekako se odvozlajo. Vendar šele po tem, ko je bučman začel dosledno upoštevati navodila profi skipperja. Potem mu še pomagajo sidrati. Dobro je, da so tvoji sosedje na sidrišču prav sidrani.

Vmes malo dežuje, a ne dovolj, da bi opralo barko. Itak, da je nekajkrat zalilo prek palube, ko smo šli okrog rta. Razmišljam, kako bi prišel do obale. Suh, težko. Če grem na vesla, nisem prepričan, da sploh pridem. Veter je malo upadel, a še vedno piha 15 vozlov z vmesnimi močnejšimi sunki. Na motor bi bil tudi moker od špricanja vode. Pa še ne zaupam motorju 100-odstotno, ko me je nekajkrat pustil na cedilu. Piha pa na odprto. Nič. Na kopno gremo jutri. Škoda, da sva se sploh prestavila, prejšnji zaliv je bil lepši. Študirava vreme in nama ni čisto jasno, kako bi elegantno prišla na Korziko ob takih napovedih.

Danes prepluto: 4 (po logu 3), skupaj 1443, motor ima 5529 ur (0 novih).

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Pravila o izogibanju trčenju na morju so skoraj 100% neodvisna od velikosti plovil. Le v dveh posebnih primerih, v dveh različnih pravilih, so čolni proti ladjam v podrejenem položaju.

V pravilih o izogibanju trčenju na morju se sploh ne uporabljata besedi čoln in ladja, ki delita plovila v dve skupini glede na njihovo dolžino. Uporablja se le beseda plovilo, ki je torej širši pojem. Tudi dolžine plovil se v pravilih ne pojavijo skoraj nikjer. Izjema sta le dve določili v pravilih o ozkih kanalih oziroma plovnih poteh in o shemah ločene plovbe.

Ozki kanali ali plovne poti

Omejitev za čolne: “Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati prehoda plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti.”

Primer:

Plovilo A je krajše od 20 m, plovilo B pa lahko varno pluje le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti. Če se ti plovili ne bi nahajali v ozkem kanalu ali plovni poti, bi se plovilo B moralo umakniti s poti plovilu A, ker plovilo B vidi plovilo A na svoji desni strani. Zaradi omejitve za čolne, pa se mora ne glede na to s poti umakniti plovilo A.

Sheme ločene plovbe

Omejitev za čolne: “Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje na plovni poti.”

Primer:
Plovili C in D sta krajši od 20 m, plovili A in B pa sta plovili na mehanski pogon, ki plujeta vsak na svoji plovni poti v shemi ločene plovbe. Če se ta plovila ne bi nahajala v shemi ločene plovbe, bi se plovilo B moralo umakniti s poti plovilu D, ker plovilo B vidi plovilo D na svoji desni strani. Plovilo A pa bi se moralo umakniti s poti plovilu C, ker plovilo A vidi plovilo C na svoji desni strani  Zaradi omejitve za čolne, pa se morata ne glede na to s poti umakniti plovili C in D.

Vir: spinaker.si

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidži, 4. dan

Včeraj smo zaključili z vsemi spremembami in testiranji na novi spletni strani, zdaj pa grem spet v svoje normalne tirnice in počasi bom začel spet s pisanjem dnevnega bloga.

Danes je nedelja, deževna. Kot bi se vreme pripravljalo na kmalu prihajajočo ciklonsko sezono. Ko pogledam plan mojega jadranja za letošnje leto, bi zdaj že moral biti daleč, nekje na Baliju. Ampak, jaz sem še vedno tu, na Fidžiju. No tudi ta dan odhoda bo kmalu prišel, ko bo potrebno nekam odpluti, levo ali desno, gor ali pa celo dol.

Danes sem kljub deževni nedelji nekaj naredil. Najprej sem zmontiral polnilec za akumulatorje in zdaj jih spet polnim preko polnilca. Ni kaj, čez tisto »sigurno« pač nič ni.

Potem se še lotim elektronskega Raytheonovega kompasa. Spraznim zadnjo kabino, se prebijem do vrat na krmi in zlezem v krmni del barke, kjer je avtopilot, tuš, razni drugi glavni deli in začnem sestavljati še ta del avtopilota. Kasneje ga preizkusim in zdi se mi da vse dela. No samo zdi se mi, kako bo to delovalo v resnici, pa bom videl čez kakšen dan, ko bom odplul iz marine. Zdaj za enkrat sem dal obnovljen kompas, če ne bo deloval v naravi, ga bom pač zamenjal z novim, katerega imam zdaj v rezervi.

Malo se še sprehodim po Vudi, vržem še pogled na Billovo barko, katera je že pripravljena na zimovanje, preverim, če je vse v redu, nato pa jo spet fotografiram in mu pošljem fotke. Razen dveh lukenj za spravljanje bark v ciklonski sezoni, je vse že zasedeno. Upam, da bo kljub temu načinu shranjevanja plovil na kopnem vse v redu, če pa pride močnejši ciklon pa menim, da bo vse letelo po zraku. To je pač Fidži. Gledal sem v marini Savusavu, kaj vse je poškodoval zadnji ciklon in ko vidiš video in fotografije kako pomoli letijo po zraku, kako se plovila trgajo s privezov, potem se zaveš moči narave. Tu ni heca!

Pozna popoldanska kava je prijala ob 17:00 uri in povabim na njo soseda iz barke Hir3. Komaj skuham kavo, prične močno deževati in tako je deževalo skoraj tri ure. Sreča, da imam bimini res dober in  ne prepušča dežja, zato smo bili pod njim suhi. Zvečer nam vsem trem skuham še večerjo, katero zalijemo s pivom in počasi bo po temu napisanem blogu, čas za spanje. Kljub dežju se najde kakšen komar, ki si zaželi moje krvi, a zdaj ko je že poln moje krvi ga še ubiti ne morem, saj mi je s tem postal bližnji »krvni sorodnik«. Še sreča, da ponoči spim pod mrežo in imam vsaj takrat mir pred njimi.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidži, 5. dan

Zjutraj se uredim za v mesto in napišem na listek, kaj vse potrebujem. Tako nekako, kot to počnem doma, kadar grem na več strani in po več artiklov. Ura še ni devet zjutraj, jaz pa sem že na avtobusu. Kar ne morem verjeti, da je tokrat prišel avtobus, ki ima ob straneh stekla. Čudo! Zato je tudi vožnja do mesta bolj prijetna.

V mestu najprej poiščem specializirano trgovino, kjer si kupim lepilno oz. tesnilno maso Sika, da si v naslednjih dneh zatesnim premčno spalnično okno. Razdreti ga bo potrebno do prafaktorjev, nato vse očistiti in zatesniti. Dela bo za kar en dan, če bom želel narediti vse tako kot je treba in da voda ne bo več vdirala v spalnico. Na poti nazaj proti centru mesta se sprehodim po parku in fotografiram kar nekaj cvetov in tudi mlada ananasa. Čudovita sta, kot je čudovito skoraj vse cvetje na Fidžiju, katero cveti skozi celo leto. Pomislim, kako vesela bi bila moja mama, ko bi videla vse te cvetove, vse te rože in vso to bujno rastlinje. Ona ima rada vse rastlinje, prav obožuje kar cveti in nikoli ji tega ni dovolj, ne doma, ne na njenem vikendu. Fotografiram in si ogledujem posneto, zraven pa pravim: »Ta je zate, mama.« Tako ob tem sprehodu nehote najdem eno od mnogih pekarn in kupim malo štruco kruha. V nahrbtniku jo bom nesel do doma, kajti če bi bila v vrečki in v roki, bi ta kruh tako dolgo ščipal po kosih in ga jedel, da bi ga verjetno kar precej manjkalo, dokler ga ne bi prinesel do barke.

Naslednja postaja je velika tukajšnja tržnica. Razdeljena je na tri oz. štiri dele, a jaz grem v tistega, kjer domačini prodajajo svoje lastne pridelke. Najprej sadje, banane. Ta čudoviti sadež, ki ga imam tako rad. Tukaj so banane drugačne. Imajo drugačen okus, niso špricane in najdeš jih v vseh velikosti. Od tistih malih t.i. baby banan, pa vse do tistih dolgih in ozkih. Vse so dobre in okusne. Nato grem na stojnice, kjer je zelenjavni del: okra, korenje, vijolični melancani, danes najdem celo zeleno solato. Že imam v glavi, kaj bo zvečer za večerjo. Najdem tudi zeljno glavo. Cena 0,44 € za kos, potem pa se po tihem nasmehnem in se spomnim »zlate« zeljne glave na Fakaravi. Ojoj, kako je bila draga. Kmalu imam poln nahrbtnik teh dobrot, zato zavijem še v bližnji supermarket, kjer kupim še nekaj manjkajočih potrebščin, katere so mi že pošle.

Ko sem prišel nazaj na barko, vse zložim na svoje mesto, nato pa se lotim dela. Danes bom potegnil kabel od krmilne konzole do motorja in na »armaturki« montiral analogni merilnik za temperaturo vode v motorju. Najprej sem mislil, da bom to končal dovolj hitro, da bom lahko naredil še kaj drugega, a mi je vleka in pripenjanje kabla z vezicami po nemogočih in skrivnih poteh vzela skoraj ves popoldan. Šele zvečer sem preizkusil, če vse dela kot mora, ter si že skoraj ob večeru skuhal kavo. Kaj pa kosilo? No tega danes ni bilo in bo samo večerja,… solata in nekaj koščkov pečenega piščančjega mesa, katerega sem obrezal s kosti piščančjih krač in spekel skupaj z okro.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidži, 6.dan

Ko naredim črto čez današnji dan, spoznam, da sem se danes res nagaral. Delal sem od jutra do mraka. Poleg tega pa je bilo današnje vreme ubijalsko. Sonce in visoka temperatura, sta mi pomagali, da sem postal še bolj utrujen. Delo, katero je potrebno opraviti se mora končati in čas je da enkrat kmalu odplujem iz marine.

Danes sem se lotil okna v premčni spalnici, torej tam, kjer spim sam. Kar malo žal mi je bilo razmetati celo spalnico, a drugače ni šlo, tudi mrežo proti komarjem sem moral sneti, pa še kaj drugega. A najprej je potrebno videti kje okno zamaka. Zato sem nastavil pod oknom cerado, na njo postavil veliko vedro in od zunaj zalival okno s tekočo vodo. Ko sem videl kje mi zamaka, sem okno snel, očistil staro tesnilno maso ter kasneje postavil zopet vse na svoje mesto, kot je bilo. Upam le, da bo zdaj držalo. 

Ker sem bil v delovnem šunku sem se lotil tudi mojega motorčka, katerega sem letos ne vem koliko krat že razstavil in sestavil. Tokrat bo drugače. Razstavil sem ga do popolnosti, nato pa vse sestavil, podmazal, zamenjal sem vsa tesnila z novimi, nataknil novo cev za gorivo, pričvrstil nov filter goriva z zapiralno pipico, nov bel tank za gorivo, objemke, svečko,… no ja, dela res ni bilo za cel dan, a vseeno se je zavleklo v pozno popoldne. Ko je po nekajkratnem potegu le vžgal, sem bil kar vesel. 

Vmes sem spil kavo in na koncu dela sem si privoščil eno malo pivo, ki pa mi je zaradi premalo zaužite hrane (samo en jogurt zjutraj) stopil v glavo in dobil sem mehke noge. No ja, bom pa zvečer jedel več kot sem čez dan. Danes je v bližnji restavraciji pizza happy hour in pica je po polovični ceni. Me kar mika, da bi šel tja, čeprav sem se pogovarjal s Hirevci v toku dneva, da bi menda ona dva naredila skupno večerjo, ker sem jo jaz skuhal sinoči. In zvečer je bila, večerja. Opaaa… Nebojša je naredil in spekel cel kup malih burekov (krompiruša) in nadev iz krompirja. On je vegetarijanec, zato ni bilo mesa. No po večerji je sledilo še nekaj anekdot iz njegovega kratkega, a očitno zelo bogatega življenja.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidži, 7. dan

Sreda je in ker potrebujem nekaj zadev za barko, moram spet v Lautoko. Finančno je to zelo majhen strošek, saj stane avtobusna vozovnica komaj 0,69€ v eno smer (cca 16 km). Mi pa takšen izlet vzame celo dopoldne, saj avtobusi ne vozijo kot taksiji, kadar bi to jaz želel. Kakorkoli, kadar ni druge izbire se odločim in grem. 

V mestu grem najprej v specializirane trgovine in kupim kar potrebujem, čeprav sem v enem primeru izbral alternativo in popoldan bom videl, če sem dobro izbral, ko bom lepil dingija, saj spet nekje spušča. Skočim še v tržnico po jajčevce (melancane) in 1,5 kg teh plačam 0,42 €. Ni kaj tukaj je indijska hrana res poceni. Kupim še nekaj govejega mletega mesa, saj svinjine ne najdem v nobeni mesnici, kajti za večerjo bom pekel čevapčiče. Maso bom zamešal sam, nekaj jagnjetine s kostmi še imam v hladilniku in ko to obrežem, zmeljem v multipraktiku, naredim domačo maso. 

Popoldan se lotim dingija in začnem lepiti fliko čez fliko. Vročina in leta naredita svoje, pa če tudi je dingi dobre znamke. Pravzaprav sumim, da je bil narejen v Ameriki. Po moje je to bolj »made in China Mercury«, saj ni zdržal niti pet let. Spušča vse bolj in bolj prav na stikih, kjer je bil tovarniško lepljen. Potem mi pogled odtava na sosednjo barko, kjer domuje 72 letna Američanka. Trenutno je sama na barki, mož pa je moral za nekaj časa domov. Ženska vsak dan suvereno dela selfije in tokrat se tudi sam malo pošalim z njo in pravim, da je verjetno svetloba prava za fotke. Oba se nasmejiva in se oba istočasno »selfirava«.

Popoldan prideta na večerjo oba kolega s Hir3 in ker je eden vegeterijanec, mu spečem nekaj zelenjave in naredim res dober krožnik. Potem še spečem nekaj čevapov v »pizza pannu« in kmalu smo že pri večerji. Večer steče spet v pogovoru in druženju, saj se kmalu ne bomo videli nekaj časa, kajti vsak od nas ima svojo pot in svoje delo. Tudi kolega Norvežana sem povabil, ker se potika v tej okolici, a pravi, da danes pač ne gre. Pa drugič, a ne?

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Akcija!

Pri nakupu kompleta prihranite 40%!

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Svetovna organizacija WSSR (World Sailing Speed Record Council), ki bedi nad svetovnimi jadralskimi dosežki, je potrdila kar tri nove svetovne rekorde.

V mesecu juniju 2019 je v francoski La Palmi potekalo tekmovanje v hitrostnem kajtanju. Udeležili so se ga številni tekmovalci z vsega sveta. Najhitrejši med njimi je bil Američan Rob Douglas. Eno navtično miljo je preplul z neverjetno hitrostjo 39,04 vozla.

Razmere v francoski La Palmi so bile idealne za izvedbo tekmovanja. Pihala je tramontana s hitrostjo med 30 in 45 vozlov. Američan Rob Douglas je pripravil svoj prototip deske Temavanto V55 in dva kajta velikosti 6 in 7 m. V izjemnih pogojih mu je uspelo razdaljo ene milje prepluti v rekordnem času in s tem postaviti nov hitrostni kajtarski rekord.

Na tekmovanju so dekleta zabeležila dva nova hitrostna rekorda. Švicarka Heidi Ulrich je na razdalji ene milje postavila ženski rekord s hitrostjo 37,62 vozla, Francozinji Marine Tlatta pa je s kajtom uspelo eno miljo prejadrati s povprečno hitrostjo 35,86 vozla.

Predhodni rekord v kajtanju na razdalji ene navtične milje je postavil Christophe Ballois lansko leto. Svoj dosežek, ki je znašal 35,78 vozla, je postavil v istem kraju.