Novice

V tokratnem tedenskem videu neprijetnih pripetljajev na morju si lahko ogledate:

• raftanje na šestih gumenjakih naenkrat
• ladja Northnorge na Finskem pristaja v močnem bočnem vetru
• reševanje gliserja na robu jeza
• nesposobni učitelji jadranja na deski
• s premcem gliserja skozi val

Tudi letos je že prišlo do prvih sprememb oznak na območju hrvaških teritorialnih voda. V mesecu januarju 2020 sta bili na novo postavljeni dve oznake. Oznaki nista vrisani na pomorskih kartah in verjetno še niso posodobljene v vaših elektronskih pomorskih kartah. Nove označbe vnesite na svoje karte, da se izognete morebitni pomorski nesreči.

Košljun – Puntarska draga, otok Krk

Svetlobna oznaka pred otokom Košljun v Puntarski dragi na otoku Krk. Oznaka stoji jugozahodno od otoka Košljun in označuje plitvino, ki se razprostira od oznake proti otoku v smeri severozahoda.

Karakteristika oznake

• Tip oznake: lateralna - leva stran.
• Pozicija: 45° 01,435´ N;  014° 37,345´ E
• Karakteristika luči: R Bl 2s 1M (0,3+1,7)s.
• Barva oznake: rdeča
• Višina nad morsko gladino: 6m
• Slika: zgoraj levo

Ošiljak, otok Ošiljak

Na pomolu luke Ošiljak na istoimenskem otoku (nasproti luke Preko na otoku Ugljan) je postavljena nova bela oznaka.

Karakteristika oznake

• Tip oznake: bela
• Pozicija: 44° 04,561´ N;  015° 12,402´ E
• Karakteristika luči: B Bl(3) 8s 6m 2M (2(0,5+1);0,5+4,5)s.
• Barva oznake: bela
• Slika: zgoraj desno

Marina Frapa Dubrovnik

V nekatere elektronske pomorske karte še nista vrisana nova svetilnika v novi marini Frapa v Dubrovniku, čeprav sta bila postavljena že leta 2018.

Prva oznaka je postavljena na glavi severnega valobrana marine, druga pa je postavljena na koncu prvega – severnega pomola marine Frapa Dubrovnik.

Oznaka na severnem valobranu:

• Tip oznake: lateralna - desna stran
• Pozicija: 42° 39,724´ N;  018° 04,760´ E
• Karakteristika luči: Z Bl 3s 4m 2M (0,3+2,7)s.
• Barva oznake: zelena
• Slika: spodaj levo + grafika spodaj

 Severni prvi pomol marine Frapa Dubrovnik:

• Tip oznake: lateralna - desna stran
• Pozicija: 42° 39,553´ N;  018° 04,877´ E
• Karakteristika luči: Z Bl 3s 4m 2M (0,3+2,7)s.
• Barva oznake: zelena
• Slika: spodaj desno + grafika spodaj

Nove oznake, postavljene v letu 2019 so objavljene na tej povezavi

Med 19. in 23. februarjem bo v Zagrebu potekal salon plovil. Na njem se bo predstavilo več kot 300 razstavljavcev. Kljub temu da salon poteka na kopnem, bo predstavljeno več kot 280 plovil. Na salonu se bodo predstavila tudi slovenska podjetja.

Poglejmo, katera plovila si bo možno ogledati:

Podjetje As Boats d.o.o., ki je zastopnik za plovila Beneteau in Prince, bo na salonu predstavilo plovila:

1. Brig Eagle 8H
2. Brig Eagle 6.7
3. Brig Eagle 6
4. Brig Falcon Rider 450L
5. Price 625 Sundeck
6. Prince 565 Sundeck
7. Prince 555 Open
8. Prince 535/570 Open
9. Prince 475/495 Open

Navtično podjetje C&G navigators Ptuja bo predstavilo povsem novo plovilo MARINELO FISHERMAN 17 II. generacije. Predstavljeno bo v najprestižnejši različici opreme imenovane Black Pearl. Plovilo bo na sejmu na voljo za ogled in nakup in bo dobavljivo še pred začetkom letošnje sezone. Poleg omenjenega modela bodo na sejmu prikazali še štiri druge modele plovil italijanskega proizvajalca Marinello.

Podjetje Bravo Yachting se bo predstavilo v hali 8, ki je namenjena plovilom opremljenim z motorji Yamaha. Na ogled bosta plovili MARION 560 SUNDECK in REMUS 550 CABIN.

Podjetje Moto-nautika iz Miklavža na Dravskem polju bo na salonu predstavilo kar devet plovil proizvajalcev Grand in Ranieri International. Ogledati si bo možno

GRAND gumenjaki - Golden Line linija:

• G850
• G750
• G580
• G500
• G340

Ranieri International:

• NEXT 240SH
• Shadow 22
• Voyager 19S
• Cayman 21S

Podjetje Burin Boats, ki zastopa gumenjake vrhunske kvalitete Highfield, bo predstavilo naslednje modele:

• Highfield Patrol 760 TAXI i SPORT 760
• Coaster 53 iz linije HONDA
• Highfield Classic Deluxe 380
• Highfield Deluxe 420
• Highfield Classic 290 i 310 i 340 i 360
• Highfield Ultralite 260 i 290
• Highfield Sport 560 / Svetovan premiera na Jadranu!

Na sejmu bodo bogato nagradili tudi obiskovalce. Oglejte si nagrade na tej povezavi. 

Po odlično izpeljani regati pred dvema letoma, maja 2018, je društvo GoSAILING že drugič uspešno kandidiralo za gostitelja regate 44Cup-a (tokrat uvodne), ki se bo v Portorožu odvijala med 22. in 26. aprilom. Črne lepotice - ko se ne bodo merile na regatem polju v Piranskem zalivu - bomo tokrat lahko občudovali prav v srcu Portoroža, privezane na glavnem mestnem pomolu, na dogodku pa po dolgem času pričakujemo tudi ustanovitelja razreda in jadralsko legendo Russella Couttsa.

Portorož in Slovenija imata v zgodovini pokala RC44 (oziroma po novem 44Cup-a) posebno mesto. ‘Oče’ razreda Russell Coutts je pred zdaj že skoraj petnajstimi leti združil moči s slovenskim navtičnim arhitektom Andrejem Justinom in nastale so sloke, hitre črne lepotice, ki odtlej na krovih združujejo premožne lastnike, ki po pravilih razreda svoje jadrnice tudi krmarijo, ter številne najboljše jadralce sveta. Prav v Piranskem zalivu so se leta 2006 odvijali prvi poskusni plovi jadrnic tega razreda, leta 2007 pa prva uradna regata, na kateri je nastopila tudi slovenska jadrnica Black Beauty (današnja jadrnica ekipe Team Nika).

Uspešno slovensko sodelovanje se nadaljuje. Med najuspešnejšimi posadkami imamo ekipo Ceeref Igorja Laha, ki pluje pod slovensko zastavo, posadko sicer ruske jadrnice Team Nika pa sestavljajo kar štirje slovenski jadralci, pod jadri Tomaž Čopi, Mitja Margon in Iztok Knafelc, kot vodja kopenske ekipe pa Toš Skrt Golja. 

Slovenski jadralci pa ne le sodelujejo, ampak v tem prestižnem razredu, kjer posadke sestavljajo tudi nosilci olimpijskih kolajn, udeleženci Pokala Amerike ter Volvo Ocean Racea - tudi zmagujejo. Ceeref Igorja Laha se ponaša z dvema naslovoma svetovnih prvakov razreda (2013, 2016) ter s tremi naslovi zmagovalcev sezone (2016, 2017, 2019), v Portorožu pa bodo torej že branili tudi naslov aktualnih pokalnih zmagovalcev lanske sezone. Ekipa Team Nika z našimi asi na krovu pa je naslov svetovnih prvakov osvojila trikrat (2015, 2017, 2018), naslov zmagovalcev sezone pa leta 2015. 

Igor Lah, lastnik ekipe Ceeref:

“Jadranje pod slovensko zastavo je za nas velik izziv in odgovornost. Vesel sem, da bomo nastanjeni prav v središču Portoroža, mislim, da bo to odlično tako za ekipe kot za gledalce, saj bo doprineslo k povezanosti z mestnim utripom. Konkurenca bo ponovno močna, saj so vse ekipe odlično pripravljene in tesno skupaj, kar je za vse velik izziv, pa tudi priložnost.” 

Gostiteljstvo tako prestižnega in globalno odmevnega športnega dogodka je velik zalogaj za organizatorja, društvo GoSAILING, ter izjemna promocijska in poslovna priložnost za našo obalo. Jadralni teden se bo zato že začel družabno, z "odprtim" koncertom Magnifica v Avditoriju 18. aprila, kjer se bodo lahko ljubitelji dobre glasbe družili z najboljšimi svetovnimi jadralci. 

Mitja Margon, gonilna sila organizatorja ŠD GoSAILING, dvakratni olimpijec ter član ekipe Team Nika:

“Letošnji dogodek smo zastavili v nekoliko večjem obsegu. Vrhunski jadralski spektakel, ki bo na našo Obalo pripeljal svetovna jadralska imena in po dolgem času tudi Russella Couttsa, ”očeta" jadrnice in koncepta RC44, se nam je zdel idealna platforma za združitev z drugimi dogodki. V načrtih imamo nekaj koncertov ter sodelovanje s športnimi kolegi in s tem vrhunska turnirja odbojke na mivki ter košarke 3x3. S tem bi želeli vključiti tudi širšo javnost in pritegniti gledalce, ki bodo imeli pestro izbiro športa in zabave. Pri sami izvedbi regate bo ključno vlogo odigral JK Pirat s svojo ekipo, ki bo poskrbela, da bo dogajanje na morju brezhibno."

Sicer smo glede proračuna še nekoliko "kratki" za izvedbo celotnega programa, ampak prizadevamo si, da bo interes partnerjev velik in program celoten. Če nam uspe, kar smo si zamislili, bo to dogodek, kakršnega pri nas še ni bilo.”

Iz Portoroža se bodo ekipe podale v švedski Marstrand (24.-28. junij), od tam jih bo pot tokrat prvič vodila na eno najstarejših in najprestižnejših regat na svetu, na Cowes Week v Solentu v Veliki Britaniji. Svetovno prvenstvo razreda bo v španskem Sotograndeju (23.-27. septembra), zadnja regata sezone pa je predvidena na kanarskem otoku Lanzarote (11.-15. novembra).

Besedilo: Winpress, Jakica Jesih

Ponoči je vzdolž vzhodne jadranske obale zapihala izjemno močna burja. Veter je pihal s hitrostjo okrog 100 vozlov, nekateri sunki pa so presegli tudi to številko.

V marini Punat na otoku Krk so ponoči merilne naprave izmerile sunek vetra, ki je pihal s hitrostjo več kot 70 vozlov 130 km/h. Kvarner s Senjskimi vrati in Maslinica na zadarskem območju sta znani lokaciji z izjemno močno burjo. Tokrat pa je tako močno zapihala tudi v južnem delu.

Prvi videoposnetek je objavil časopis Slobodna Dalmacija. Nastal je v marini Baška voda. Kljub temu da so plovila privezana v marini, da nimajo razpetih jader, jih je močna burja nagnila, kot da plujejo s polnimi jadri.

Drugi videoposnetek, ki ga je objavil časopis Makarska danas, je nastal na območju Makarske, kjer je orkanski veter za seboj pustil pravo razdejanje. 

Organizacija WSSRC, ki bedi nad jadralskimi dosežki, je potrdila že 314. hitrostni jadralski rekord. Britanski jadralec Phil Sharp je najhitreje na svetu obplul otok Isle of Wight v 40 čevljev (12 m) dolgi jadrnici.

Britanec se je na plovbo okrog otoka podal sam na svoji jadrnici Oceans Lab razreda Class 40. Plovbo je začel 1. decembra 2019 ob 8:24:39 (UTC). V izhodiščno točko je priplul ob 13:29:43 (UTC). Za plovbo okrog otoka na razdalji 50 nmi je potreboval 5 ur 5 minut in 5 sekund. Povprečna hitrost plovbe je znašala 9,83 vozla.

Prejšnji rekord je postavil prav tako britanski jadralec Alex Alley. Za plovbo potreboval 6 ur 29 min in 32 s.

Jugovzhodni Jadran bo letos bogatejši za moderno marino Portonovi. Podjetje D-Marin je zgradil novo marino na vhodu v zaliv Boka Kotorska v Črni gori.

Marina je prvenstveno namenjena privezu super jaht, na voljo pa so tudi številni privezi za manjša plovila.

Marina Portonovi ima 238 privezov v morju. Vsi so opremljeni z vsemi potrebnimi storitvami. V sklopu marine bo obratovala tudi bencinska črpalka z možnostjo nakupa goriva brez davka. Lastniki plovil, ki imajo na krovu helikopter, bodo lahko v marini pristali na zasebnem heliodromu. Po vzoru modernih marin je v okolici marine zraslo razkošno počitniško naselje z luksuznimi apartmaji, restavracijami, bari in trgovinami renomiranih blagovnih znamk.

V marini bo na voljo privez za jahte vse do dolžine 70 m, na zunanji strani valobrana marine pa bo na voljo privez za mega jahte do dolžine 120 m. Poskrbljeno bo za izčrpavanje sivih in črnih voda, odpadnih olj ter druge tehnične storitve.

Foto: portonovi.com

Privez plovila na bok je pogosto treba uporabiti v manj turističnih lukah, kjer ni na voljo muringov ali pri natakanju goriva na bencinskih črpalkah. Izplutje iz priveza običajno ne podstavlja težav, dokler ne piha veter. Ko zapiha veter, pa lahko izplutje predstavlja velik problem. Največji izziv je, kadar veter piha bočno in plovilo potiska proti obali. Izplutje moramo izvesti na prebrisan način.

Postopek izplutja z bočnega priveza v vetru

Izplutje z bočnega priveza lahko izvedemo s premcem naprej ali pa s krmo. Tokrat se bomo posvetili izplutju s krmo. Postopek izplutja je primeren tudi, kadar moramo z bočnega priveza izpluti na omejenem prostoru, ko je pred nami in za nami prav privezano drugo plovilo ali kakšna druga ovira. Tokrat bomo opisali primer izplutja s plovilom, ki je privezano na levi bok in ga veter potiska proti obali.

Priprava plovila in posadke za izplutje

Za izplutje moramo pripraviti plovilo in posadko. Če imamo plovilo privezano le z dvema vrvema, ena na krmi in ena na premcu, potem potrebujemo dodatno vrv na premcu.

1. Namestitev diagonalne vrvi (špringa)

Privezati moramo dodatno diagonalno vrv (špring), vrv, ki bo premcu plovila preprečila, da bi se premikal naprej. En konec vrvi privežemo na bitev na premcu plovila. Drugi konec vrvi potegnemo okrog privezne bitve na obali, ki mora biti proti krmi plovila. Nato vrv vrnemo na premec plovila in ga privežemo na bitev na premcu (slika 2: rdeča dodatna vrv).

2. Namestitev dodatnih bokobranov

Na bok na premcu plovila namestimo dodatne bokobrane. Premec se bo med manevrom izplutja približal obali, zato ga je treba dodatno zaščititi. Najbolj primeren je velik okrogel bokobran in vsaj še eden ali dva običajna bokobrana, ki jih vzamemo z drugega boka plovila (slika 2).

3. Priprava posadke na manever

Vse člane posadke je treba poučiti o manevru, ki ga nameravamo izvesti. Vsak član mora vedeti, kaj je njegova naloga ter kako in kdaj jo mora izvesti. Posadko poučimo o celotnem poteku manevra, da ga bodo razumeli. Za izplutje je najbolje, da poleg krmarja angažiramo še dve osebi. Prva bo na premcu skrbela za prednje privezne vrvi in po potrebi premeščala bokobrane, druga pa na krmi za krmno privezno vrv. Postopek je možno izvesti tudi z dvema osebama, pri čemer lahko krmar poskrbi še za krmno privezno vrv.

4. Priprava motorja in krmila

Prižgemo motor plovila. Če smo privezani na levi bok, krmilo zasučemo skrajno levo.

5. Izplutje

Odvežemo privezno vrv na krmi plovila. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, prosti konec preko bitve drži v roki. Odvežemo privezno vrv na premcu (ne diagonalne vrvi – špringa). Motor prestavimo iz nevtralnega položaja v naprej (slika 3). Krma plovila se bo počasi začela odmikati od obale, premec se ji po primaknil in naslonil na zaščitne bokobrane. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, jo počasi popušča (slika 4). Krmne vrvi ni pametno takoj pobrati. Če nam manever ne bo uspel, bomo lahko ponovno pristali in ponovili manever. Če piha močnejši veter in se krma plovila ne odmika od obale, počasi dodajamo plin in povečujemo obrate motorja. Pri dodajanju plina moramo biti pazljivi, da ne pretiravamo. Manever izvajajmo previdno in počasi. Plovilo ima svojo težo in se od obale ne bo odmaknilo v trenutku. Potrpežljivost se splača. Ko se krma dovolj odmakne, odvzamemo plin, obrnemo krmilo v srednji položaj, prestavimo motor v vzvratno plovbo in izplujemo s priveza (slika 5). V tem trenutku se bo diagonalna vrv –špring sprostil in ga poberemo. Poberemo tudi krmno privezno vrv. S plovilom izplujemo do mesta, kjer se lahko varno obrnemo in nadaljujemo plovbo s premcem naprej.

Previdnost pri plovilih z osovonskim pogonom in desnosučnim propelerjem

Krmo plovila s to vrsto pogona pri vzvratni plovbi zanese na levo. V tem primeru to pomeni, da se bo krma pri vzvratni plovbi spet približala obali. Zato je treba pri tej vrsti pogona krmo plovila odmakniti dlje od obale, da se bo plovilo pri vzvratni plovbi ognilo oviram za plovilom in obali. V primeru izplutja z desnega boka pa bo anomalija pogona pomagala izpluti s priveza.

Način izplutja z bočnega priveza je primeren vedno, kadar piha veter ne glede na smer. Če piha veter v levi bok, nam bo pomagal pomakniti plovilo od obale. V primeru vetra v krmo nam bo veter odmikal krmo plovila od obale, v primeru vetra v premec pa nam bo veter potiskal premec proti obali.

V primeru, da smo bočno privezani na desni bok, manever izvedemo zrcalno.

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote (marina Rubicon), 120. dan

Danes sva malo raziskovala okolico marine. Pokrajino sestavlja v glavnem črn vulkanski pesek. Tu zelo redko dežuje, zato rastlinja praktično ni. Še kaktuse zalivajo. Otoka se spomnim še od zadnjič, ko sva bila tukaj in name je naredil zelo dober vtis. Za naše pojme zelo nenavadna okolica. Gorska puščava z nešteto vulkanskimi kraterji. To bomo še detajlno raziskali.

Lanzarote (marina Rubicon), 121. dan

Čas je, da se lotim ladijskih projektov. Najprej operem barko, saj je revica še vedno slana in ima nekaj spominkov od galebov. Pa tudi drobnega peska in prahu je vse polno. Mi je že žal, da sem visokotlačni čistilec pustil doma. Držal sem ga v rokah in premišljeval, kolikokrat ga bom potreboval. Ker je premočan, da bi ga lahko napajal z inverterja, sem ga pač vrgel z barke v avto, saj sem zelo redko po marinah. Ja, razen v Španiji. Danes bi prišel zelo prav.

Potem se lotim nečesa rutinskega, da dobim zagon: redni servis motorja. Saj to je čisto enostavno, ampak da pridem do olja, moram razkopati pol barke, prazna kantica za odpadno olje je seveda čisto nekje drugje, filtri so pod podnicami v prednji kabini, črpalka za olje spet drugje, ključ za oljni filter čisto drugod, mast za volvov ležaj pa spet nekje drugje. Ko nalovim vse to, potrebujem že pavzo.

Potem izpraznim zadnje kabine, da lahko dvignem postelje in si zagotovim dostop do motorja. Namestim razsvetljavo, poiščem še star časopis, pa nekaj posodic za odpadne filtre in mastne krpe. In imam že vsega dovolj, pa še začel nisem. Ja, to je prekletstvo popravljanja barke, ko živiš na njej. Veš, da imaš vse, kar potrebuješ, a nisi prepričan, kam si to nazadnje skril, da ni v napoto. Vedno, ko eno stvar rabiš, moraš preložiti pol barke, da prideš do nje.

Nivo hladilne tekočine je prenizek. Eno uro sem iskal kantico z antifrizom, a je nisem našel. Mogoče ga pa nimam več. Ker tu ne zmrzuje, lahko dodam kar destilirano vodo. Ampak to sem pa vso porabil zadnjič za akumulatorje, v lokalni trgovini je pa nimajo. Namažem Volvovo tesnilo s posebno mastjo. To je gumi tesnilo, ki objema os motorja in preprečuje, da bi v barko vdirala voda ob vrteči se osi. Tesnilo se hladi in maže z vodo, a je vseeno potrebno vsakih nekaj sto ur tesnilne ustnice namazati. Za zdaj je tam vse suho kot poper. Vode ni niti za vzorec. Tako mora biti. Vmes na hitro poservisiram še črpalko WC-ja. Sedaj spet gladko teče. Potem se končno lotim menjave olja. Ta poceni električna pumpica rabi celo večnost, da izčrpa staro olje. Zamenjam še oljni filter in natočim novo olje. Premalo. Dodajam, še premalo, dodajam, še premalo, dodajam  .. Preveč.

Presneto. Grem zagnat motor, mogoče bo oljni filter spil dovolj, da bo olja ravno prav. Ne, še vedno ga je preveč. Preveč olja je baje ravno tako škodljivo kot premalo. Če je olja preveč, potem vrteči se deli motorja tolčejo po gladini olja in to ni v redu, ker ga stepajo kot smetano. Koliko nad zgornjo črtico je še sprejemljivo? Ah, bom zvečer poguglal, jaz pač nisem strojnik.

Dovolj za danes. Menjava olja v menjalniku mi ostane za jutri. Pa še kup drugih stvari (impeler, filtri goriva, vsi mrežasti filtri).

Grem sestavit postelje, da bova imela kje spati. Jutri je še en dan.

Lanzarote (marina Rubicon), 122. dan

Dan je bil nekaj daljši, bo pa dnevnik krajši. Danes sem imel rojstni dan. Vse najboljše, kapitan.

Lepo sva začela dan z rojstnodnevnim zajtrkom, ki je vključeval vse, kar je treba, seveda tudi pršut iberskega pujsa in na koncu sladico.

Za rojstni dan sem se med drugim počastil z obiskom marinske čendlerije, tako da zdaj imam destilirano vodo in še nekaj malenkosti, Racor filtre pa dobim čez nekaj dni. 

Zvečer smo se dobili z Dream Time posadko. Začeli smo na Heronu s pristno slovensko srebrno penino. Catherine je naredila pravo pravcato domačo torto, prinesla sta še party balone, skratka super žurka. Nadaljevali smo v oštariji, ki ima najboljše ocene na trip advisorju in je bilo dobro. Zaključili pa smo spet na Heronu z Bushmillsom in torto. Skratka, lep rojstni dan.

Lanzarote (marina Rubicon), 123. dan

Danes smo vstali malo kasneje. Oba sva brez posledic sinočnje proslave. Super. Končno mi je uspelo dokončati delo na motorju – izčrpal sem tisto motorno olje, kar ga je bilo preveč, saj sem zadnjič slabo pazil in natočil v motor preveč olja. Potem sem se lotil še menjalnika. Menjava ATF tekočine je potekala brez zapletov, edino težko je bilo izmeriti nivo, saj je tekočina bolj tekoča kot olje za motor in se je na palčki slabo poznalo. Sem si pač pomagal z leseno merilno paličico, ki sem jo izdelal v ta namen. Stara tekočina je bila še povsem lepa na pogled – a sem jo vseeno zamenjal, saj smo priporočen čas za menjavo tako ali tako krepko prekoračili.

Momentnega ključa nisem našel – morda ga pa res nimam na barki. Čep menjalnika je medeninast (ali nekaj podobnega) in prevrtan z nekaj malimi luknjicami za odzračevanje, torej je treba biti previden pri zategovanju te matice. Če si prenežen, se med delovanjem odvije, če si pregrob, jo pa zlomiš. Brez momentnega ključa sva improvizirala z navadnim ključem in tehtnico na vzmet. 20 Nm navora se na 14 cm dolgem ključu pretvori v slabih 15 kg mase na tehtnici. Če sem prav izračunal, je vijak zategnjen po navodilih proizvajalca.

Potem pa še najtežji del – vse pospraviti za sabo in barko spraviti v normalno stanje. Ta del mi je vedno odveč. No, sedaj je vse v normalnem stanju.

Proti večeru sva šla še na en sprehod. Bilo je že bolj pozno in bilo je oblačno, zato so fotke bolj črno-bele kot barvne.

Lanzarote (marina Rubicon), 124. dan

Nov lep, sončen dan na Lanzarotu.
Ko grem zjutraj po svež kruh, spotoma še odnesem odpadno olje, stare filtre in zaoljene krpe. Te stvari so posebne vrste odpadek, ki nikakor ne spada v navadno kanto za smeti. V ta namen ima vsaka resna marina posebno zbiralnico.

Rubicon jo ima tudi. Čisto na drugem koncu marine je, v ladjedelnici. Imajo celo ločene cisterne: ene za odpadni dizel in ene za odpadno olje. Potem imajo zbiralnik za stare oljne filtre, pa zbiralnik za zaoljeno embalažo. Odlično.

V nerazvitih državah me je vedno bolelo, saj niso ločeno zbirali teh odpadkov in je olje pogosto končalo na deponijah in pronicalo v zemljo in morda celo v podtalnico. Marsikje so staro olje zlivali kar na tla. Ko se sprehajam po ladjedelnici, si malo ogledujem plovila na suhem in naletim na eno majhno barkico (10 m) s koprsko registracijo. Malo pogledam, če je lastnik kje v bližini, a ga ne najdem. Medtem pride mimo upravnica in me prijazno povpraša, ali kaj potrebujem in kako mi lahko pomaga. Razumel sem, da je bil to lep način, da me je v resnici vprašala, kaj iščem tukaj in naj se poberem iz zaprtega dela ladjedelnice, kjer nimam kaj iskati. Pozitivno. Pomeni, da skrbijo za varnost.

Povem ji, da je moja barka tudi registrirana v Kopru in jo vprašam, ali slučajno ve, kje je lastnik. Pravi, da je lastnik Slovenec in da ne more biti daleč. Ker ga ne najdem, grem pač nazaj proti marini. Nisem še naredil 30 m, ko me ona pokliče in mi pokaže na fanta, ki je ravno prišel izza vogala.

Pokličem: Walter! (Iz registracije barke sem prej ugotovil, kdo je lastnik, pa sem ga lahko poklical po imenu).
Zmenimo se za eno kavo.

Poba gre okrog sveta. S tisto barko jaz verjetno ne bi želel več kot 50 milj od obale. Še dobro začel ni, pa je že menjal jambor, trenutno mora menjati pripone, ker so nekatere poškodovane, kobilica se mu je razmajala in jo je laminiral nazaj, krmilo je izgubil že v Jadranskem morju in so mu v Črni Gori naredili novo, os motorja je imel zvito in jo je menjal pred dobrim tednom. Motor je imel poškodovane nosilce ... Skratka, za moj okus veliko okvar, še preden se je resno podal čez Atlantik.
Želim mu vso srečo na poti in upam, da mu barka ne bo razpadla.

Lanzarote (marina Rubicon), 125. dan

Včeraj sva se zmenila za avto in ga danes prevzela. Na Lanzarotu je renta car poceni. Za dva dni vsega 50 evrov – in to polni kasko itd.
In ker malega avtomobilčka iz skupine A ravno niso imeli, so nama za isti denar dali avto iz ene skupine višje – Opel Corso avtomatik. Ampak kakšen avtomatik. To so jetra od menjalnika. 

Nazadnje sem vozil tak menjalnik pred 30 leti v Ameriki. Od takrat je šel razvoj avtomatskih menjalnikov strmo navzgor. Kar sem vozil zadnja leta, je bilo tako dobro, da mi ni bilo jasno, kako avto vnaprej ugane, kaj hočem od njega. 

A ne tale danes. Ta je še tak, kot tista jajca pred 30 leti. Menjalnik in cruise control se očitno ne marata med sabo, saj sta drug drugega zezala. Cruise dam na 80 km/h, motor tuli pri 4000 in več obratih. Ok, bilo je malček klanca, ampak ne toliko. Če dodam plin, se najprej dolgo časa ne zgodi nič, potem prestavi dol, pri tem cukne kot učenec na peti uri avtošole, potem šele začne pospeševati. A sem res tako razvajen? Če je avtomatika tako slaba, imam pa res raje ročni menjalnik. 

No, sicer je bil avto v redu. Za ta denar zelo v redu. Lanzarote je otok, ki je geološko izredno mlad. En del je nastal pred manj kot 300 leti. Poleg tega ima izredno malo padavin.

Rezultat je pokrajina, ki spominja na lunino površje. Ostri vulkanski kamni različnih barv, rastlinja skoraj ni, povsod vulkanski kraterji, morje pa se zaganja in oblikuje obalo.

Sicer pa, poglejte si slikice.

Lanzarote (marina Rubicon), 126. dan

Danes je drugi dan, ko se na polno greva turiste. Plan za danes je ambiciozen. Že vnaprej pa veva, da si vsega tega ne bova mogla ogledati v enem dnevu, a ni hudega, saj še ne gremo drugam.

Začela sva z vožnjo po stranskih cestah po sredini otoka. Ustaviva se pri enem manjšem vulkanu in splezava nanj. Razgled je super, v kraterju pa je njivica. Kmetje izkoristijo malo zavetja pred vetrom. Zanimive so tukajšnje njive. Večina jih je popolnoma praznih. Na njih ni ene rastlinice. Ko poberejo pridelek in nehajo zalivati, ne raste nič. Noben plevel ne preživi suhega črnega vulkanskega peska. Tam, kjer raste trta, jo zaščitijo tako, da okrog vsake trte naredijo ograjo iz kamenja. Danes sva videla kmeta, ki je s puhalnikom za listje pihal prah s svojih trt.  erjetno jim droben prah tako prekrije liste, da ne morejo več tvorit fotosinteze. Ta prah je nasilen. V barki ga imam celo znotraj, ker pride noter skozi okna.

Po hribolazenju greva v vrt kaktusov. Lili ima milijon (pesniška svoboda, da ne bi kdo štel) slik in moram priznati, da tudi meni ni žal, da sem si ogledal to čudo. 

Vrt je postavljen v kraterju vulkana. Naravno okolje so smiselno dopolnili in dogradili v oazo z lepo zbirko kaktusov. Neverjetno dosti jih cveti, imajo pa kaktuse iz celega sveta. Res vredno ogleda. 

Zapeljala sva se še na povsem severni del otoka na deskarsko plažo. Vmes sva šla mimo nenavadnih sipin, ki so bele. Tu je namreč ves pesek in mivka v raznih odtenkih temno rjave, črne in močne rdeče barve in tak 'navaden' pesek prav zbode v oči. Vračala pa sva se čez hribe. Cesta, ki je speljana čez hribe, je zelo dobra. Serpentine, vklesane v lavo, so impresivne. Prav škoda, da se malo bolje ne vidi okrog ovinka, ker tole bi z veseljem odpeljal na malo bolj športen način. Tako pa nikoli ne veš, če ti ne pride kdo nasproti, cesta pa je presneto ozka za srečevanje.

Povsem na vrhu, na grebenu so se delali oblaki. Vlažen zrak z Atlantika trči v več sto metrov visoke klife in se ob dvigovanju ohladi in v pravih razmerah pride do kondenza, kar je videti kot oblak ali megla. Tu je tudi edini del otoka, kjer rastejo rastline, ki so zelene. Celo prava drevesa so tu. Drugod so drevesa le tam, kjer jih človek zaliva. 

Razgled z vrha klifov je nor. Danes sva imela sicer nekaj slabšo vidljivost, a je bil pogled vseeno nor. En korak naprej bi naredil in bi padel nekaj sto metrov globoko. Čisto do roba si nisem upal, saj je tale vulkanska kamenina tako prhka, da jo včasih lahko zdrobiš v roki. Eni kosi pa so trdi kot granit. Raje nisem stavil na to, da so na robu trdi kamni, ker če bi bili mehki, bi jih že zdrobilo in odpihnilo.

Domov sva prišla dobro utrujena in polna vtisov. Še nekajkrat bo treba najeti avto, da si vse do konca pogledamo.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron