Novice

Francoz Stephane Brogniart je dobil svojo stavo. Preveslal je Atlantski ocean v borih 71 dneh.

Francoski veslač se je 14. februarja podal iz pristanišča El Hierro na Kanarskih otokih v svojem 8 m dolgem čolnu, prirejenem za veslanje preko oceana. Na svoji 71 dni dolgi plovbi ga je Atlantik presenetil z vsem, kar se lahko človeku zgodi na odprtem morju. Srečal se je z močnimi vetrovi, morskimi tokovi, nevihtami, kontejnerskimi ladjami, letečimi ribami in ogromno smetmi.

V nedeljo, 26. aprila 2020, je ob 12.45 po lokalnem času priveslal do pristanišča na otočku Cabrit.

Francoz bo nekaj dni zaprt v karanteni na otoku Martinik, nato pa bo 5. maja odletel nazaj v Pariz.

Tokratni podvig ni njegov zadnji. Za prihodnje leto si je zastavil plan, da prevesla Tihi ocean. Odveslal naj bi iz Peruja, priveslal pa naj bi na Novo Kaledonijo. Če bo vse potekalo po planu, bo podvig opravil prihodnje leto.

Prihod na otok Cabrit

Foto: posnetek zaslona

Največja kontejnerska ladja, ki je bila do sedaj zgrajena na svetu, je splovljena.

V južnokorejski ladjedelnici Daewoo Shipbuilding so splovili največjo kontejnersko ladjo na svetu. Ladja z imenom HMM Algeciras lahko na svojem krovu prevaža kar 24.000 TEU kontejnerjev (TEU je enota za velikost kontejnerja, ki v dolžino meri 20 čevljev – 6,096 m). Ladja v dolžino meri 399,9 m, široka pa je 61 m. Z nominalno nosilnostjo 23.964 TEU kontejnerjev si je prislužila naziv ladje z največjo kapaciteto za prevoz kontejnerjev.

Ladja, ki jo je naročnik naročil leta 2018, je prva iz kontingenta 20 velikih kontejnerskih ladij, ki jih bodo v sodelovanju zgradile ladjedelnice Daewoo Shipbuilding (DSME), Hyundai Heavy Industries in Samsung Heavy Industries.

Ladja HMM Algeciras je prva izmed dvanajstih ladij te velikosti, ki bodo plule za HMM. Vse naj bi bile dokončane še v letošnjem letu. Ladjedelnica Hyundai Heavy Industries za istega naročnika gradi še osem ladij s kapaciteto 16.000 TEU. Te bodo predali naročniku v letu 2021.

Ladja HMM Algeciras bo plula med pristanišči Qingdao, Busan, Ningbo, Šanghaj, Yantian, Suez Canal, Rotterdam, Hamburg, Antwerpen, London in Singapur. Plovba bo potekala skozi Sueški kanal. 

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Otok Uere, Nova Kaledonija

Driiiiiiinnnn ….. prebudi me budilka na telefonu, ura pa je komaj 4 in 30 minut. Vstanem, pospravim posteljo, se umijem, uredim, skuham kavo in jo spijem, le vremenske karte ne morem pogledati še enkrat, ker nimam interneta.

Ura je 5:10 zjutraj, jaz dvigujem sidro, malo naprej ga dviguje tudi Norvežan. Zapuščava otok Raja, Ile des Pins. Norvežan pravi, da se bo sem še vrnil, ker ostaja tukaj do maja, jaz vem, da tukaj ne bom več sidral. Žal, mene čakajo drugi plani in druge poti.

Zaliv je zelo zaščiten, sidrišče je veliko in prijetno, ni globoke vode, saj je globina nekje med 5 in 6 metrov. Voda je čista, na obali je zvečer mir in ni vetra. Rajsko sidrišče. Dvomim, da na Novi Kaledoniji obstaja še eno takšno. Plujeva na motor, zjutraj tukaj ni vetra, a ga že ob pozni sedmi uri začutiva, a še vedno ne dovolj za jadranje. Šele nekaj čez osmo razprem jadra in jadram ob vetru devetih in desetih vozlov in vsake pol ure pogledam na merilnik vetra in veter raste. Sicer imava valove v krmo in to nama še dodatno pospeši plovbo. 

Srečam se s potniško ladjo, ki pluje le 100 metrov stran od mene. Ni velika, a tudi mala ni, verjetno prevaža precej gostov, ki si želijo ogledati tukajšnje otoke. Od 8:30 do 9:30 dvakrat zagrabi riba, potegne vabo na silo, nato pa spusti. Pametne so te novodobne ribe! Naslednjič riba prime in me skoraj potegne z barke, nekaj velikega se je ujelo in res zataknilo. Začnem vleči, palica se upogne, zavora na roli ne deluje in laks se še kar odvija. Zdaj ga je zunaj že vsaj 250 metrov, riba ne odneha. Zavoro pritegnem na silo do konca, zategnem in …. Se poslovim od ribe in vabe. Le riba ima po novem piercing v ustih. Pa je šla ena dražjih vab. Za ta denar bi lahko kupil kar lep kos tune. To je šport, preživetje in tudi relaksacija. Torej ne smem obupati, zato namestim novo vabo, tokrat zadnjo. Zadnjo od boljših. Tistih nekaj drugih še imam dovolj, kakor tudi nekaj ribiškega pribora in trnkov, ki so namenjeni ribičem, domorodcem na oddaljenih otokih. To pa je bil tudi zadnji ugriz ribe v tem dnevu, kajti nova rumenkasta vaba ni privabila niti trave, ki plava na gladini. In kaj bo za večerjo? Tuna, 100-odstotno, če ne sveža, pa iz konzerve.

Ko po dobri polovici poti prideva v kanal, kjer je tok zelo močan, se pojavi tudi močnejši veter. Jadram samo z genovo in sem že hiter, čeprav nimam več najbolj čistega podvodnega dela barke. Pogovarjava se, kam bi še zavila in sidrala, a veter je vedno lepši in boljši. Pa še v pravo smer piha, kar zna biti redkost. Zato kar vlečeva in vlečeva, dokler ne prideva 20 milj do Noumee, ko piha že 20 vozlov, nato 22, 23 …, sunki do 28 vozlov. Bavaria leti kot sneta sekira …, 7,4 vozla na trenutke, v povprečju pa 6,5 do 7 vozlov. Kolega ima večjo barko, boljšo, večja jadra in mi uide za dve in pol milje po AIS. Oba s kolegom sva se strinjala, ko sva se po radiu pogovarjala, da je Noumea vetrno mesto. Tu po moje nikoli ne piha pod 17 vozli. Vsaj čez dan ne, se pa zato ponoči lepo umiri na lepih 12 ali malo več vozlov. 

Zadnjih sedem milj so bili kar veliki valovi in barko je precej zibalo, na koncu sem ob vstopu v zaliv mislil, da mi je odpovedal motor, saj barka ni šla nikamor, ker je bil tok močan vsaj dva vozla, če ne več. Tukaj mi začne delati tudi internet, sicer bolj 2 G, le včasih se prižge 3 G. Kje so časi, ko je letelo po ekranu s hitrostjo LTE 4G.

Po natanko 12 urah in 67,8 preplute milje sem sidral v meni že znanem zalivu ob otoku Uere, ki se nahaja 5 NM južneje do vstopa v Port Moselle. Kolega je bil dobre pol ure pred mano in to prednost je pridobil samo v zadnjem delu 15 milj. Rekel je, da je danes letel 10,1 vozla. Tukaj sta v zalivu dva katamarana, a sta oba blizu obale. Jaz sidram za njima, a sem bolj na sredi zaliva, zato kar precej čutim veter. Še sreča, da nimam večjih valov. Utrujen sem, naredim si testenine s tuno. Okoli 23. ure zvečer se veter res malo umiri, a ne toliko, kot je napoved. Še vedno piha 17 vozlov in pred polnočjo že zelo utrujen odidem v posteljo.

Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

V času karantene veljajo v večini sveta številne prepovedi tudi za uporabo plovil. Nekatere dejavnosti, kot je ribolov, pa so v ZDA dovoljene.

V četrtek dopoldne so štirje nadobudni ribiči splovili svoje plovilo na drči v bližini kraja St. Petersburg (Tampa, Florida) in se odpravili na ribolov. Že okrog 10.00 ure po lokalnem času se je njihovo 5 m dolgo plovilo prevrnilo iz neznanega razloga. Morski tok jih je nesel proti mostu Sunshine Skyway Bridge. K sreči jih je opazil bližnji ribič in jim priskočil na pomoč. Četverico je vzel na krov svojega plovila in počakal, da je do njih priplulo plovilo Obalne straže. Ti so štiri nesrečne ribiče odpeljali nazaj do drče, kjer so plovilo splovili. Vsi so nesrečo preživeli brez fizičnih poškodb.

Foto: obalna straža USCG Station St. Petersburg

Zaplulo je najhitrejše serijsko izdelano plovilo namenjeno rekreativni uporabi. Outerlimits SC46 lahko po vodni gladini pluje s hitrostni več kot 300 km/h.

Plovilo Outerlimits SC 46 je bilo predstavljeno na Miami Boat Showu, enem izmed zadnjih svetovnih navtičnih salonov pred karanteno. SC 46 je izjemno hiter katamaran, ki je popolnoma drugačen od drugih plovil na trgu in je najbolj podoben hitrim tekmovalnim katamaranom, ki tekmujejo v pokalu Powerboat. Plovilo v dolžino meri 46 čevljev oziroma 14 m v širino pa 11,1 oziroma 3,66 m.

Kljub temu da smo v zadenem času navajeni, da plovila poganjajo po štirje, pet ali šest zunajkrmnih motorjev, so tu vgrajena zgolj dva. To sta dva osemvaljna Mercury Racing s turbino, ki motorju pomaga razviti osupljivih 1550 KM. Plovilo je v celoti izdelano iz karbonskih vlaken. Za izdelavo je uporabljena vakuumska tehnika, ki zagotavlja največjo strukturno trdnost plovil in najmanjšo težo. Kljub svoji dolžini in širini katamaran tehta zgolj 5400 kg. Razmerje teže in moči je izjemno ugodno. Vsak konjiček v motorju poganja zgolj 1,75 kg teže.

Motorja pa sta posebna še v nečem. Običajno so tovarniške garancije za nakup motorjev eno leto ali celo več. Za motorja, ki sta vgrajena v to plovilo, garancija znaša 10 ur. Ja, pravilno ste prebrali ne 1 leto ne en mesec, temveč zgolj 10 ur delovanja motorja.

Plovilo je na Miami Boat Showu testiral Maurizio Bulleri. Za krmilom je bil večkratni zmagovalec hitrostnih dirk s plovili, Steve Curtis. Glede na njegove izkušnje in motorizacijo plovila bi plovilo lahko plulo s hitrostjo 165 vozlov oziroma 305 km/h. V spodnjem videu si lahko ogledate, kako hitro jim je uspelo pluti pred Miamijem.

.

Hrvaška je nabavila šest dronov, s katerimi bodo nadzirali ribolov v teritorialnih vodah.

Investicija v šest dronov je znašala slabih 10 mio EUR. Droni so sposobni preleteti 150 km, v zraku pa so lahko vse do 6 ur.

Novi droni so tehnično izjemno izpopolnjeni. Slika se v realnem času prenaša v nadzorni center v Zagrebu, kjer lahko stanje na morju spremljajo pooblaščeni inšpektorji. Drone upravlja vojska iz nadzornega centra na Biokovu. Navodila, kam morajo droni leteti, prejemajo od inšpektorjev iz Zagreba. Na morju sta ves čas pripravljena dva gumenjaka, ki sta primerno opremljena za izvajanje akcij na terenu.

S pomočjo dronov se bodo lahko inšpektorji ukvarjali le s tistimi, za katere bodo imeli indice, da so izvajali ribolov, ki ni v skladu s predpisi. Na ta način bodo bolj učinkoviti, tisti, ki bodo ribarili po predpisih, pa ne bodo nadlegovani s strani kontrolnih organov.

Hrvaška namerava z evropskim denarjem nabaviti še dva drona, ki bosta namenjena uporabi Obalne straže, in štiri, ki bodo namenjeni carini.

Foto: Aeronautics LTD

Na včerajšnji seji Vlade Republike Hrvaške je predsednik vlade Andrej Plenković predstavil tri faze popuščanja varnostih ukrepov na Hrvaškem. Po njegovih napovedih se obeta predhodna sprostitev opravljanja večine dejavnosti, ki je bila do sedaj napovedana za datum po 18. maju 2020.

Na Hrvaškem so se odločili, da bodo varnostne ukrepe sproščali prej, kot je bilo prvotno predvideno. Popuščanje bo potekalo v skladu z upoštevanjem fizičnega distanciranja. Zagon gospodarskih panog bo potekal v treh fazah.

Prva faza s pričetkom 27. april 2020

Prva faza se bo začela že v ponedeljek. Omogočili bodo delo vseh trgovin, ki se ne nahajajo v trgovskih centrih. Omogočeno bo opravljanje vseh dejavnosti, ki se lahko izvajajo brez bližnjega fizičnega kontakta. Sem sodijo krojači, izdelava ključev in med drugim tudi turistične agencije. Znova bodo vozili mestni in primestni avtobusi, odprle se bodo knjižnice, galerije in knjigarne. Omogočen bo trening športnikom.

Druga faza s pričetkom 4.5.2020

Če se bo prva faza izkazala za uspešno, bo v drugi fazi začelo normalno obratovati zdravstvo. Delati bodo lahko začela podjetja, kjer prihaja do bližnjega fizičnega kontakta. Sem sodijo frizerji, kozmetični saloni, pedikerji in podobno.

Tretja faza s pričetkom 11.5.2020

V tretji fazi bo omogočeno srečevanje do deset ljudi na enem mestu, omogočeno bo obratovanje trgovskih centrov. Seveda bo treba upoštevati epidemiološke ukrepe. Znova bodo vzpostavljene domače letalske linije, gostinci bodo hrano lahko postregli le na terasah in odprtih mestih, obratovati bodo začeli gostinski objekti z namestitvami in znova se bodo odprli nacionalni parki in naravni parki.

Kdaj pričetek turizma

V nadaljevanju seje je predsednik vlade povedal tudi, da bodo v sodelovanju z EU in sosednjimi državami našli dogovor, kdaj bi lahko odprli meje. Seveda bodo upoštevali epidemiološko ogroženost posamezne države. Zavedajo se, da je turizem izjemno pomembna gospodarska dejavnost Hrvaške, ne želijo pa si ogroziti trenutno dobre epidemiološke slike. Rešitve bodo poiskali že v prihodnjih tednih. Odpiranje mej bo moralo biti varno. Predloge bodo v kratkem predstavili v Evropskem svetu.

Če bodo dogovori uspešni, lahko kmalu pričakujemo prve informacije o odpiranju mej in začetku letošnje navtične sezone.

V sredo, 29.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Kdaj bom potreboval cenitev ali izvedensko mnenje za plovilo?

Pričnemo točno ob 20.00

Pretekle delavnice tega tedna: 

Ali se moram pri plovbi ozirati tudi na morske tokove?

Katerim stroškom se ne moremo izogniti med plovbo po Hrvaških vodah?

Kako poskrbeti za plovilo na privezu v primeru prihoda slabega vremena?

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del

Večerne navtične delavnice 4. del