Novice

V Limassolu na Cipru se je zaključilo najpomembnejše tekmovanje za razred optimist v letu 2018. Na žalost se nikomur od Slovencev ni uspelo uvrstiti v zlato skupino, a so se v srebrni oziroma bronasti jakostni skupino borili vse do zadnjega plova.

Martin Fras je prvenstvo končal kot najvišje uvrščeni Slovenec na dvanajstem mestu v srebrni skupini. Sledila mu je Alja Petrič, ki je bila v tej skupini na 36. mestu, šest mest za njo pa je svetovno prvenstvo končal Luka Zabukovec. V bronasti skupini je Maj Petrič tekmovanje končal na 54. mestu, Alenka Valenčič pa na 62. Svetovni prvak je z izjemnim jadranjem postal Italijan Marco Gradoni, ki je v enajstih plovih nanizal 9 zmag, eno drugo ter eno deseto mesto in se zasluženo veselil naslova svetovnega prvaka. Drugi je bil Američan Stephan Baker, tretji pa Tajec Panwa Boonnak. Svetovna prvakinja je postala Španka Maria Perello, ki je bila sicer v skupnem seštevku štirinajsta. V prvenstvu nacij je v konkurenci petdesetih držav Slovenija zasedla 25. mesto. Zmagali so Tajci pred Italijani in Brazilci.

Vir: JZS.si

V Weifangu na Kitajskem se je zaključila prva etapa svetovnega pokala v kite foilu, kjer ne nastopil tudi Toni Vodišek. V podobni konkurenci kot na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v Aarhusu na Danskem je Toniju Vodišek tudi tokrat šlo odlično in je slavil v konkurenci do 19. leta starosti, v skupnem seštevku pa končal na na 7. mestu. Po regati je povedal:

"Jadral sem zelo konstantno in se na koncu zavihtel na 7. mesto med člani. Jutri se vračam domov, kjer me čakajo še zadnje fizične in mentalne priprave pred Olimpijskimi igrami za mlade, ki bodo oktobra v Buenos Aiersu."

Vir: JZS.si

V torek je prišlo do hujše pomorske nesreče na področju Luške uprave Senj. Trčili sta potniška ladja in privatno plovilo.

Pomorska nezgoda se je zgodila okrog 10.30 ure. Med plovbo iz zaliva Zavratnica pri Jablancu, sta trčili dve plovili. Potniška ladja Eros, ki v dolžino meri 24 m in je na krovu prevažala 92 potnikov, na 6,15 m dolgem privatnem plovilu pa se je prevažalo šest nemških državljanov. V trku so tri osebe na gliserju utrpele težje telesne poškodbe, trije pa lažje. Na kraj nesreče je nemudoma odplulo plovilo Luške kapitanije Senj.

Pri reševanju poškodovanih oseb in plovila je pomagala posadka potniške ladje Eros. Poškodovane osebe so vkrcali na krov ladje in jih odpeljali v luko Jablanac, kjer jih je v oskrbo prevzela ekipa hitre medicinske pomoči.

Prav tako so člani posadke poskrbeli za poškodovano plovilo čarterskega podjetja, ki je utrpelo večje poškodbe in ni bilo več primerno za plovbo. Vanj je začela vdirati voda, a so ga k sreči pravočasno rešili pred potopitvijo in privlekli do luke Jablanac.

Vzroki nesreče še niso jasni, po predvidevanjih pa gre za človeško napako.

Ker so ladje in trajekti veliki, pogosti mislimo da so zato okorni in počasni. Pa temu ni vedno tako.

Avstralsko podjetje Incat iz Hobarta v Tasmaniji, je specialist za izdelavo velikih in hitrih trajektov, ki so namenjeni prevozu ljudi in vozil med velikimi avstralskimi mesti. Zaradi svojih izjemnih plovnih lastnosti, pa že plujejo tudi v drugih delih sveta.

Ladjedelnica je do sedaj izdelala 92 hitrih katamaranov. Med njimi kraljuje trup števila 069. Hitri katamaran z imenom Francisco v dolžino meri 99 m v širino pa 27. Pluje v Južni Ameriki in povezuje Argentinsko mesto Buenos Aires z Urugvajskim mestom Montevideo. Razdalja med njima je 140 nmi. Na krov lahko sprejme 1024 oseb vključno s posadko. V tovorni del lahko sprejme 150 vozil. Za pogon tega 450 ton težkega plovila skrbita dve plinski turbini, ki jih je izdelal tovarna GE (General Electric). Enake plinske turbine, le prilagojene za letala, so vgrajene v letala Boeing 747. Vsaka razvije osupljivih 22 MW moči oziroma če prevedemo v bolj znane enote v 22.000 kW ali 30.000 KM. Skupna moč dveh tako znaša kar 60.000 KM in zadošča za plovbo s hitrostjo 51.8 vozla pri polni obremenitvi. V kolikor ladja pluje prazna pa lahko razvije hitrost 58 vozlov.

Moč motorjev se prenaša preko dveh vodnih jet pogonov, ki so tako kot motorji izjemni v vseh pogledih. Vsako sekundo vsak izmed pogonov potisne 24.000 litrov vode, ki služi za pogon plovila.

Kljub ogromni moči motorjev in hitri plovbi je trajekt ekološko sprejemljiv. Turbine lahko poganja zemeljski plin ali pa dieselsko gorivo. Če pluje z zemeljskim plinom, so emisije toplogrednih plinov bistveno manjše, kot če bi za pogon uporabljal dieselsko gorivo. Da lahko plovilo dosega tako velike hitrosti plovbe na večjih razdaljah potrebuje tudi velike rezervoarja za gorivo. Glavni rezervoar za dieselsko gorivo ima kapaciteto 70.000 l, rezervoar za zemeljski plin pa 40 m3.

Foto: Incat (Robert Heazlewood, Jim Flaherty,  Arquitecto)

Luksuzna križarka Ponant bo prva križarka s katero boste lahko zapluli v Arktični ocean, na Grenlandijo, daljni ledeni severovzhod ali pa na hladno južno Antarktiko.

Ponant bo prva luksuzna ladja ledolomilec. Omogočala bo plovbo po najbolj nedostopnih in ledenih delih sveta, kjer so do sedaj bili le najbolj drzni raziskovalci.

Ponant bo prvič zaplul leta 2021. Bo luksuzna križarka, ki ne bo omogočala le plovbo po zamrznjenih morjih sveta ampak pravo raziskovanje teh neobljudenih in neokrnjenih delov svata. Da bo vpliv ladje in njenih potnikov na te pokrajine čim manjši, bo ladja zgrajena po najnovejših ekoloških standardih »Clean Ship«. Imela bo hibridni pogon. Kot pogonsko gorivo bo uporabljala zemeljski plin in bo ustrezala najstrožjim standardom glede izpusta emisij. Ko bo plula zgolj na električni pogon pa bodo njene emisije enake 0.

Enako ekološko bo ladja tudi v drugih segmentih. Za ogrevanje bo uporabljala sistem rekuperacije, vgrajen bo napreden sistem čiščenja odpadnih vod, vgrajene bodo najnovejše baterije za hranjenje električne energije in še bi lahko naštevali.

Trup ladje in pogone so razvili v sodelovanju s podjetjem Aker Arctic, ki ima ne področju gradne ledolomilcev dolgoletne izkušnje. Plovilo bo skozi tanjše ledene mase plulo naprej, kadar pa se bo moralo prebiti skozi debelejše in bolj kompaktne ledene mase, pa bo plulo vzvratno. Uporabljalo bo princip »Dual Action«, ki ga je razvilo podjetje Aker Arctic.

Križarka Ponent po svojih dimenzijah ne bo prekašala obstoječih. V dolžino meri zgolj 140 m in v širino 28. Na krovu bo imela zgolj 135 kabin. Za goste bo skrbelo 187 članov posadke. Na voljo bodo tri restavracije in welness salon. Bistveno bolje pa bo opremljena z ekspedicisko opremo. Na krovu bo 16 Zodiac plovil in dva helikopterja.

Vir: https://en.ponant.com/ponant-icebreaker/

Pretekli konec tedna se je v Portorožu odvijalo prvo uradno evropsko prvenstvo za razred Seascape 18. V Piranskem zalivu se je pomerilo 34 ekip iz devetih držav, med njimi tudi 16 slovenskih, in kar dve od njih sta zaključili na stopničkah. 

Ker so jadrnice Seascape plod domačega, slovenskega znanja, in se je tudi razvoj odvijal doma, je nekako logično, da je slovenska flota jadralcev v tem razredu močna. Že pred prvenstvom je nekaj slovenskih ekip veljalo za favoritke tudi za najvišja mesta in res se je izkazalo, da je slovensko jadranje v tem razredu na najvišjem evropskem nivoju. Na stopničke sta se tako povzpeli kar dve slovenski ekipi: zmaga in naslov evropskih prvakov sta šla v roke ekipe olimpijca Mitje Margona, ki je zmago prijadral skupaj s svojima hčerkama Urško in Saro Margon, drugo mesto in evropsko srebro si je prijadrala hrvaška ekipa krmarja Anteja Botice (Vedran Rožić, Tudor Bilić), bron pa je šel v roke ekipi aktualnega državnega prvaka v razredu Seascape 18, Ljubljančana Dejana Presena (Denes Szilagyi, Miha Truden). 

Organizatorji dogodka - društvo Go Sailing, Združenje razreda Seascape 18 Slovenija ter proizvajalec jadrnic Seascape so lahko z dogodkom zadovoljni. Izpeljali so vse predvidene plove, vremenske razmere pa so ponudile zelo raznolike jadralne pogoje. Prvi dan so dva tehnična plova izpeljali v šibkem maestralu, ki je popoldne ugasnil in zato so tretji plov prekinili. Drugi dan prvenstva je bilo maestrala nekoliko več, odjadrali so še štiri tehnične plove. Tretji dan je bila na vrsti navigacija, jadralci so se od piranske punte proti izolski marini podali v šibki burji; drugi del navigacijske preizkušnje jih je od Izole vodil nazaj do portoroške marine in se tam zaključil v zahtevnih, močno nestabilnih pogojih, kjer je bilo mogoče marsikaj pridobiti ali izgubiti. Evropsko prvenstvo se je zaključilo z zadnjimi štirimi tehničnimi plovi v jugu moči med 8 in 12 vozli, en plov so odjadrali v nevihtnem nalivu.

Bojem na vodi so sledila že tradicionalno prijetna druženja, ki so še dodatno povezala že tako pripadno skupnost Seascape jadralcev. Poleg slovenskih so ti prišli iz Hrvaške, Srbije, Slovaške, Avstrije, Grčije, Ukrajine, Velike Britanije in Nemčije. 

Mitja Margon, prvi evropski prvak razreda Seascape 18 in vodja društva Go Sailing, je seveda zadovoljen:

“Imeli smo odličen teden v vseh pogledih. Organizacijsko je ekipa Go Sailing delovala kot odlično utečen stroj in dodala v zbirko še eno odlično izpeljano prvenstvo najvišjega ranga. Zdaj smo pri sedmih prvenstvih v sedmih letih, kar je res zavidljivo. Pogoje za jadranje smo imeli zelo dobre in regatni odbor je izpeljal program v celoti.

Kar se pa tiče našega jadranja, sem super zadovoljen. Hčerki sta opravili svoj del naloge brezhibno, z manevri brez napak in skupaj z odlično taktiko, konstantnim jadranjem in z zmago v zadnjem plovu suvereno osvojili naslov, ki bo za vedno v zgodovini, saj je bilo to prvo uradno prvenstvo v tem razredu. Nismo se dovolj pripravljali, zato si nisem predstavljal, da se bo vse tako sestavilo. Presrečen sem.” 

Dejan Presen, predsednik Strokovnega sveta Združenja razreda Seascape 18 Slovenija, bronasti s tega evropskega prvenstva:

“Za nami je odlično izpeljano prvo evropsko prvenstvo razreda Seascape 18. Veseli me, da je bilo jadranje res na vrhunskem nivoju, na to kažejo tudi rezultati, ko se je po vsakem dnevu zelo veliko ekip zamenjalo na prvih desetih mestih. Čestitke zmagovalni ekipi oz. družini Margon za odlično jadranje. Pozitivni odzivi tekmovalcev pa so nas še dodatno motivirali in v združenju razreda Seascape 18 že razmišljamo o organizatorju EP 2019.”

S temeljitim pregledom plovila pred izplutjem se lahko izognete marsikateri kasnejši težavi med plovbo. Ob prihodu na plovilo si zato vzemite dovolj časa in temeljito preverite plovilo, vso opremo, delovanje motorja, vzemite si čas tudi za svojo posadko.

Imate svoje plovilo ali ga najemate?

Lastniki plovil seveda svoje plovilo zelo dobro poznate, zato pred vsakim izplutjem lahko preverite samo nujno potrebne zadeve,  saj ste svoje plovilo na začetku sezone že temeljito pregledali in pripravili za plovbo.

Najemniki plovil pa morate pred izplutjem plovilu posvetiti več pozornosti, saj ga ne poznate in ne veste, v kakšnem stanju je.

Še preden se vkrcate na plovilo…

Če najemate plovilo, morate najprej dobro premisliti o izbiri plovila. Morate se namreč zavedati, da lahko privlačna cena na trgu pomeni drago in stresno preživljanje dopusta. Stanje plovila je odvisno predvsem od njegove starosti in vzdrževanja. Vzdrževanje navadno izvaja najemodajalec, zato je zelo pomembno, da se pri drugih najemnikih pozanimate o njihovih izkušnjah s  konkretnim najemodajalcem.

Pri prevzemu plovila je zelo pomembno, da ga najprej podrobno spoznate in se pozanimate o njegovih plovnih lastnostih. Potem pa si vzemite dovolj časa še za natančen pregled plovila, še posebej pa bodite pozorni na morebitne poškodbe plovila ali nedelujočo opremo. Vsa opažanja morate zapisati v primopredajni zapisnik in na to opozoriti najemodajalca plovila, saj lahko v nasprotnem primeru po koncu najema nosite vse stroške popravil.

Opravila pred izplutjem

Po opravljenem načrtovanje plovbe na kopnem, ste končno v marini in napočil je težko pričakovani trenutek izplutja. Čeprav bi se najraje takoj odvezali in izpluli, se morate zavedati, da je pregled plovila pred izplutjem ključen za varno plovbo! Tako najemniki kot tudi lastniki plovil morate pred izplutjem:

• preveriti potrebno dokumentacijo,
• preveriti načrt plovbe,
• pregledati notranjost plovila,
• pregledati zunanjosti plovila,
• pregledati motor pred zagonom,
• preveriti motor po zagonu,
• se posvetiti posadki in
• pripraviti plovilo na izplutje.

Zelo pomembno je, da se tako najemniki kot tudi lastniki plovil vseh opravil lotite temeljito in sistematično. Pri tem si lahko pomagate z vnaprej pripravljenim seznamom vseh potrebnih opravil.

Najemniki kot tudi lastniki plovil so nam večkrat zaupali svoje izkušnje in težave, na ketere so naleteli med plovbo. Najpogosteje so bile njihove težave povezane z iztrošeno ali nedelujočo opremo (sidrni vitel, jadra, hladilnik, akumulatorji itd.), nestandardno opremo (originalni deli so ob vzdrževanju bili zamenjani s cenejšimi in manj kvalitetnimi deli) in slabim vzdrževanjem (motorji, odtočni in drugi ventili, črpalke itd.). Z redno uporabo seznama opravil ne boste pozabili preveriti nič pomembnega, kar bi lahko vplivalo na vašo plovbo.

Seznami opravil (angl. Checklist) so sestavni del postopkov upravljanja tovornih in potniških ladij, uporabljajo pa se tudi v nekaterih drugih vrstah transporta (npr. v letalstvu), saj dokazano bistveno pripomorejo k varnosti. Z uporabo seznama opravil bo tudi vaša plovba varnejša in bolj prijetna.

Seznam opravil pred izplutjem (od prihoda na plovilo do izplutja) za varno in prijetno plovbo.

Odličen pripomoček za najemnike in lastnike plovil.

Balboa – Las Perlas, Panama

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tako, motor smo preizkusili in dela, zaloge denarja za na pot so pošle, saj jih je požrlo popravilo motorja, a se bo še nekaj malega nabralo od knjig, saj več kot mesec dni na oceanu ne bom imel kje zapravljati ne za hrano, ne za gorivo. Kar je na barki je, več ne gre v njo, saj se je vodna črta od antifaulinga enostavno potopila pod vodo. Težki smo… Indigo, jaz in moj kolega Gregor, ki se mi je pridružil samo za prečenje oceana, torej od točke A do točke B.

Danes odhajava. Odveževa se z boje v Balboi in greva do marine Playita, da natočiva gorivo, vodo in da se odjaviva iz Paname. Vse nama gre kot po maslu, zatakne se le pri odjavi, saj morava plačati t.i. vikend odjavo, saj se odjavljava v nedeljo in za to je treba plačati 46 dolarjev. Najdražja odjava do sedaj, a potrebujeva ta zadnji dokument Zarpe, brez katerega ne gre naprej.

Končno imava vse in greva proti otokom Las Perlas, ki spadajo k Panami. Danes bova preplula nekaj čez 40 NM do otočka Pedro Gonzales. Čez dve uri pade veter in ne preostane nama drugega kot da motorirava in s tem bova tudi preizkusila motor, če je vse v redu z njim. Med plovbo sem presenečen, ker Gregor v objetiv ujame perut večjega morskega psa, kašni dve uri kasneje pa še sam posnamem kratek video, saj sva naletela na jato kitov. Malo pred nočjo prispeva v zaliv tega otoka in v njej je samo en barka, Irska. No, to posadko pa poznava in se bo prav luštno spet srečati z njimi. Večer mine v prijetnem vzdušju.

Če sem še sinoči slabo spal, sem to jutro vstal spočit in naspan. Kar obilica dela me še čaka danes, nekaj od tega bom dodelil Gregorju in verjetno nama bo uspel popoldanski premik še na drug otok.

Preden se lotva dela, sva  že spet povabljena na kavo k sosedom. Ni kaj, komanda je komanda in zaveslava k internacionalni posadki. Spijemo kavo, se pogovarjamo in šalimo, ko kasneje prinese ena od članic posadke kokos, ki ga kapetan lepo razbije in začnemo jesti kokosovo jedro. Belo kot sneg, zunaj pa rjavo. Vsi vzamemo košček, le Gregor ga odkloni, kajti on kokosa ne je in ga ne mara. Pravzaprav tudi jaz nisem ljubitelj kokosa in peciva iz kokosa, a tega tukaj kar rad pojem. Nekako le prepričamo Gregorja, da ga degustira in ko poje en košček, prosi še za drugega. Čez dve minute si je že prilastil več kot polovico kokosa in pravi da ga bo odnesel na barko, ker nekaj tako dobrega še ni jedel. Potem pa pravi:

»Če prijatelji izvedo da sem jedel kokos, ki ga vneto odklanjam vsakomur na obiskih, potem bodo mislili, da z mano nekaj ni v redu. Pravzaprav pa, kaj vem kaj me še čaka? Če sem jedel kokos se lahko zgodi, da kar ostanem s tabo in jadrava skupaj še naprej.«

No zakaj pa ne, pravim.… in pol kokosa imava sedaj v hladilniku, za nadaljevanje poti pa bomo še videli.

Kasneje na barki oprvim še nekaaj dela na mottorju in ko končam, pospravim orodje, dvigneva sidro ter zaplujeva proti jugu naslednjega otoka Del Rey. Danes je le nekaj malega vetra in počasi jadrava. Vmes ulovim še eno rdečo ribo, katere imena ne najdem v elektronski knjigi rib. Vseeno jo obdelam ter pospravim, saj bo dobra za večerjo. Po 22 NM plovbe le prispeva na jug otoka v zaliv Cocos in tu sidrava. Pripravim ribo, jo spečem, zraven pa še dodam pečen krompir v krhljih, paradižnikovo solato in tokrat na željo Gregorja spijeva kozarec belega vina.

Tako… Dovolj je celine, otokov, Paname. Čas je da se malo premakneva in tokrat gre zares. Kljub izredno slabemu vetru se odločiva, da greva jutri zjutraj dalje… prvi okvirni cilj je malo manj kot 900 NM oddaljeno otočje Galapagos. Koliko dni bo trajala plovba ne morem napovedati, glede na veter pa mislim da bo dolga, vsaj dokler ne prideva do ugodnih pasatov. Na Galapagasu se ne bova ustavljala, razen, če bi bilo to nujno. Plovbo bi potem nadaljevala še nadaljnjih 2900 NM do Markeškega otočja. Jutri odpluje Indigo na cca 40 dnevno pot čez Pacifik, kjer bo neskončen ocean brez postanka in kopnega, najina edina pot.

  < Sam prejadral Karibsko morje 12. del           Z jadri in vetrom Tihi ocean 1. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Skoraj vsak teden pišemo o požaru na plovilu. Prejšnji teden je pred otokom Krk zgorela slovenska motorna jahta Tragedija slovenskega plovila pred otokom Krk, pred 14 dnevi motorna jahta v marini Gašenje požara na motorni jahti (video), tokrat pa je zagorelo na jadrnici.

V petek je zagorelo na jadrnici v Splitskem akvatoriju. Ob 14.05 uri sta na lokacijo izpluli plovili  Luške kapitanije Split, ki je na krov sprejelo gasilce poklicne gasilske enote Split ter plovilo prostovoljnega gasilskega društva Kaštel Gomilica. Takoj po prihodu na kraj nesreče so pričeli z gašenjem plovila in zavarovali vodno površino pred eventualnim onesnaženjem. Požar, ki je izbruhnil v podpalubju, se je razširil na celo plovilo, ki je zgorelo vse do vodne linije. Ostanke 12 m dolge jadrnice "Zombie" so člani gasilskega društva Kaštel Gomilica odvlekli v marino Kaštela ter obvestili  lastnika, čarter podjetje iz Biograda o nesreči njihovega plovila.

Dva člana posadke, angleška državljana, ki sta se v času izbruha požara nahajala na plovilu,. sta se rešila s pomožnim čolnom. Kmalu po izbruhu požara, jih je na krov sprejelo potniško plovilo "Antonela", ki je bilo v bližini. Oba člana posadke, ki sta nesrečo prestala brez poškodb, so odpeljali v mestno luko Split.

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: mppi.hr