Novice

Poletja na Kvarnerju še ni konec. Kljub temu, da je glavne turistične sezone konec, pa še vedno pripravljajo številne zanimive dogodke na področju kulture, aktivnih počitnic in zabave. Nikakor pa ne smemo pozabiti na njihovo odlično kulinariko, združeno v produktih Kvarner Gourmet in Kvarner Food.

Za popestritev počitnic v zaključnem delu sezone se bodo odvijale številne aktivnosti.

21.9.-23.9. 2018, CRIKVENICA 4 PETS, CRIKVENICA

V Crikvenici bo med 21. in 23.9. potekala zanimiva prireditev, z imenom "Crikvenica 4 Pets", namenjena pa bo vašim hišnim ljubljenčkom. Program obsega veliko zanimivih vsebin, kot so sejem izdelkov za živali, karneval hišnih ljubljenčkov in še veliko več... Nagradite svoje ljubljenčke in se odpravite v Crikvenico.

22.9., "RAB ISLAND TRAIL", RAB

Obiščite Rab in preizkusite svojo moč na Rab Island Trail-u. Tekmovanje je odlična priložnost, da naredite nekaj za svoje zdravje in občudujete lepote otoka Raba.

31.8.-7.10.2018, "KRK FOOD FEST", KRK

Izkoristite priložnost in poskusite okusne avtohtone specialitete, ki vam jih do 7.10. ponujajo številne restavracije na otoku Krku, od Malinske, Krka, Vrbnika, Klimna in Punta pa vse do Baške!

30.09.2018, »BELICA BIKE«, KASTAV 

Turistična skupnost mesta Kastav bo v nedeljo, 30. septembra, v sodelovanju z mestom Kastav in športnim klubom »RIKA«, organizirala izobraževalno-rekreativno kolesarsko tekmo "Belica bike". Poleg rekreacije, tekma vključuje spoznavanje mesta Kastav ter zgodovino gozdov Loza in Lužina, ki vam jih bodo predstavili licencirani kolesarski vodniki. Septembrska tekma nosi ime avtohtone vinske sorte Kastav - Belice, s katerim želijo organizatorji opozoriti udeležence na prihodnji konec tedna, ko bo v Kastvu največji praznik imenovan »Bela Nedeja«.

12.-14.10., "BAŠKA OUTDOOR FESTIVAL", BAŠKA

Baška postaja vse bolj priljubljena destinacija za vse ljubitelje aktivnega in športnega načina življenja. Ima več kot 90 km peš pot in veliko kolesarskih stez, ki so povezane z zgodovinskimi in kulturnimi lokacijami. Veliko zanimivih športnih dogodkov je že potekalo v Baški, med 12. in 14. 10. pa se pripravlja BAŠKA OUTDOOR FESTIVAL, ki bo poln aktivnosti, za tekače, kolesarje, plezalce in za tiste, ki želijo odkriti Baško na povsem nov način.

Dieselski hrošč je ime za različne vrste mikroorganizmov, ki živijo v dieselskem gorivu, se v njem razmnožujejo in povzročajo težave. Zmanjšajo ali prekinejo lahko dotok goriva, zamašijo cevi za dovod goriva in filter goriva, okvare motorja oziroma onemogočajo njegovo pravilno delovanje.

V dieselskem gorivu lahko živijo različni mikroorganizmi. Med njimi najdemo različne bakterije, plesni in kvasovke. Najhitreje se razmnožujejo v mirujočem gorivu pri temperaturah med 10 in 60 C. Idealna temperatura, kjer mikroorganizmi doživijo pravi razcvet, pa je okrog 30 C. Mikroorganizmi se v gorivu prehranjujejo z ogljikovimi hidrati in vodo. Za uspešno razmnoževanje je dovolj že zelo majhna količina vode, ki v rezervoarje pride s kondenzacijo iz zraka. Njihovo razmnoževanje je izjemno hitro. En sam mikrob bakterije se lahko reproducira do 7.000.000 mikrobov v 24 urah. Nevarni pa niso zgolj živi mikroorganizmi. Ker je njihova življenjska doba relativno kratka, hitro umirajo. Odmrli mikroorganizmi ostajajo v rezervoarju in se v njem kopičijo.

Kako pridejo mikroorganizmi v rezervoar z gorivom?

Seveda se vprašamo, od kod lahko pridejo mikroorganizmi v naš rezervoar in v gorivo. Možnosti je več. Najbolj običajna pot je pri natakanju goriva. Mikroorganizmi so lahko že prisotni v gorivu, ki ga točimo na bencinski črpalki. V rezervoarjih na črpalkah običajno ne povzročajo problemov, ker je tam velik pretok in se ne uspejo dovolj razmnožiti. Ko pa so enkrat v rezervoarju plovila, kjer gorivo večino časa miruje, pa imajo dovolj možnosti, da se hranijo in razmnožujejo. Druga možnost je z dotakanjem s plastenkami, ki so kontaminirani. In tretja možnost je preko zraka. Sistem rezervoarjev za gorivo na plovilih ni zaprt. Vsak rezervoar ima svoj oddušnik skozi katerega je omogočen dotok zraka v rezervoar, ko iz njega porabljamo gorivo. Zaradi temperaturnih razlik se gorivo in rezervoarji krčijo in širijo, zato skozi oddušnik v rezervoar prihaja zrak, ki vsebuje tako vlago kot mikroorganizme. Vlaga se v rezervoarju kondenzira, se meša v gorivo in s seboj prinaša mikroorganizma.  To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega je priporočljivo v času, ko plovila ne uporabljamo (zima), rezervoar goriva napolniti do vrha. Izmenjava zraka je zelo majhna, kondenzacija vode minimalna in možnost za kontaminacijo goriva skoraj ni.

Težave mikroorganizmov v gorivu

Mikroorganizmi se v rezervoarju razmnožujejo. Nastajajo lepljive sluzi, ki se primejo notranjih sten rezervoarja ali pa prosto plavajo po gorivu. Na stenah nastane pravi film sluzi, debel tudi nekaj mm. Dokler je plovilo v mirovanju, tudi mikroorganizmi mirno živijo in se veselo razmnožujejo. Ko pa se odpravimo na plovbo in zaplujemo v razburkano morje, pa se gorivo v rezervoarju začne pretakati in ločevati sluzi s sten rezervoarja. Te se pomešajo z gorivom in potujejo proti filtru goriva. Ta jih sicer zadrži, a ko je količina sluzi velika, se filter zamaši in ne prepušča več goriva. Prvi znaki zamašitve goriva so premajhen dotok goriva, ki najprej povzroči nemirno delovanje motorja, nato pa se pretok popolnoma prekine in motor ugasne. Preden bomo motor lahko ponovno prižgali, bo potrebno zamenjati filter. Če se je v rezervoarju nabrala velika količina sluzi, obstaja velika verjetnost, da bo tudi nov filter kmalu zamašen.  Večje količine mikroorganizmov lahko zamašijo tudi dovodne cevi do filtra goriva, manjše količine, ki so se prebile skozi filter goriva pa lahko zamašijo injektorje na motorju. Reševanje nastale situacije med plovbo je praktično nemogoče.

To pa ni edini problem. Stranski produkti življenja mikroorganizmov so pogosto kisline. Le te se pomešajo z vodo na dnu rezervoarja in lahko povzročijo rjavenje v kolikor so rezervoarji kovinski. Po daljšem času njihove aktivnosti lahko rezervoarji prerjavijo in začnejo puščati. Dieselsko gorivo začne počasi iztekati v kalužo.

Kako se zaščitimo?

Ko je rezervoar goriva okužen z mikroorganizmi, je njegova dekontaminacija zahtevna in dolgotrajna. Zato se je pametno preventivo zaščititi pred razmnoževanjem mikroorganizmov v gorivu. Na trgu so na voljo različni preparati, ki uspešno zavirajo razmnoževanje. Če jih bomo uporabili bodo mikroorganizmi v manjših količinah prešli filter goriva in zgoreli v motorju brez kakršnih koli vplivov na delovanje motorja.  Dodajamo jih direktno v rezervoar goriva. Ker so preparati običajno koncentrirani, jih dodajamo v majhnih količinah. Da bi le ti v celoti dosegli rezervoar in se pomešali z gorivom, jih je najbolje dodajati pred točenjem goriva, ali pa primešati manjši posodi z gorivom (5 ali 10  l), nato pa vsebino natočiti v rezervoar na plovilu.

Izbiramo lahko med preparati, ki vsebujejo strupe. Ti mikroorganizme pobijejo: Druga vrsta preparatov so tisti, ki vsebujejo encime. Le ti imajo več učinkov in so biološko bolj sprejemljivi. Zavirajo razvoj mikroorganizmov, povečujejo učinkovitejšo porabo goriva, mirnejši tek motorja,  zmanjšujejo emisije plinov ter čistijo sistem dovoda goriva vse do injektorjev v motorju. Poleg tega so sposobni vodo, sluzi mikroorganizmov in druge nečistoče v gorivu razbiti na sub-mikronske delce, ki preidejo filter goriva in zgorijo med delovanjem motorja brez negativnih učinkov.

Koko izbrati pravi preparat?

Preparati se med seboj razlikujejo. Različna je njihova uporaba, doziranje in učinkovanje. Zato se pred izbiro preparat dobro posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pomagal pravilno uporabiti sredstvo in učinkovito odstraniti mikroorganizme iz rezervoarja.

Osnovne lastnosti, ki jih mora imeti preparat:

• naj bol ekološko sprejemljiv in varen za uporabo
• naj učinkovito deluje v čim večjem temperaturnem območju
• delovanje naj bo dolgoročno
• naj popolnoma zgori med delovanjem motorja
• naj ne škoduje delom dotoka goriva in delom motorja

V prihodnjih letih bo v Pokalu Amerike tekmovanje potekalo na novih enotrupnih jadrnicah, ki bodo imele vgrajena hidro krila in bodo dobesedno letele nad vodno gladino. Angleška ekipa INEOS TEAM UK je predstavila svoje testno plovilo imenovano T5, ki je v dejansko pomanjšana verzija jadrnice s kakršno bodo ekipe tekmovale v pokalu.

Zaradi pravil Pokala Amerike, nobeno plovilo, ki bo namenjeno tekmovanju, ne sme zapluti pred 31.3.2019. Angleška ekipa INEOS Team UK je zato izdelala pomanjšano verzijo plovila in že opravila prve teste. Na krovu jadrnice sta bila vrhunska svetovna jadralca Ben Ainslie in Giles Scott, ki sta že opravila prva testiranja nove tehnologije, ki bo drastično spremenila jadranje v prihodnosti.

Jadrnica T5 je pomanjšana jadrnica AC75, ki bo nastopala v Pokali Amerike. Je 40% velikosti AC75 in v dolžino meri 28 čevljev oziroma 8,53 m. Originalna bo v dolžino merila 75 čevljev oziroma 20,7 m. Premo sorazmerno bo zmanjšana tudi velikost jambora in površina jader. Jadrnica je v resnici močno prilagojena jadrnica Quant 28, ki je doživela številne prilagoditve, da bi ustrezala zahtevnim merilom Pokala Amarike. Nanjo so namestili dve hidrokrili v obliki črke T, vse potrebne kontrolne sisteme in mehanizme, spremenili so krmilo, krov, opremo in snast.

Ban Ainslie je po prvih testnih plovih izjavil:

»Jadranje z jadrnico T5 je izjemno pomemben del učnega procesa z novim konceptom jadrnic.«

Grant Simmer, direktor ekipe Ineos pa je dodal:

»Zavedamo se, da ostale ekipe ne zamujajo doati. Zato moramo napeti vse moči in delati še bolj zavzeto. Testno plovilo je dober začetek in dobra pridobitev za celotno ekipo.«

Plovilo so zgradili z namenom, da se ekipa spozna z novim konceptom jadranja, da preverijo računalniške modele in simulacije za izdelavo plovila v polni velikosti. Prvo tekmovanje v novem razredu bo leta 2021.

Vir: https://www.ineosteamuk.com; Foto: HARRY KH - Harry KH / INEOS TEAM UK

Podjetje Moto-Nautika d.o.o., odpira vrata največjega prodajno - distribucijskega centra motoristike in navtike v Sloveniji, ki bo v prihodnosti zagotovo požel veliko zanimanja. Moto-Nautika posluje že od leta 2004, po skoraj 15 letih pa so svoje prostore povečali za skoraj 3000 m2, kjer bodo kmalu predstavili vse novosti iz sveta moto-navtike.

Distribucijski center se bo razprostiral v treh etažah. Večji in glavni del se bo nahajal v srednji etaži, ki bo deloval kot osrčje navtičnega dela. Skozi celotno leto, bodo obiskovalci imeli možnost ogleda več kot 100 plovil na zalogi. Kot generalni uvoznik za plovila Ranieri International in gumenjake GRAND, se bo podjetje osredotočilo tudi na distribucijo plovil v države bivše Jugoslavije, centralnim skladiščem v Miklavžu pri Mariboru.

V srednji etaži bodo med drugim tudi na svoj račun prišli ljubitelji blagovne znamke Yamaha, saj kot pooblaščen prodajalec in serviser, podjetje nudi na ogled celotni prodajni program (vodni skuterji, izvenkrmni motorji, motorna kolesa, scooterji, ipd.). To bo tudi eden prvih salonov v Evropi, ki ustreza smernicam najhitreje razvijajoče blagovne znamke – Yamaha.

Celoten koncept centra je zasnovan tako, da se stranke počutijo udobno in domače. Poskrbljeno je za vse člane družine, posebej tudi za najmlajše raziskovalce moto-navtičnega sveta, medtem ko lahko starši kvalitetno namenijo svoj čas izbiri pravega plovila oz. vozila. Na ogled so skoraj vsa plovila in vozila iz prodajne ponudbe, kar pomeni da lahko zagotovo najdete primerno izbiro ali rešitev, ki vam najbolj ustreza.

Ker podjetje želi svojim obiskovalcem in strankam ponuditi vse na enem mestu, so v celotni zgornji etaži pripravili prostor za:

• dodatno opremo za vodne športe,
• dodatno opremo za vaše plovilo,
• registracija in zavarovanje plovil,
• najem plovil in dodatne opreme,
• dodatna moto in motocross oprema.

V zahodnem delu centra ostaja servisni del, ki ga sestavlja ekipa tehnično in strokovno podkovanih serviserjev, ki bo z veseljem in kvalitetno poskrbela za servis oz. vzdrževanje vašega plovila. Dejavnost bodo dopolnili tudi z zimovanjem plovil. Center je prav tako založen z več kot 10.000 rezervnimi deli, za različne blagovne znamke, kar pomeni da servis ni samo kvaliteten, ampak tudi opravljen v najkrajšem možnem času.

Prodajno distribucijski center MOTO-NAUTIKA, slavnostno odpira svoja vrata v mesecu septembru.

Sledite jim na socialnih omrežjih facebook.com/moto.nautika in na spletni strani www.moto-nautika, saj obljubljajo marsikatero presenečenje ob tem novem mejniku.

V soboto, 8. septembra, se v čudovitem sončnem vremenu v Izoli zgodila že 16. Diplomatska regata. 

Prireditve se je udeležilo 112 diplomatov iz 36 držav, med njimi je bilo tudi 22 veleposlanikov in 8 konzulov. Na večerni prireditvi se je zbralo 506 diplomatov, politikov, gospodarstvenikov in jadralcev, katere so nagovorili: veleposlanik Italijanske republike gospod Paolo Trichilo, v imenu organizacijskega odbora, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve gospod Iztok Mirošič, v imenu ministrstva in gospod Enrico Galassi, direktor Portinga – Marina v Izoli, v imenu sponzorjev. 

Eol, bog vetrov, je tekmovalcem namenil zmerni severozahodnik, tako da so lahko posadke pokazale vse svoje veščine, njihovi gostje pa uživali v jadranju in tekmovanju z drugimi posadkami. Posadkam se je letos na jadrnicah pridružilo 37 gostov, preostali pa so si regato ogledali iz spremljevalne ladje, ki je krožila po regatnem polju.

V absolutni konkurenci razreda OPEN je zmagala jadrnica Maxi Jena (skipper Gašper Vinčec), druga je bila jadrnica Generali (skipper Samo Žvan), tretja pa je bila jadrnica Adriatic Europa (skipper Dušan Puh). 

V absolutni konkurenci razreda ORC je zmagala italijanska jadrnica Lady Day 998 (skipper Corrado Anis, ki je tudi aktualni svetovni prvak v razredu ORC), druga je bila jadrnica Palada (skipper Jure Jerkovič), tretja pa jadrnica Aurora Pirnar (skipper Igor Orlov).

Besedilo: JK VETER CREW; Foto: Denis Markežič

V petek je požar uničil luksuzno 30 m dolgo jahto Kanga.

V petek zjutraj, ob 7.22 uri, so na pomoč poklicali s 30 m luksuzne jahte Kanga, ki je plula pod Malteško zastavo. V času izbruha požar je bili na krovu devet potnikov in štirje člani posadke. Nemudoma po opravljenem klicu na pomoč so se vsi vkrcali na pomožno plovilo in odmaknili na varno razdaljo. Na lokacijo poleg otoka Mali Vratnik so izplulo plovilo Luške kapitanije Dubrovnik, ki je na krovu peljala tudi člane poklicne gasilske brigade. Ker je bilo v času izbruha požara na krovu kar 20 ton dieselskega goriva, so gasilci najprej zaščitili področje pred onesnaženjem, nato pa pričeli z gašenjem. Po več kot uri gašenja, jim je uspelo požar pogasiti. Pojavljali so se le še manjši lokalni plameni.

Ob 14.00 uri so organizirali sestanek o nadaljnjem reševanju ostankov jahte. Sodelovali so strokovnjaki iz ladjedelnice, zavarovalnice in lastnik plovila. V komunikaciji s konstruktorjem plovila, so ugotovili, da je zaradi obsežnosti poškodb trdnost plovila izjemno slaba s čemer bo že sama vleka ostankov izjemno zahtevna. Po nadaljnjih posvetovanjih so na lokacijo napotili vlačilec Antares ter plovilo komercialne reševalne službe Emergensea. Ostanke plovila so privezali na vlačilec, plovilo službe za reševanje, pa je skrbelo za varnost vleke v luko Prapratno na polotoku Pelješac.

Vsi člani posadke, so pravočasno zapustili plovilo in nesreče preživeli brez poškodb. Zaradi pravočasnega posredovanja gasilskih enot tudi ni prišlo do razlitja pogonskega goriva in ekološke katastrofe.

O jahti KANGA

Jahta Kanga je bila zgrajena leta 2012 v ladjedelnici Wally. Na krovu je imela prostor za devet gostov in pet članov posadke. Potovalna hitrost plovbe je znašala 11 vozlov, najvišja hitrost pa 12. Njen doseg je znašal 500 nmi. Možno jo je bilo najeti. Cena tedenskega najema brez stroškov plovbe je znašala 50.000 EUR, s stroški plovbe pa okoli 58.000 EUR na teden. Jahta je bila na voljo za najem in križarjenje po Mediteranu. Imela je vgrajena dva Caterpillarjeva motorja C-12, ki sta skupaj razvila 1500 KM. Jahta je bila na voljo tudi za nakup. Njena prodajna cena je znašala med 3 in 4 mio EUR.

Gašenje požara

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Vse o aparatu si lahko preberete na tej povezavi: PYRoff - gasilni aparat

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Vir: mppi.hr

September je, kot ponavadi, mesec državnih prvenstev. V Izoli se je ta vikend v organizaciji Jadralnega kluba Burja odvijalo odprto državno prvenstvo v olimpijskem razredu laser standard in mladinskem prehodnem razredu laser 4.7.

V razredu laser standard je pričakovano zmagal Žan Luka Zelko (Maraktiv Maribor). Drugo mesto je zasedel domačin Jakob Božič (JK Burja), tretji v skupnem seštevku pa je bil Italijan Alessandro Brezovec (CDV Muggia). Med Slovenci je bil tretji Klas Kaligarič (JK Olimpic), ki je sicer končal na četrtem mestu v skupnem seštevku.

V konkurenci jadralcev razreda laser 4.7 je zmagal Italijan Matteo Germani (CDV Muggia) pred Danielom Cantejem (JK Izola), ki je postal tudi državni prvak. Tretji v skupni razvrstitvi in drugi Slovenec je bil Gašper Strahovnik (JK Burja). Tretji Slovenec je bil Martin Fras (JK Izola) na 5. mestu. Prva punca je bila Alenka Valenčič (JK Burja) pred Italijanko Irene Michelini (CDV Muggia) in Hrvatico Leo Rakovac (JK Vega Pula). Druga Slovenka je bila Špela Hajdinjak (JK Burja), tretja pa Maja Žibert (JK Ljubljana).

Vir: JZS.si

V Enoshimi na Japonskem, kjer se bo leta 2020 na olimpijskih igrah odvijal jadralni program, se je danes uradno zaključila prva regata v aktualni seriji regat za svetovni pokal.

Od Slovencev sta na Japonsko odpotovali le aktualni evropski prvakinji Tina Mrak in Veronika Macarol, sicer tudi drugi jadralki na svetovni jakostni lestvici olimpijskega dvoseda 470. Na prizorišču prihajajočih iger sta tekmovali s sposojeno opremo in brez trenerja, z namenom, da pridobita pomembne izkušnje na regatnem polju. Slednje se odraža tudi v rezultatih posameznih plovov, saj sta prvi plov posameznega dneva vedno zaključili pod pričakovanji, v drugem pa jadrali veliko bolje in bili med najboljšimi. V šestih tekmovalnih dneh je organizatorjem uspelo izpeljati osem plovov od predvidenih enajstih. V dveh dneh je organizatorjem zagodlo pomanjkanje vetra, vključno z zadnjim dnem, ko bi moral biti na sporedu plov za odličja. Tina Mrak in Veronika Macarol se tako v Slovenijo vračata z desetim mestom. Najvišje na zmagovalnem odru sta na koncu stali Nizozemki Afrodite Kyranakou in Anneloes van Veen.

Vir: JZS.si

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Nemirna noč, čeprav bi si človek mislil, da je globoko v zalivu zaščiten pred valovi in vetrom. No tukaj ni bilo tako. Mrtvi val se je odbijal od barke in jo je zibal, da sem enostavno moral vstati še pred peto uro in si skuhati kavo. Potem sem bral peljar za Pacifik in želel, da najdem kaj spodbudnega v zvezi z nabavo goriva na poti. Najlepše bi bilo, če bi bili kot letala v zraku, katerim se približa veliko letalo, spusti cev in že tankaš daleč nad Zemljo, mi bi pa tako nekako počeli na morju. Pozna kdo klicno številko tega letala? Ahhh Jasmin, tako pa tudi ne gre! Vseeno še povprašam jadralskega kolega, ki je že plul po teh morjih, kako je s točenjem goriva na Galapagosu, pa je odgovor daleč od spodbudnega. Kakorkoli se že znajdem, če ne z gorivom pa z jadri.

Ob 7,30 uri odrineva iz zaliva in rečeva, da tokrat gre zares. Pred nama je več kot 4.000 NM samega morja, brez postanka, brez sidranja. Jaz nadaljujem s svojim jadranjem okoli sveta, s katerim sem tudi omogočil kolegu Gregorju, da uresniči svoje sanje in prečka »njegov Ocean«. Najprej motorirava, saj nimava dovolj vetra. Kasneje ga je za 7 do 8 vozlov, a tudi ta je naravnost v nos, kakor tudi valovi, ki butajo v premec Indiga. Težka sva: oprema, hrana, voda, gorivo,… Vržem vabo v morje in jo vlečem za sabo. Morda se kaj ujame za večerjo in glej ti srečo… Potegne in laks se odvija, kot da bi nekaj bežalo stran od mene. Po 15 minutah rahle borbe med človekom in ribo le zmaga človek in na  barko potegnem skoraj 60 cm veliko tuno. Ravno merska je in zato gre v obdelavo, meso pa kasneje v hladilnik.

Veter le spremeni smer in ugasneva motor, napneva jadra in pri vetru 8 vozlov jadrava 3 vozle, včasih celo malo manj kot 4 vozle. Tako sva plula 4 ure in prihranila nekaj goriva, ko veter spet ugasne in spet motorirava. Jezen sem, ker se bojim za gorivo, saj je pot še dolga, preden ujamem ugodne pasatne vetrove. Pacifik pa se mi zdi kot Jadran, kadar je miren in ko je gladina kot olje. Upam, da bo jutri z vetrom kaj bolje.

Zvečer si razdeliva dežurstvo po urah in greva v najino prvo noč plutja na Pacifiku. Uff še veliko jih bo, preden doseževa cilj.

Prva noč na Tihem oceanu je minila mirno, saj je predel motor, kajti vetra ni bilo niti za vzorec. Zdaj vem, zakaj se temu oceanu reče Tihi. Vem pa, da zna spet drugje pokazati svojo moč in potem velja pregovor, da tiha voda bregove dere. Malo sem bil v skrbeh zaradi Gregorja, da se ne bo znašel na moji oz. drugačni barki, a moram priznati da ni imel večjih problemov. Najbolj všeč mu je bil instrument AIS, saj je potem odmislil gledanje v daljavo in preučevanje, kam gre kakšna ladja, kje ima kakšno luč, itd. Še bolj ga je zanimalo imena ladij, s kakšno hitrostjo plujejo, v katero smer,… AIS je prava stvar na oceanu, mi pravi.

Zjutraj spijeva kavo, preverim koliko je Indigo preplul in za prvih 24 ur zapišem 109 NM. Malo, a drugače ne gre. Potem nadaljujeva z dopoldansko telovadbo in imava vajo za razgibavanje celega telesa, ki se ji reče dviganje in spuščanje jader. Takoj ko začutiva veter vsaj 8 vozlov, že odvijava genovo, medtem ko imava glavno jadro vedno odprto in dvignjeno na pozor. Potem veter ugasne in premikava se komaj 1,7 vozla. Zvijeva genovo, prižgeva motor in pod 1700 obrati motorirava s hitrostjo 4,7 vozla (kdaj več, kdaj manj). Nikakor ne bi rada trošila goriva, saj se dobro zavedava, da bova kar nekaj dni v brezvetrju ali v občasnem vetru. Goriva imava kar nekaj, pravzaprav veliko več v kanistrih kot v tanku, ki je montiran v barki. Kasneje zapiha veter in spet ponoviva vajo; raztegni, drži, ugasni, zvij, prižgi,… Morda sva se »tistemu« zgoraj malo zasmilila in nama je v nekem trenutku poslal dobrih 10 vozlov vetra in Indigo je poletel s petimi vozli hitrosti, ter tri ure po moško rezal morsko gladino. Midva pa srečna kot mala otroka, ki sta dobila bombone od strica Petra.

Dan mine v rahlem delu, pisanju, pogovoru, včasih sva kar tiho in sva vsak v svojem svetu i razmišljanju. Pravo predstavo na premcu Indiga je odigral zelo velik delfin, ki se je igral in visoko poskakoval iz vode. Posnel sem kratek video in ga poimenoval Fliper (z enim p, da ne bi kdo rekel da kopiram Hollywood.) Kmalu je prišel čas za večerjo in sreča je, da imava v hladilniku še nekaj tune, saj je bil danes ulov raven ničli. Spečem in pripravim večerjo in kolega me vedno pohvali, kako dobro kuham. Jaz pa mu z veseljem rečem, da mu bom tudi jutri pripravil večerjo, ker sem tako pohvaljen. Po večerji imam prosti čas, saj Gregor pomije posodo in vse pospravi. Ko se spusti mrak nad morje, zvijem laks in pospravim ribiški pribor, nato pa sam sebi rečem: Jasmin, več sreče prihodnjič.

Počasi postajam tudi astrolog, saj mi kolega ves čas kaže zvezde in vsak večer omenja Južni križ, katerega poznajo skoraj vsi morjeplovci, razen mene. Vidiva tudi planete in celo eno zelo visoko leteče letalo zamenjava za zvezdo. Sem mislil da je utrinek in sem si že zaželel nekaj več vetra. Ker je bilo letalo, tudi danes ni bilo s tem vetrom čisto nič. Srečen sem, da se je tako odvilo, kajti tako je letalo ostalo celo in ni strmoglavilo, jaz pa že počakam na veter.

Če je bila sinočnja noč mirna, potem je bila današnja pestra. Pa saj kako ne bi bila, če se je začel petek 13. Marsikaj sem že videl na morju, na oceanu, da bi pa od enajste ure zvečer pa do šeste ure zjutraj bliskalo, grmelo,… žareče puščice so padale v morje manj kot 3 milje stran od barke. Vso elektroniko sem spravil v pečico, nekaj telefonov in Iridium modem sem dal še v ekonom lonec ter ga zaprl. Strah me je, da mi elektroniko zažge strela. Nabrala se je nekakšna meglica, ki jo je težko opisat, zrak pa je bil težak in sparen. Vsaj morje je bilo prizanesljivo, saj je bilo mirno, vetra pa spet nič. Ob tretji uri zjutraj začne škrabljati in potem je začelo deževati, kot da je sodni dan. Ne spomnim se, da bi kdaj tako močno deževalo in to dve uri skupaj. Ni padal dež, zlivalo se je z neba. Edino v barki je bilo sprejemljivo, a ne predolgo. Kjerkoli je bila kakšna luknja, razpoka, kjer ni bilo dovolj zatesnjeno,… povsod je tekla voda. Pa saj to ni res! Še nikoli ni prišla slana voda od morja preko palube v salon, tokrat je povsod curjalo, da sem komaj uspel brisati to sladko vodo. Ko je prenehalo sva se z Gregorjem oddahnila.

Zjutraj spijeva kavo in zajtrkujeva. Potem pogledam elektroniko in naprave in poglej ga zlomka… gori opozorilna lučka za žarilne svečke. Pa kaj se to še ne bo nehalo?? Ma prav jezen sem že na vse to kar se mi v aprilu dogaja, kar se mi ni dogajalo vsa prejšnja leta, odkar sem izplul. Pogledam v knjige, literaturo, nič ne piše. Kličem v Slovenijo on-line mehanika, kličem Panamskega mehanika Kennya, nič nihče ne ve, kaj mi je za narediti. Stojim na mestu in se zavedam, da danes ne bo kot včeraj in predvčerajšnjim, ko je Indigo preplul vsak dan po 110  NM. Potem zamenjam rele in se mi zdi da je bolje, saj lučka ugasne. A še vedno me skrbi polnjenje motornega akumulatorja z 15V, kar je očitno previsoko.

Nadaljujeva plovbo. Tokrat je morje kot Velenjsko jezero v brezvetrju. Ena sama gladka šipa. Če želim naprej moram motorirati, če obstanem na mestu me bo tok odnesel nazaj proti obali.

Kasneje pripravim kosilo in se hudujem, da sem porabil zadnje meso tune in če danes kaj ne ulovim, bova jutri vegeterijanca. In sreča se mi malo kasneje nasmehne. Zaslišim zvok odvijanja laksa z role in zategnem. Palica se usloči, toliko da ne poči. Zategnem kolešček, a še vedno vleče Pennovo mašinco. Potem skoči iz vode…. Mečarica. Moja prva mečarica! Velika je kot ta cel razpotegnjen petek. Na roli imam laks 80 lib in mora zdržati.  Gregor snema ta dogodek, ki bo ovekovečen... vlečem, se mučim, popuščam, spet vlečem. Ne gre… morda le 10 cm in spusti se v globino, ter se vrže ven, da jo lahko občudujem v njeni veličini. Ta mečarica bo moja! Bo ja,… v naslednjem trenutku se je na roli strgal laks, saj se je zažrl med navitje in ni zdržal teže. Gregor sploh ne more dojeti kaj se je zgodilo, jaz pa sem jezen, da kar piham. Pa je šla ena boljših vab in cca 200 m laksa. Tolažim se, da je bolje, da je mečarica ušla, saj je bila prevelika za domači hladilnik, kaj šle za tega na Indigu. Jutri dopoldne imam popravni izpit iz ribolova, morda ujamem kosilo.

Večer je miren, brez vetra. No ja, saj ga je za 3,6 vozla. Motorirava. Motor dela dobro in prvič vidim levo od sebe večjo ladjo, ki gre v isto smer kot Indigo. Kmalu bo polnoč, Tihi ocean pa je še vedno tih.

  < Balboa – Las Perlas, Panama        Z jadri in vetrom Tihi ocean 2. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević