Novice

Italijanski gumenjaki Master imajo zanimivo zgodovino po zaslugi dveh morjeplovcev. Sergio Davi in Alessio Bellavista sta z nekoliko modificiranim modelom Master 996 preplula Atlantik. Iz italijanskega pristanišča Palermo sta plula vse do mesta Racif v Braziliji. Z gumenjakom, ki je imel nameščena dva Suzukijeva motorja po 200 KM sta skupno preplula 4300 nmi.

Na tokratnem testu je plovilo opremljeno z še nekoliko močnejšimi motorji. Vgrajena ima najmočnejša Suzukijeva motorja s po 350 KM, ki imata vsak po dva obratno rotirajoča propelerja.

Gumenjak 996, ki prihaja iz Sicilije iz ladjedelnice Master. Je gumenjak s trdim dnom in z njim lahko prečkamo celo Atlantik. V dolžino meri natanko 996 cm, največja širina znaša 3,36 m. Tubusi imajo premer 70 cm. Prostorno plovilo lahko sprejme kar do 22 potnikov. Standarna verzija plovila omogoča vgradno dveh motorjev z močjo po 300 KM. Plovilo na testu je bilo dodatno ojačano s kevlarjem zaradi česar so na plovilo lahko namestili dva najmočnejša Suzukijeva motorja s po 350 KM. Ker teža praznega plovila znaša zgolj 1.800 kg, smo lahko prepričani, da bo plovba s motorjema, ki skupaj razvijeta 700 KM izjemno hitra.

Pa si poglejmo, kaj je pokazal test

Plovilo je dolgo in relativno ozko. Kot trupa na krmi znaša 27 stopinj. Oboje je zagotovilo za udobno, stabilno in hitro plovbo po razburkanem morju. Test se je pričel pri hitrosti 12 vozlov, ko je plovilo izglisiralo. Pri 2400 obratih motorjev je poraba znašala 17 litrov/ uro na motor, oziroma skupaj 34 l/h. Pri 3600 obratih je plovilo že doseglo potovalno hitrost 20 vozlov. Poraba je bila zgolj 40 l/h, ki je optimalna za to plovilo. Kljub dvema velikima motorjema, je gumenjak porabil zgolj 2 l goriva na prevoženo miljo. Pri nadaljnjem pospeševanju se je opazila prednost Suzukijevih motorjev. Imata namreč po dva obratno rotirajoča propelerja in velik navor, ki zagotavlja izjemno hitro pospeševanje. Le v nekaj sekundah, je plovilo doseglo hitrost 50 vozlov. Pri nadaljnjem pospeševanju s polnim plinom je gumenjak dosegel hitrost 57 vozlov.

Test:

Tehnični podatki:

• Dolžina plovila: 9,96 m
• Širina: 3,36 m
• Premeri tubusov: 0,70 m
• Število komor: 6
• Največje število oseb: 22
• Teža plovila (brez motorjev): 1.800,00 kg
• Certifikat CE: B
• Moč motorjev: 2x300 KM (max 2x350 KM)

Gumenjaki Master: mastergommoni.it

Motorji Suzuki:  As-Boats

Prihaja čas, ko mnogi že razmišljate o zamenjavi plovila ali zamenjavi vašega starega motorja. Naj vam sporočimo, da vam Suzuki ponuja motor DF 60ATL po 20% nižji ceni. Tako boste za novi Suzuki DF60ATL odšteli le 6.390,00€ namesto 7.990,00€. Izkoristite to priložnost, ki vam jo do odprodaje zalog v teh pomladnih mesecih ponujajo pri Suzukiju.

Suzuki DF60TL

Značilnosti motorja: 

• DOHC motor, 4 ventilska tehnologija
• Lean Burn sistem za zmanjšanje porabe
• Veriga odmične gredi namesto jermena
• Vgrajen filter/separator goriva
• Večtočkovni sekvenčni elektronski vbrizg
• Suzuki proti korozijska zaščita
• Sistem samodiagnostike
• Opozorilo za servisni interval
• Priključek za izpiranje s sladko vodo
• CDI sistem vžiga za mirnejši tek

Tehnični podatki       

• Tip agregata: DOHC, 4-taktni
• Število valjev: 3
• Sistem indukcije goriva: Elektronski Lean Burn
• Prostornina (ccm): 941
• Moč kW(KM): 44,1 (60)
• Območje vrtljajev (obr/min):   5.300 - 6.300
• Količina olja (L): 2,7
• Rezervoar goriva (L): zunanji rezervoar
• Vžig: Digitalni CDI
• Alternator: 12V 19A
• Prestavno razmerje: 2,27:1

Cena: 6.390,00€ namesto 7.990,00€

Več informacij najdete na spletni strani uvoznik:

AS BOATS d.o.o., http://www.as-boats.si/,  telefon: +386 2 608 41 41

MAPFRE zmagala na regati pred Guangzhou, 3.2.2018

Na vodelinem mestu razvrstitve priobalnih regat je nova ekipa. Dosedanjo vodilno ekipo Dongfeng je zamenjala ekipa MAPFRE. Na regati pred kitajskim mestom Guangzhiu so ciljno črto prejadrali kot prvi in se zavihteli na skupno prvo mesto.

Regata se je začela zelo razburljivo. Ekipa Dongfeng, ki je hotela pred domačim občinstvom prikazati kar najboljšo predstavo je štartno črto prečkala prezgodaj. Enako napako je naredila tudi ekipa Sun Hung Kai/Scallywag. Ekipa Scallywag se je uspela hitro vrniti in ponovno štartati, medtem ko se je domača ekipa zataknila v sidrno vrv štartne oznake. Ko so se uspeli rešiti, je bila flota že več 100 metrov v regatnem polju.

Ekipa MAPFRE je pričela dobro. Prednost pred zasledovalci so stalno povečevali. Za drugo mesto sta se borili jadrnici Brunel in AkzoNobel.  Ekipi sta v prvih treh obratih  večkrat zamenjali poziciji. V zadnji plovbi z vetrom je ekipa Brunel, s Peterom  Burlingom, zmagovalcem Pokala Amerike za krmilom, pridobila nekaj prednosti in si zagotovila drugo mesto.

Ekipa Scallywag, ki je bila na prvi oznaki tretja, je nekoliko zaostala in regato končala na četrtem mestu. Ekipa Dongfeng, se je ves čas trudila, da popravi napako, ki so jo naredili na štartu. Zaostanek za ekipo Turn the Tide on Plastic se je na vsakem obratu zmanjševal. A skiperka Dee Caffari je uspela prednost obraniti in končati kot peta. Domačini, ekipa Dongfeng, je končala na šestem mestu.

Po današnji regati sta si v skupnem seštevku priobalnih regat mesti zamenjali ekipi Dongfeng in MAPFRE ter ekipi Sun Hung Kai/Scallywag ter Vestas. Ekipa Vestas zaradi poškodb jadrnice v trku z ribiško ladjo ni nastopila na priobalni regati v Hong Kong-u in danes v Goungzhou.

Posnetek celotne regate pred mestom Guangzhou

Petek, 2.2.2018

Jutri bo pred kitajskim mestom Guangzhou potekala peta priobalna regata letošnje Volvo Ocean Race. Pričela se bo ob 15.00 uri po lokalnem času oziroma 7.00 (UTC). Tokrat direkten prenos regate ne bo možen zaradi tehničnih omejitev. Posnetek regate bo na voljo ob 23.00 po lokalnem lasu oziroma 15.00 UTC.

Flota sedmih jadrnic je med tednom opravila transfer iz Hongkonga in odplula v mesto Guangzhou. V trenutni skupni razvrstitvi priobalnih regat vodi ekipa Dongfeng s 25 točkami. Ekipa MAPFRE ima enako število točk, a je uvrščena na drugo mesto, ker ima manj zmag kot vodilna ekipa. Tretja je ekipa Brunel s 17 točkami, najslabše pa trenutno kaže ekipi Turn the Tide on Plastic s sedmimi točkami.

Po zaključeni regati bodo ekipe zopet opravile transfer do mesta Hong Kong. Tu se bo 7.2.2018 pričela šesta etapa. Jadralci se bodo odpravili na 6100 nmi dolgo plovbo proti novozelandskemu mestu Auckland.

Priobalno regato bomo spremljali v celoti. Vse informacije bodo objavljene na tem mestu.

Poleg otoka Lošinj so našli truplo 12 m dolgega kita. Samica se je zapletla v ribiške mreže in poginila zaradi izčrpanosti. Ribiči so truplo odpeljali na otok Male Orjule poleg otoka Lošinj.

Raziskovalci iz inštituta Blue World so opravili podrobne raziskave. Predvidevajo, da je bil to kit, ki smo ga v začetku meseca januarja videli plavati okoli otoka Lošinj. Samica kita je v dolžino merila 11,7 m. Kljub dolžini, pa je bil kit še mlad, saj se mladiči vrste Balaenoptera physalus skotijo dolgi med 5 in 6m. Z materjo ostanejo 6 do 8 mesecev in v tem obdobju že zrastejo do dolžine 10 do 12 m. So edina vrsta kita, ki prebiva v Mediteranskem morju in občasno priplava v Jadran.

Truplo kita je zavarovano na globini 20 m, kjer bo razpadlo

Na truplu kita niso našli nobenih poškodb, ki bi kazale na nasilno smrt kita. Predvidevajo, da je poginil zaradi izčrpanosti. Raziskovalci inštituta Blue World, bodo skelet kita ohranili. Ker v bližini otoka nimajo primernih prostorov, da bi izvedli avtopsijo in truplo očistili, so se odločili, da ga pustijo v morju, kjer bo narava poskrbela, da bo truplo razpadlo. Kosti kita bodo kasneje potegnili na kopno in jih očistili.

Le dan po odkritju kita, so truplo odpeljali na drugo lokacijo v bližini otoka, ga ovili z mrežami in pritrdili na morsko dno. Leži na globini 20 m. V naslednjih mesecih bodo raziskovalci opravljali redne oglede lokacije in spremljali naravno razpadanje trupla.

Ta vrsta kita je zaščitena. Za vse aktivnosti, ki jih izvajajo s truplom, so morali pridobiti dovoljenja hrvaškega Ministrstva za okolje in zaščito narave, Luške uprave, pomorske policije in še bi lahko naštevali.

Vir: Inštitut Blue World – Veli Lošinj, Foto: Mario Bonić in Danijel Pavlović

Pred plovbo je treba posebno pozornost nameniti motorju, osnovnemu pogonskemu sredstvu. Ker si želimo, da bi motor med plovbo normalno deloval, je treba pred izplutjem motor preventivno pregledati in ga pripraviti na plovbo.

1. Pregled nivoja motornega olja

Slika 1 - Redna kontrola nivoja olja Če je v motorju premalo olja, se motor ne bo podmazoval pravilno in bo odpovedal. Nivo je potrebno pregledati na vsakih 10 ur delovanja.

Pred vsakim izplutjem in še posebej pred občasnimi ali daljšimi plovbami moramo obvezno kontrolirati in po potrebi doliti v motor motorno olje. Poraba motornega olja je namreč pri motorjih za plovila večja, kot pri motorjih za avtomobile. Poraba olja je večja pri obremenjenem motorju (glisiranje), kot pri počasni plovbi. Na plovilu je zato smiselno imeti posodo z manjšo zalogo motornega olja za dolivanje. V primeru, da se nivo motornega olja občutno zmanjšuje, je treba ugotoviti vzrok za nadpovprečno porabo motornega olja in ga čimprej odpraviti. Kako ugotovimo, ali je v motorju ustrezna količina olja prikazuje slika 1. 

2. Pregled nivoja hidravlične tekočine

Pri motorjih s premikajočo se peto z vijakom (Z motorji, izvenkrmni motorji …) moramo preveriti nivo hidravlične tekočine, ki služi za uravnavanje naklona pete z vijakom.

3. Pregled nivoja olja v servo-krmilnem sistemu

Olje v servo-krmilnem sistemu omogoča delovanje servo-krmilnega sistema. Omogoča lažje krmiljenje. Z njim je opremljena večina plovil na motorni pogon. Količino olja moramo redno preverjati in po potrebi doliti olje, ki je namenjeno za hidravlične sklope. Motorno olje ni primerno!

4. Prezračevanje motorja

Pri čolnih z vgradnimi motorji sodi med obvezna opravila prezračevanje motornega prostora, kar je zelo pomembno predvsem za plovila z bencinskimi motorji. Prezračevanje je večinoma izvedeno prisilno z električnim ventilatorjem, ki ga moramo vklopiti vsaj dve do tri minute pred zagonom motorja in ga pustiti vklopljenega tudi med plovbo, še posebej če je ta počasnejša. Bencinski hlapi, ki se nabirajo v motornem prostoru in imamo z njimi opraviti predvsem pri motorjih z uplinjačem, so namreč eksplozivni. Brez prezračevanja vgradnih bencinskih motorjev tvegamo požar ali eksplozije.

5 .Pregled raznih priključkov na motorju

Občasno je dobro pregledati tudi različne priključke na motorju, med katere sodijo tudi gumijasta cev za dovod goriva ter cevi za dovod in odvod morske vode pri odprtem sistemu hlajenje oziroma dovod in odvod hladilne tekočine pri zaprtem sistemu hlajenja.

6. Pregled kaluže

Redno je treba preverjati kalužo in s tem sproti detektirati morebitno puščanje raznih tekočin na plovilu, tudi iz motorja (hladilna morska voda, hladilna tekočina, olja, gorivo). V plovilo lahko vdira voda skozi odprtine skozi katere je speljan pogon in skozi odprtine za dovod slane vode v plovilo (WC, kuhinj,..). Pušča lahko tudi katera izmed cevi za dovod morske vode za hlajenje motorja ali ena izmed cevi morske vode na motorju. V kolikor se v kaluži nabira voda le med delovanjem motorja, je potrebno ugotoviti katera izmed cevi pušča in jo zamenjati.

7 .Vizualni pregled filtra za morsko vodo

Redno pregledovanje filtra za morsko vodo je pomembno za preprečevanje prehoda nečistoč (npr. morska trava) v hladilni sistem. Če plujete pretežno na nižjih globinah, še posebno tam kjer je morsko dno obraščeno z morsko travo, je smiselno pogostejše čiščenje filtra za morsko vodo.

Slika 2 - Kontrola klinastega jermena Če ima jermen vidne razpoke, ga je potrebno zamenjati. Preverimo ustrezno napetost jermena.

8. Vizualni pregled filtra goriva oziroma sistema za filtracijo goriva

Ob normalnih pogojih, ko s kontaminacijo goriva nimamo težav, se filter za gorivo menjuje zgolj preventivno ob rednih servisih motorja. V primeru težav z gorivom pa se nam navadno najprej začne mašiti filter goriva, če vzroka ne odpravite pa lahko zaradi kontaminiranega goriva ostanete celo brez pogona. Pregledovanje filtra goriva je torej predvsem preventivne narave.

9. Pregled klinastega jermena

Pri pregledu klinastega jermena moramo biti pozorni na njegovo starost, obrabljenost in napetost. Če ima jermen vidne razpoke (glej slika2) ali pa vidno iztrošen, pomeni, da je preperel in ga je nujno zamenjati. Napetost jermena preverjamo tako, da ga na prostem delu pritisnemo s prstom. Primerno napet jermen se bo vdal za 1 cm (glej slika2). Če se vda več kot 1 cm, ga je potrebno napeti. Če jermen med delovanjem motorja cvili je premalo napet in drsi. Obvezno ga moramo pregledati in napeti. V kolikor se problem ponovi po nekaj urah delovanja, je iztrošen in ga je potrebno zamenjati.

Če se jermen vda manj, je prenapet. Sila na ležaje, s katerimi so pripete jermenice, je prevelika in se lahko poškodujejo.

10. Pregled količine goriva in načrtovanje njegove nabave

Pred izplutjem je treba preveriti količino goriva in narediti dober načrt plovbe ter oceniti predvideno porabo goriva. Načrtovanje nabave goriva je eno pomembnejših opravil, saj lahko brez premišljenega načrtovanja ostanete brez goriva.

11. Pregled napetosti v akumulatorjih

Za zagon velike večine motorjev na plovilih je potrebna električna energija iz akumulatorjev. Zato morate redno spremljati napetost v akumulatorjih in poskrbeti za njihovo pravočasno polnjenje med plovbo z motorjem oziroma na obali.

12. Preveri delovanje motorja

Po zagonu motorja je treba motor pustiti v prostem teku delovati nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo. Medtem preverite kroženje hladilne morske vode in spremljate indikatorje, ki prikazujejo temperaturo v motorju, tlak motornega olja, napetost akumulatorjev, itd… Na koncu preventivno preverite še prisotnost morebitnih svežih tekočin v kaluži.

To je že deveta nagrada za inovacije, ki jo je osvojil Suzuki v kategoriji izvenkrmnih motorjev, več kot kateri koli drugi proizvajalec izvenkrmnih motorjev.

Suzuki DF350 je edini izvenrmni motor z dvema obratno rotirajočima propelarjema

Novi vodilni 4-taktni izvenkrmni motor Suzuki DF350A je osvojil prestižno nagrado IBEX za inovacije za izvenkrmne motorje,  ki jo podeljuje Nacionalno združenje navtičnih proizvajalcev (NMMA) na mednarodni razstavi in konferenci graditeljev  v Tampi, Florida, ZDA, od 19.-21. Septembra  2017.

IBEX nagrada za inovacije se podeljuje novim proizvodom  v ladjedelništvu, ki so pokazali izrazit tehnološki napredek in kateri zagotavljajo praktične in ekonomične koristi za uporabnike.

Naslednje značilnosti  DF350A so bile ključni dejavniki za pridobitev nagrade:

• Največji volumen motorja V6 prostornine - 4.390 cm3
• Suzuki Dual Prop – dvojni propelerski sistem (za izjemen pogon in pospešek)
• Direct Air Intake & Dual Injector – direkten dovod zraka in dvojni injektorski sistem (dosega višje kompresijsko razmerje in učinkovitejše izgorevanje)
• Dual Louver system (za učinkovito odvajanje vode iz zraka)
• Nizka poraba goriva

Več informacij najdete na spletni strani uvoznika AS BOATS d.o.o.,  www.as-boats.si

Na zemlji ves čas pihajo vetrovi različnih smeri in različnih hitrosti. Če vreme opazujemo v kratkem časovnem obdobju, potem težko najdemo kakšne vzorce, če pa ga spremljamo skozi daljša obdobja, pa lahko ugotovimo, da obstajajo ponavljajoči vzorci vremena oziroma gibanja zračnih mas.

Na celotni zemeljski površini obstajajo veliki sistemi cirkulacije zraka. Z njihovo pomočjo se prenaša toplota iz tropskih krajev proti polarnim delom. V vsaki hemisferi imamo tri tako imenovane celice, v katerih se odvija cirkulacija zraka. Na severni in južni strani ekvatorja je po ena Hadley-eva celica. Razprostira se med ekvatorjem 0° in 30° severne in južne zemljepisne širine. Med 30° in 60° je druga celica imenovana Ferrel-ova celica, od tu pa do polov pa se razprostira Polarna celica. V posamezni celici zrak kroži med zemeljsko površino in troposfero (višine med 10.000 m in 15.000 m nad morjem).

Hadley-eva celica

Satelitska slika prikazuje področje Doldrums-ITCZ (1) z veliko količino vlage v zraku, področje pasatov (2), ki pihajo iz vzhoda proti ekvatorju in področje zahodnikov (3)

Hadley-eva celica je največja celica in se razteza od ekvatorja pa vse do 30° ali celo 40° severne oziroma južne zemljepisne širine. Ime je dobila po angleškem meteorologu Georgu Hadley-u.

V Hadley-evi celici pihajo ob zemeljski površini pasati. Na severni polobli pihajo iz severne do severovzhodne smeri proti ekvatorju, na južni polobli pa iz južne do jugovzhodne smeri proti ekvatorju. Okoli ekvatorja se obe zračni masi srečata in nastane področje imenovano Doldrums (Intertropska konvergentna cona), kjer prevladujejo obdobja brezvetrja in nenadnih intenzivnih neviht. Zračni masi iz severne in južne poloble se tu srečata in pričneta iznad površja dvigati v višine. Zaradi tega se okrog ekvatorja ustvarja področje nizkega zračnega pritiska. Ko se zrak dvigne se začne gibati v smeri proti polu (na severni polobli proti severnemu tečaju in na južni proti južnemu). Ko doseže 30°-40° severne oziroma južne širine (subtropsko področje), se začne zopet spuščati proti zemeljski površini. Tu se ustvarja visok pritisk. Ker so zračne mase, ki se spuščajo iz višin suhe, je cirkulacija zraka v Hadley-evi celici vzrok za puščavo kot na primer Sahara v severni Afriki.

Ferrel-ova celica

Ferrel-ova celica je srednja celica in se razprostira med 30°-60°  (do 40°-70) severne in južne zemljepisne širine. Zračne mase krožijo ob zemeljski površini od juga proti severu. Ob stiku s Polarno celico se pričnejo dvigovati do troposfere. Tu zopet nastane pas nizkega zračnega pritiska, ki botruje za nestabilno vreme v področju polarne fronte. V troposferi se zračne mase Ferrel-ove celice gibljejo proti jugu. Ob stiku s Hadley-evo celico se začnejo. In povzročijo pas visokega zračnega pritiska imenovan Konjske širine, kjer vladajo šibki vetrovi ali brezvetrje.

Ker se zračne mase v Ferell-ovi celici gibljejo v obratni smeri kot v Hadley-evi in Polarni, celica deluje kot nekakšen vmesnik. Na severni polobli površinski zračni tokovi potekajo od juga proti severu, medtem ko v Hadley-evi in polarni od severa proti jugu (in obratno na južni zemeljski polobli).

Polarna celica

Polarna celica je najmanjša in najšibkejša celica. Razteza se med 60-70 stopinjami severne in južne zemljepisne širine pa vse do severnega oziroma južnega pola. Zrak v celici se z višin spušča proti površju pri polu, ob površini se giblje od severa proti jugu. Ko se sreča s polarno fronto nekje med 60° in 70°, pa se prične zopet dvigovati.