Novice

Ko proizvajalci napovejo novost na navtičnem trgu, se pojavljajo številna vprašanje. Kadar gre za Pokal Amerike, ki v svetu navtike premika meje možnega, pa je vprašanj še več. Nič nenavadnega ni, če se vprašamo, če je to sploh možno.

Grant Simmer - član ekipe Land Rover BAR

V članku V Pokal Amerike prihajajo enotrupne jadrnice s hidrokrili, ki smo ga objavili novembra lansko leto, smo pisali o najavi organizatorjev Pokala Amerike, da za leto 2021 v tekmovanje prihajajo enotrupne jadrnice s hidro krili. Do sedaj smo videli že več različnih implementacij hidrokril tudi na enotrupnih jadrnicah. Za razliko od katamaranov, hidrokrila jadrnicam niso omogočala dviga trupa plovila nad vodno gladino. Zagotavljajo le navor, ki deluje v nasprotni smeri od navora, ki ga povzroča veter na jadra in posledično plovilo pluje manj nagnjeno kot običajno. Nove enotrupne jadrnice Pokala Amerike bodo drugačne. Omogočale bodo popoln dvig trupa plovila nad vodno gladino in ne bodo imele kobilice. Zaradi tega bodo plule izjemno hitro in bodo po napovedih omogočale plovbe s hitrostjo vse do 50 vozlov, kar je hitreje, kot smo lahko že videli pri katamaranih serije AC72.

Nove jadrnice bodo v dolžino merile 75 čevljev (22,80 m). Imele bodo tri hidro krila, ki bodo zagotavljala dvig trupa plovila nad vodno gladino in omogočala dobesedno letenje plovila. Na vprašanja, kako in zakaj bo to možno, je odgovoril Grant Simmer, izkušeni jadralec in direktor ekipe Land Rover BAR, ki nastopa v Pokalu Amerike:

»Jadrnice bodo lahko plule s hitrostjo 50 vozlov, eventualno tudi z višjo hitrostjo. Plovila bodo imela en trup in ne bodo imela kobilice. Na vsakem boku plovila bo pritrjeno po eno hidro krilo, ki bo tehtalo med 1200 in 1500 kg. Širina plovila bo 5,4 m. Ko bodo hidrokrila na svojih skrajnih legah bo skupna širina plovila znašala kar 15 m. Ko bodo spuščena v skrajno spodnjo lego bo ugrez plovila znašal 5m. Običajno plovilo takšnih dimenzij bi tehtalo med 30 in 35 tonami, to plovilo pa bo imelo zgolj 7 ton. Za krmiljenje hidrokril oblikovalcem ni uspelo zagotoviti ročnega sistema. Hidrokrila se bodo premikala s pomočjo električnih motorjev in bodo elektronsko nadzirana. Jadrnica bo lahko plula hitreje od katamaranov, ker bo hidrokrilo približno 3 m stran od plovila in bo zagotavljalo večji navor, pomagala pa mu bo še teža drugega hidro krila na nasprotni strani.«

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Zgodaj zjutraj, tretjega dne na otoku Bonaire  Jasmin odveže svojo barko z boje in ob otoku Klain Bonaire zapluje v globlje morje med obema otokoma. Morje je rahlo vzvalovano, veter pa s svojimi 12 vozli lepo pihlja kot pasat v njegova razprta jadra. Prijetna plovba, ni kaj. Čez čas veter malo spremeni smer  in zdaj piha JZ , kateri je tudi malo ojačal in tako jadrnica konkretno zapluje z več kot  šestimi vozli v Karibskem morju. Tokrat mu ribolov nekako ne gre. Zdaj se mora potruditi in zdaj lahko lovi, saj ko pride do otoka Curacao, tega več ne bo smel početi, kajti otok Bonaire je zaščiten saj je naravni park, prav tako pa so določeni deli, kjer na otoku Curacao ni dovoljen ribolov, naj je to s palico ali podvodno puško.

Ekipa Turn the Tide on Plastic je včeraj doživela nevaren manever imenovan "Chinese Gybe". Med plovbo po Južnem oceanu so celotno dogajanje posneli s kamero, ki je nameščena na plovili. Nevaren manever se je k reči srečno zaključil. Če je kateri izmed članov posadke še ne vemo a zaenkrat s plovila ni prišlo nobene sporočilo, ki bi nakazovalo na poškodbe.

"Chinese Gybe"

Chinese Gybe je nekontroliran navtični manever, ki se lahko zgodi pri plovbi z močnim vetrom v krmo. Do njega običajno pride, kadar jadrnica trči v velik val, ki jadrnico zaniha z ene strani na drugo. Glavno jadro zaradi lastne teže prične nekontroliran prelet na drugo stran. Jadro je na napačni strani in takrat ga zagrabi veter. Jadrnica se močno nagne na stran na katero je preletelo jadro. Bum zaradi močnega nagiba konča v vodi. V situaciji mora krmar in ekipa hitro in pravilno reagirati. Popustiti je potrebno uzde prednjega jadra, da se zmanjšajo sile na jadro. Jadrnica se poravna in jadranje lahko nadaljujemo na nasprotnih uzdah, kot so bila pred manevrom.

Španska jadrnica MAPFRE je prva priplula v avstralski Melbourne. Za plovbo dolgo 6500 nmi  preko Južnega oceana so potrebovali 14 dni 04 ure 7 minut in 21 sekund.

Ekipa MAPFRE, ki si je v zadnjih 3 dneh priplula približno 100 nmi prednosti, je uspešno prečkala ciljno črto v Melbournu ob 16.15 uri. Za ekipo je to že druga zaporedna etapna zmaga in njihova prednost v skupni razvrstitvi letošnje Volvo Ocean Race se bo še povečala. Tretja etapa, ki se je odvijala na Južnem oceanu bo prinesla dvojne točke in s tem bo prednost pred ekipo Vestas, ki je zmagala prvo etapo, še večja.

Ne trenutni drugi poziciji pluje ekipa Dongfeng. Plujejo nekoliko oslabljeni, saj se jim je v zadnjih miljah poškodovala kobilica oziroma hidravlični sistem, ki premika kobilico. Trenutno imajo še 30 nmi prednosti pred ekipo Vestas, ki pluje na tretjem mestu. Dokler ne prečkajo ciljne črte, ne bomo vedeli, katera ekipa bo zasedla drugo in katera tretje mesto. Ekipa Brunel ta trenutek zaostaja 50 nmi, ostale pa več 100 nmi.

Najmočnejša točka naše ekipe so ljudje. Vsi so odlični. Vedno delajo in dajo vse od sebe. Etapa je bila izjemno naporna in veseli smo, da je vse potekalo tako kot mora. Sedaj imamo nekaj dni za počitek in priprave na naslednjo etapo.", je povedal Xabi Fernandez, skipper zmagovalne ekipe MAPFRE, po prihodu v cilj.

Ob 21:52:11 (UTC) je v cilj priplula tretja ekipa Vestas, uro in pol za njo pa še ekipa Brunel. Trenutno plujejo še tri ekipe Sun Hung Kai/Scallywag ima do cilja še 193 nmi, Turn the tide on Plastic, ki so včeraj doživeli Chinese Gybe (videoposnetek manevra na tej povezavi), imajo dodatnih 12,5 nmi, na zadnjem mestu pa pluje ekipa AkzoNobel, ki mora do cilja prepluti še 441 nmi in jo bomo v cilju videli šele jutri.

"Etapa je bila izjemno naporna. Smo zelo veseli, da smo se uvrstili na zmagovalne stopnica. Odlično je, da smo v cilj pripluli za božič in da bomo stopili na kopno. Bilo je težko a vsi smo dobro. Srečni smo da smo pripluli v enem kosu.", je povedal Mark Towill, direktor ekipe Vestas in ko-skipper.

Ekipa Brunel se je uvrstila na četrto mesto. Na etapi so zabeležili najboljši 24 urni rezultat. V enem dnevu so prepluli 538,1 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala 22.4 vozla. Rezultat so dosegli prav včeraj.

Skipper Bouwe Bekking je v cilju dejal:  "Etapa je bila težka. Ves čas smo vedeli, da bo. Vetrovi in jadranje je bilo odlično. Nismo imeli večjih težav. Naslednjo, četrto etapo lahko začnemo čez 10 minut. Zadnji dan smo res pluli odlično a žal ni bilo dovolj, da bi ujeli in prehiteli ekipo Vestas. Nismo se predali do zadnjega trenutka, saj vemo, da se lahko zgodijo prav neverjetne stvari..."

Prihodi v cilj 3. etapa

Trenutni rezultati po treh etapah:

Od 17. do 22. decembra se je v Palamosu v Španiji odvijala tradicionalna mednarodna Božična regata (ang. “Christmas race”) v olimpijskih in nekaterih mladinskih tekmovalnih razredih. Tekmovanja so se letos udeležili štirje slovenski predstavniki. Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič sta zmagala v olimpijskem dvosedu 49er.

Na vzhodni obali Španije, blizu meje s Francijo in le nekaj 10 kilometrov od Girone, se je že dvainštiridesetič zapored odvijala mednarodna Božična regata v olimpijskih ter nekaterih mladinskih prehodnih tekmovalnih razredih. V Španijo so odpotovali Peter Lin Janežič ter Sebastian Prinčič v dvosedu 49er ter Jan in Liam Orel v enosedu Finn. Tekmovanje so v večji meri zaznamovali močnejši vetrovi, ki so morje razpihovali tri od petih tekmovalnih dni. Preostala dva dneva je bilo vetra bolj malo, prvi tekmovalni dan se sploh ni jadralo, zadnji tekmovalni dan pa je plov za odličja potekal šele v popoldanskem času.

V razredu 49er sta Slovenijo zastopala Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta bila ves čas med najboljšimi. Pred zadnjim tekmovalnim dnem, ko je bil na vrsti plov za odličja in se je točkovalo dvojno, sta bila na petem mestu. Z odličnim jadranjem sta zadnji plov zaključila na drugem mestu ter skočila na vrh rezultatske razpredelnice. Ne le, da sta jadralca na tem tekmovanju zabeležila svojo prvo zmago v posameznem plovu (slavila sta v dveh plovih), to je tudi njuna prva zmaga v skupnem seštevku. Izvrsten rezultat je zanju gotovo odlična motivacija pred prihajajočimi tekmovanji v prihodnjem letu in borbo za pridobitev vozovnice za prihajajoče Olimpijske igre. Drugo mesto sta osvojila Norvežana Tomas Mathisen in Mads Mathisen, tretje pa Yan Chekh in Ivan Zotov.

V razredu finn sta nastopala Jan Orel in Liam Orel. Jan je na koncu zasedel 14. mesto, Liam pa 23. Zmaga je odšla v Estonijo k Denissu Karpaku. Drugi je bil Hrvat Milan Vujasinovič, tretji pa Španec Alejandro Muscat. 

Mogoče se sliši neverjetno, vendar je resnično. Slovenski jadralec Žiga Rebek iz Ljubljane, je v cilj 3. etape v Melbourne priplul prej kot vse profesionalne ekipe. Za plovbo je potreboval le 11 dni 4 ure  1 minuto in 34 sekund.

Verjetno se sprašujete, kako je to mogoče. Brez jadrnice, brez posadke a v cilju hitreje od vseh profesionalcev. Da ne omenimo, da ga ni zalil noben val in da je lahko popolnoma normalno spal in med regato celo skočil na dvodnevno službeno potovanje.

Hkrati z regato, ki poteka na svetovnih oceanih poteka tudi virtualna regata Volvo Ocean Race. Žiga se je na regato prijavil in tekmuje pod psevdonimom LJadra. Tokrat je zasedel prvo mesto in vse ostale virtualne tekmovalce prehitel za eno minuto. Drugo mesto je zasedel Šved Nilhos_1, in za dve minuti prehitel Francoza Charlie 2010. 3. etapo regate je 50 virtualnih tekmovalcev zaključilo z zaostankom manjšim od 16 minut od zmagovalca.

Žiga Robek si je zmago zagotovil v nevihti, ki so jo doživeli tudi pravi tekmovalci regate. Med 66.000 tekmovalci virtualne regate je plul najbolj južno. Ker za virtualne jadralce Antarktična cona prepovedane plovbe ne velja, je izkoristil svojo pozicijo in jadral v najboljših pogojih. Kljub temu, da cela dva dneva ni uspel sesti za računalnik zaradi službene poti, so bile njegove taktične odločitve prave in obdržal je vodilno pozicijo.

"Za zmago je bila ključna odločitev, ko sem opazil, da se mi približuje področje nizkega zračnega pritiska. Odločil sem se da zajadram najjužneje med vsemi sotekmovalci. Borba je bila ves čas napeta. Med prvimi desetimi je bilo zgolj eno miljo razlike. Dva dni regate sem moral izpustiti, ker sem se odpravil na službeno pot. Do zadnjega trenutka nisem vedel, kako se bo izšlo. K sreči mi je uspelo in sem zelo vesel.", je povedal Žiga Rebek

Virtualni regati Volvo Ocean Race se lahko pridružite na: http://www.volvooceanrace.com/en/game.html. Četrta etapa se prične 2.1.2017. Plovba bo potekala od Melbourna v Avstraliji do Hong Konga.

Dva motorja za pogon plovila pomenita varnost. V kolikor en motor odpove, bomo pač pluli na motor, ki še deluje. Izgleda enostavno vendar v resnici ni tako preprosto. Poznati moramo nekatere tehnične rešitve na našem plovilu, če se želimo izogniti iz zagate, ko odpove en motor. Poglejmo si tri različne pogonske sisteme in lastnosti posameznih, da bomo vedeli, kako ukrepati, ko odpove en motor.

Plovilo z dvema motorjema in osovinskim pogonom

Kadar nam odpove eden izmed motorjev na plovilu, ki ima dva vgrajena motorja in osovinski pogon lahko nadaljujemo plovbo z enim samim motorjem. Motor, ki je nehal delovati moramo prestaviti v nevtralni položaj. V kolikor ga pustimo v prestavi, se propeler motorja ne bo vrtel in bo povzročal velik upor. Zaradi tega bo plovilo močno zavijajo v smer nedelujočega motorja. Ker so krmila pri motornih plovilih običajno majhna, se lahko zgodi, da bo zaradi močnega zavijanja plovila v eno smer, izjemno težko krmariti. Da bomo vedeli, kako se naše plovilo obnaša kadar deluje samo en motor, je najbolje opraviti test, ko imamo oba delujoča motorja in enega izključimo. Tako bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo, kadar pride do okvare. V primeru plovbe zgolj z enim motorjem moramo pluti počasi. Pri večjih hitrostih, na oba pogona delujejo večji navori in jih lahko poškodujemo. Nikakor ne smemo poizkušati gliserati.

Plovilo z dvema izvekrmima motorjema

Če odpove eden izmed dveh izvenkrmnih motorjev, potem nedelujoči motor dvignemo iz vode v kolikor je to možno. Ali je to možno, je odvisno od načina priklopa motorjev na krmilni sistem. Če je sistem tak, da motrja v celoti ne moremo dvigniti iz vode, ga dvignemo le toliko, da bo propeler nedelujočega motorja povzročal čim manjši upor. Plovba z enim izvenkrmnim motorjem naj bo počasna. Če je nedelujoči motor dvignjen, lahko plujemo hitreje ali celo gliseramo. Gliseranje odsvetujemo. To naredimo le v primeru nuje, kadar imamo na krovu poškodovano osebo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. Drugače plujemo počasi, da zmanjšamo navor na delujoči motor. Ker motor ni nameščen v centru plovila, lahko povečan navor poškoduje prenose oziroma menjalnik motorja. Previdni moramo biti tudi pri krmarjenju. Ker je en motor dvignjen bo krmarjenje težje in plovilo bo zavijalo v smer nedelujočega motorja. Manevrske sposobnosti plovila so slabše!

Plovilo z dvema vgrajenima motorjema in Z pogonom

V kolikor pride do okvare enega motorja z Z pogonom, lahko pogon dvignemo, da zmanjšamo upor. A v tem primeru moramo biti izjemno previdni pri krmarjenju. Če krmilo obračamo v skrajne lege lahko pride do preobremenitve tesnil zaradi česar lahko v plovilo začne prihajati voda. Zato krmarimo le z manjšimi popravki. Druga pogosta težava pri Z-pogonih je priklop sistema kriljenja. Hidravlične črpalke so priključene zgolj na en motor. V kolikor nam še vedno deluje motor, na katerega je priklopljena hidravlična črpalka krmila, bo krmarjenje plovila delovalo normalno. V kolikor nam odpove motor na katerega je priključena hidravlika krmarjenje, bo krmarjenje izjemno oteženo, saj bomo morali krmariti brez pomoči hidravlike, pri novejših sistemih, pa se lahko zgodi, da krmilo ne bo več delovalo. Če bo krmilo ostalo v centralni poziciji oziroma blizu nje, bomo lahko krmarili na druge, spodaj opisane načine. V kolikor bo ostalo močno iz centralne pozicije bo plovilo zgolj zavijalo in plovba ne bo mogoča.

Kako pa če ne deluje krmilo? 

V vseh primerih ko nam odpove en motorja in krmilo ne deluje več, lahko krmarimo na različne načine. Ko plujemo po odprtem morju, lahko na skrajno levo ali skrajno desno stran krme privežemo vedro ali pa nevihtno sidro. Na strani, kjer bo privezano, bo večji upor in plovilo bo začelo zavijati v to smer. Če imamo na plovilu nameščen prečni propeler, lahko smer spreminjamo z njim. Vedno moramo pluti počasi. Ne presegajmo hitrosti 3-5 vozlov. Poiščimo primerno mesto za sidranje plovila, kjer bomo lahko opravili popravilo motorja ali počakali na pomoč. Pristajanje s plovilom z nedelujočim sistemom za krmiljenje je skoraj nemogoče in nevarno. Izvedemo ga lahko le, če v naprej poznamo primerno privezno mesto, do katerega bomo lahko pripluli z zmanjšano sposobnostjo manevriranja.  V kolikor tega nismo poizkusili nikoli, ne počnite tega ko bo prišlo do okvare.

V Palamosu v Španiji se je zaključil predzadnji tekmovalni dan tradicionalne Božične regate, na kateri nastopajo tudi štirje slovenski predstavniki. Dan je potekal v znamenju severovzhodnega vetra, ki je pihal z jakostjo 18-24 vozlov. V razredu 49er, kjer tekmujeta Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, so odjadrali tri plove.

Outerlimits SV 43 je eno najhitrejših plovil, ki je kdajkoli plulo na vodi. S hitrostjo 160 vozlov velja za trenutnega hitrostnega rekorderja.

V mesecu avgustu so hitri gliser Outerlimits SV43 testirali na reki Hudson v New Yorku. Gliser, ki je namenjen za doseganje izjemnih hitrosti plovbe na vodi, ima nekaj svojevrstnih lastnosti. Ima edinstveno stopničasto obliko trupa, aerodimanično obliko in seveda dva močna motorja. Poganjata ga namreč dva Mercury Racing motorja, ki razvijeta po 1350 KM. Oba zadostujeta, da gliser pluje s hitrostjo 150 vozlov, na mirni vodi, kot recimo na reki Hudson, pa jim je uspelo doseči hitrost 180,47 milj na uro (ameriška milja) oziroma preračunano v vozle 160 vozlov. Če preračunamo še v kilometre na uro pa je to neverjetnih 296,32 km/h.

Video posnetek rekordnega dosežka