Novice

Dobre novice prihajajo iz Francije z evropskega prvenstva v razredu 29er – po prvem dnevu finalnih plovov sta se Rok Verderber in Klemen Semelbauer že bolje ujela z novo jadrnico in razmerami ter odlično odjadrala vse tri plove, z uvrstitvami na 9., 7. in 3. mesto pa sta se zavihtela na skupno 10. mesto! V bronasti skupini pa po prvem dnevu v finalnih plovih vodita Matej Potokar in Žiga Mrak Kneževič.

Trener ekipe Verderber-Semelbauer, Borut Verderber, nam je poslal podrobnejše poročilo o razmerah: “Pred mesecem dni smo kupili novo jadrnico. Pogoji za trening v Portorožu so bili slabi in tako smo prišli na evropsko prvenstvo z novim materialom, ki pa ga nismo uspeli povsem osvojiti. Za nameček smo tukaj na področju, kjer se nivo morja dvakrat dnevno spremeni za 5-6 metrov in tokovi močno vplivajo na potek regat. Za našo mlado ekipo je to dokaj nova dimenzija vsaj zaradi jakosti tokov. Ob tem smo se zadnje dni ukvarjali predvsem s psihologijo fantov, katerim se nobena odločitev na polju ni obrnila v prid. Če potem omenim še 1. plov, ki sta ga končala z BFDjem in prvi dan končala na 133. mestu. In če priznam, da so bile naše ambicije vsekakor kolajna, potem si najbrž ni težko predstavljati frustracij pred odhodom na vodo. Po 1. dnevu plovov v zlati skupini sta fanta napredovala na 10. mesto in to v izredno zahtevnih pogojih. Ob tem sta domačina Francoza, 2. in 3. uvrščena na nedavnem svetovnem prvenstvu, padla na mesti za našima fantoma. Tudi ostali favoriti so se opekali en za drugim. Skratka, mi počasi začenjamo voziti, kot si želimo, in seveda upamo na nadaljnja napredovanja. Malce športne sreče in vas navijače pa bomo vsekakor potrebovali.”

VIR: JZS.si

Mladinskega svetovnega prvenstva v razredu finn na Blatnem jezeru na Madžarskem je konec. Liam Orel ga je zaključil na fantastičnem 3. mestu v starostni skupini do 19 let ter na 19. mestu skupno, Jan Orel pa na 31. mestu skupno v konkurenci skoraj 50 jadralcev iz 21 držav. Mladinski svetovni prvak je postal Oskari Muhonen iz Finske, drugo mesto je osvojil Argentinec Facundo Olezza, tretje pa Irec Fionn Lyden.

Zaradi visokih temperatur in brezvetrja zadnja dva dneva, v soboto in nedeljo, ni bilo več izpeljanih plovov, tako se je prvenstvo zaključilo z uvrstitvami po šestih plovih, ki so jih     mladi finnaši opravili do petka. Še danes zjutraj so sicer načrtovali dva plova, vendar jih tudi tokrat veter ni osrečil. Trener Jure Orel je ob tem povedal: “Izkušnja je bila za oba Orla odlična, za Liama pa tudi izreden rezultat. Jan je imel nekaj zapletov, vendar sem prepričan da bo to, kar zna, pokazal naslednji teden med člani.”

Danes po podelitvi priznanj se naši Orli vračajo v Slovenijo, nato pa se v petek zgodaj zjutraj zopet podajo na Madžarsko, kjer Jana in Liama čaka naslednji veliki izziv, to bo svetovno prvenstvo v članski kategoriji v razredu finn.

Za razliko od razreda laser so v razredu finn jadralci lahko stari 23 in 19 v letu prvenstva za udeležbo v starostnih skupinah U19 in U23, torej ima Jan Orel še eno leto jadranja v U23, Liam pa še dve leti v U19 ter šest let v U23.

VIR: JZS.si

V Medembliku na Nizozemskem se je zaključilo člansko svetovno prvenstvo v razredu laser radial za moške in ženske. V šestih dneh so jadralci odjadrali 10 plovov v šibkem do zmernem vetru. Zadnji dan se zaradi pomanjkanja vetra žal ni jadralo.

Prvenstvo je odlično začela Kim Pletikos, ki je v ženskem olimpijskem enosedu laser radial po prvem dnevu celo prevzela vodstvo in s tem pokazala, da gre v prihodnosti nanjo še kako računati. V nadaljevanju je sicer nekoliko nazadovala, a s še nekaterimi odličnimi uvrstitvami na koncu zasedla odlično 22. mesto, kar je najboljši rezultat s svetovnih prvenstev v tem jadralnem razredu doslej in odličen obet pred naslednjeletnim svetovnim prvenstvom, ko se bodo prvič podeljevale vozovnice za olimpijske igre. Slovenija v tem razredu doslej še ni imela svoje predstavnice na olimpijskih igrah. Svetovna prvakinja je postala aktualna olimpijska prvakinja Nizozemka Marit Bouwmeester pred Belgijko Evi Van Acker in Japonko Manami Doi.

V moški konkurenci je naslov svetovnega podprvaka branil Nik Pletikos, ki pa mu zaradi slabšega začetka in kljub zelo dobrim nadaljevanjem na koncu ni uspelo ponoviti lanske uvrstitve. Prvenstvo je končal na še vedno odličnem 8. mestu. Na 28. mestu je prvenstvo zaključil Maks Vrščaj, na 54. mestu pa njegov mlajši brat Toni Vrščaj. Svetovni prvak je še šestič postal Poljak Marcin Rudawski, ki je še enkrat pokazal, da je v tem razredu skorajda nepremagljiv. Drugi je bil Švicar Eliot Merceron, tretji pa Avstralec Zac Littlewood.

VIR: JZS.si

Prehod Privlaka na otoku Lošinj je enkratna bližnjica za plovbo iz luke Mali lošinj proti notranjim otokom Cres, Rab in naprej proti Krku in Opatiji. Vendar ne ob vsakem vremenu.

Prehod Privlaka je umetno zgrajen kanal, ki v dolžino meri 40m v širino pa približno 8m. Skozi kanal ob lepem vremenu teče morski tok, ki dosega hitrosti med 1 in največ 3 vozli. Ko se vreme spremeni, ko zapiha močna burja, pa se zadeve spremenijo. Veter potiska veliko maso vode, ki se skozi prehod preliva z veliko hitrostjo. V primeru močnega vetra in hkratnega plimovanja doseže hitrosti preko 6 vozlov.

Plovba v takih pogojih je varna le kadar lahko s plovilom plujemo vsaj 2 do 3 vozle hitreje od morskega toka. Motorna plovila primerno hitrost dosežejo zlahka, a za večino jadrnic je hitrost plovbe 8-9 vozlov z motorjem praktično nemogoča zaradi šibkih motorjev.

Takšno neugodno vreme je bilo v  prehod Privlaka 12.8.2017. Skozi prehod so najprej zaplula plovila, ki prihajajo iz luke in imajo prednost. Na plovbo skozi kanal se je podala tudi italijanska posadka jadrnice. Namestili so vse bokobrane in se pognali skozi prehod. Skoraj bi jim uspelo. S premcem plovila so pripluli do izhoda kanala, kjer so trčili v morsko gmoto, ki jih je potisnila nazaj v kanal. Več v videu:

Foto in video: Marjan Jelen

Danes zjutraj je plovilo trčilo v skalo otoka Žut. V plovilo je naglo začela vdirati voda.

Nesreča se je zgodila v jutranjih urah. Skiper, ki je upravljal z10 m dolgim motornim plovilom je kmalu ugotovil, da je udor vode premočan in da potopne črpalke ne bodo uspele izčrpavati vode. Ker je bil v bližini marine Žut je panično poklical na recepcijo. Zanimalo ga je če ima marina možnost dviga plovila. Ker tega na otoku Žut ni, je zaprosil, če mu lahko sporočijo primerno lokacijo, kjer bi lahko s plovilom nasedel in ga rešil pred potopitvijo. Delavci marine so ga napotili proti majhni plaži pred gostilno Sandra, na južni strani marine Žut. Italijanu je uspelo s plovilom pripluti do lokacije in nasesti plovilo. Na pomoč so priskočili delavci marine in nekaj naključnih opazovalcev. S skupnimi močni so plovilo potegnili v plitvino in ga rešili.

Plovilo je trenutno še vedno ob obali otoka.

Takole pa so jo odvlekli z otoka Žut:

Vir in foto: Tomaž Petauer

V zaključku letošnjega poletja bo podjetje Moto-Nautika organiziralo navtični dan na Ptujskem morju – RANCI.

Mesec september se bo na štajerskem pričel z navtičnim dnevom na RANCI oz. lokaciji znani tudi kot Ptujsko morje. Osrednja dejavnost dneva bo predstavitev novih plovil in gumenjakov znamk Ranieri International ter GRAND.

Zato vabimo vse, ki si želijo v živo ogledati floto plovil ter se tudi popeljati in izkusiti vožnjo, da se pridružite v nedeljo 3. septembra 2017, od 10. do 18. ure.

V sklopu programa vam bodo predstavili vsa Ranieri in GRAND plovila, izvenkrmne motorje, vodne skuterje, dodatno opremo za vodne športe, ter letos prvič tudi RENT-A program, ki vključuje najem plovil, motornih koles, SUP-ov, wakeboardov, vodnih smuči, kneeboard, in ostale navtične opreme.

Poleg tega boste lahko sami preiskusili svoje vodne sposobnosti in ravnotežje, ter sami zaveslali s SURF SUP-om.

Celotno dogajanje bo popestrila glasba, ki bo ves dan skrbela za veselo vzdušje. Ne zamudite in izkoristite nedeljo, ter se nam pridružite na Ptujskem morju!

Več informacij: www.moto-nautika.com

Zaščitena območja največkrat obsegajo področje redkih značilnih in potencialno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato je treba omejevati vplive na tamkajšnje ekosisteme. Na zaščitenih območjih zato veljajo posebna pravila tudi za navtike.

Pravila za navtike v zaščitenih območjih

Med zaščitena območja spadajo naravni parki, naravni rezervati, krajinski parki, naravni spomeniki ipd. To so območja kopnega in/ali morja, ki so zaščitena zaradi ohranjenja biodiverzitete ter naravnih in kulturnih virov. Zato je pomembno, da vsi obiskovalci teh območij pri njihovi zaščiti sodelujejo tako, da se držijo tamkajšnjih pravil oziroma omejitev. Pravila so izdelana v skladu z zakonodajo o zaščiti in ohranjanju narave. Za njihovo neupoštevanje se lahko izrečejo denarne kazni.

Kakšna so najbolj pogosta pravila v zaščitenih območjih?

• Vstop je dovoljen samo z vstopnico.
• Vsakršno onesnaževanje okolja, vode in dna je prepovedano.
• Ponekod je lahko prepovedano sidranje.
• Ponekod je lahko prepovedana plovba.
• Trganje in uničevanje zaščitenih rastlinskih vrst je prepovedano.
• Nadlegovanje, lovljenje, ubijanje zaščitenih živalskih vrst je prepovedano, tako na kopnem kot tudi v morju.
• Obiskovalci se lahko gibljejo samo po označenih poteh.
• Kampiranje je na mestih, kjer to ni izrecno dovoljeno, prepovedano.
• Prižiganje ognja je strogo prepovedano.
• Plezanje po klifih je prepovedano.
• Prinašanje vnetljivih stvari je prepovedano.
• Psi morajo biti privezani na povodec.

Kako plujemo v zaščitenih območjih?

Pravila oziroma omejitve za plovbo v zaščitenih območjih so običajno navedena v navtičnih vodnikih in brošurah posameznih zaščitenih področij. Omejitve je treba upoštevati že med začetnim načrtovanjem plovbe, če nameravate obiskati tudi katero izmed zaščitenih območij.

Med drugim morate biti pozorni na omejitve gibanja plovila in na omejitve hitrosti plovila (npr. v Naravnem parku Telašćica od daljice, ki povezuje točki rta “Pod Poljica” in rta “Gubac”, v notranjost zaliva ne smete pluti s hitrostjo višjo od 10 vozlov; v zalivih, kjer je večje število plovil – Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo Polje, Pasjak in Jaz, pa ne smete pluti s hitrostjo višjo od 5 vozlov).

Skrajne meje zaščitenih območij manjšega obsega so običajno označene s posebnimi IALA oznakami, da vanje težko vplujemo pomotoma.

V določenih zaščitenih območjih je plovba povsem prepovedana (npr. na Otočju Brijuni je dovoljeno samo vplutje v pristanišče na otoku Veli Brijun in v zalivu Mikula).

Zaradi zaščite morskega dna je na določenih področjih prepovedano sidranje, saj bi s tem lahko uničevali naravni habitat.

Kakšne so cene vstopnin za naravne parke?

Ceniki so ponavadi razdeljeni na sezono (julij in avgust) in obdobje izven sezone. Cene so različne za odrasle, otroke, študente in skupine, ponekod pa vključujejo tudi vodene oglede in vožnjo z ladjo. Vstopnine so obvezne tudi za vsa plovila, ki vplujejo v naravni park, odvisne so od dolžine plovila. Navadno je treba poleg plačila vstopnine za plovilo plačati tudi vstopnino za vsakega člana posadke.

Glede vstopnin in posebnih pogojev se je najbolje podrobno pozanimati na uradnih spletnih straneh naravnega parka, saj se pogoji spreminjajo praktično vsako sezono. V naravnih parkih so pristojbine za privez običajno višje v primerjavi z vsemi ostalimi priveznimi mesti (npr. pristojbina za privez v pristanišču Veli Brijun za jahto dolžine do 14,99 m znaša v mesecu juliju in avgustu približno 200 €/dan). 

Cene vstopnic in spletni nakup za vse Nacionalne parke na Hrvaškem najdete na: Nacionalni parki na Hrvaškem.

Naravni rezervati v Sloveniji

Znotraj meja rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov, povzročanje hrupa itd.

Naravni spomenik Debeli rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. 

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.

Podvodni naravni spomenik Rt Madonna

Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82' N, 13°33.79' E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M.

Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa.

Krajinski park Sečoveljske Soline

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi.

Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti. Kanali Lera, Kurto in Džasi so predvsem zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na območju KPSS je prepovedano vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri. Plovbo v drugem območju parka (med Kanalom Sv. Jernej in Kanalom Dragonja) bo podrobneje opredelil načrt upravljanja KPSS, ki je v pripravi (5. člen Uredbe o KPSS). Siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja parka.

Naravni rezervat Strunjan

Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Strunjan – Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.

Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek.

Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa.

Naravni spomenik Debeli Rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B K(9) 15s 8m 8M

Naravni parki na Hrvaškem, v katere je mogoče vpluti

NP Kornati

Nacionalni park Kornati je za navtike eden najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih parkov. Plovba je dovoljena po celotnem področju razen v posebej zaščitenih conah. To so področja otokov Purara, Mrtenjak, Kolobučar, Mali in Veliki Obručan ter čeri Klint in Volič.

Sidranje in prenočevanj je dovoljeno v naslednjih zalivih: Stiniva, Statival, Lupeška, Tomasovac - Suha punta, Šipnate, Lučica, Kravjačica, Strižnja, Vruje, Gujak, Opat, Smokica, Ravni Žakan, Lavsa, Piškera - Vela Panitula, zaliv Anica na otoku Levrnaka, Podbižanj in Koromašna.

Celotno področje parka je v privatni lasti. Hoja po otokih je dovoljena zgolj po označenih poteh. Kopanje je dovoljeno povsod razen v zaščitenih conah. V park je prepovedano vnašati strelno orožje in podvodne puške.

Vstopnico je možno kupiti na recepcijah parka, v spletni prodaji ali od pooblaščenih oseb v parku samem. Vstopnica kupljena izven meja parka velja 15 dni od izbranega datuma obiska, v spleti trgovini pa 7 dni (dnevna vstopnica velja samo en dan, a park lahko obiščemo znotraj navedenih okvirov).

NP Mljet

Nacionalni park Mljet obsega zahodni del otoka Mljet in 500m morski pas ob obali. Meja parka na vzhodni strani je zaliv Tetinica na severu in rt Tojsti na jugu. Plovba v področju parka je omejena. V Malem jezeru je dovoljena plovba zgolj za plovila na vesla. V velikem jezeru in kanalu Soline je dovoljena le plovba službenih plovil parka in domačinom. Privez plovil in sidranje je dovoljeno le na za to označenih mestih. Hitrost plovbe v kanalu Soline in Veliko jezero je 5 vozlov. Kopanje je dovoljeno povsod razen v pristaniščih. Ribolov je prepovedan. Za park je potrebno kupiti vstopnico. Nakup je možen preko spletne prodaje, v recepcijah parka ali direktno od pooblaščenih oseb v parku, ki vstopnino pobirajo po sidriščih.

NP Brijuni

Plovba v akvatoriju nacionalnega parka Brijuni je omejena. Dovoljeno je le vplutje v luko na otoku Veli Brijun in v zaliv Sv. Nikola na otoku Mali Brijun. Po vplutju v luko se je obvezno prijaviti v recepciji hotela. Vstopnica za plovila do 14.99 vključuje vstopnino za 5 oseb, do 24.99 m pa 15 oseb. Za ostale je potrebno kupiti dodatno vstopnico. Vstopnica velja za bivanje v parku do 24 ur.

PP Telašćica

Naravni park Telaščica je na jugu Dugega otoka. Plovba v področju je regulirana. Hitrost gibanja na področju, ki ga povezuje črta od  rta Pod Poljica do rt Gubac in vse do konca zaliva Telaščica je omejena na 10 vozlov. Na področju zalivov, kjer je dovoljeno sidranje (Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo polje, Pasjak in Jaz) je hitrost plovbe omejena na 5 vozlov. Prepovedan je lov s podvodno puško. Samostojno potapljanje je dovoljeno le na področjih otokov Garmenjak Veliki, Garmenjak Mali, Korotan in Podusobine). V parku se lahko sprehajamo le po označenih poteh. Prepovedano je kajenje in prižiganje ognja.

Cena vstopnine je odvisna od dolžine plovila. Nakup karte izven parka je 10% cenejši.

PP Lastovsko otočje

Naravni park Lastovo zajema skupno kar 44 otokov, otočkov in grebenov. Največji je otok Lastovo, na zahodu sta Prežba in Mrčara, 13 pa otokov na severovzhodu otoka Lastovo, ki se imenujejo Lasovnjaci ali Lastovci. Na področju parka imajo lahko stalni privez za plovilo le domačini in službena plovila parka. Začasni privez je dovoljen le na za to označenih priveznih mestih in sidriščih. Za plovbo po parku je potrebno plačilo vstopnine. 

Že nekaj let se govori o ladjah, ki bodo po oceanih plule brez človeške posadke, upravljali pa jih bodo daljinsko iz nadzornega centra. Do sedaj se je o tem veliko le govorilo, večjih premikov na tem področju pa nismo zasledili.

Včeraj je japonsko podjetje Nippon Yusen K.K. objavilo novico, da bodo leta 2019 na plovbo poslali prvo ladjo, ki jo bodo upravljali daljinsko. Eno izmed svojih ladij za prevoz kontejnerjev bodo do leta 2019 usposobili za popolnoma avtonomno plovbo brez posadke. Prva plovba bo po planu iz Japonske proti severni Ameriki preko Pacifika. Pri prvem poizkusu bo na krovu še vedno človeška posadka, ki bo ves čas v pripravljenosti, če bo kateri izmed sistemov odpovedal.

Japonci niso edini, ki si želijo floto svojih ladij posodobiti z daljinskim upravljanjem in na ta način zmanjšati stroške plovbe. Z uvedbo sodobnih računalniških sistemov želijo ladjarji zmanjšati možnosti za človeške napake, ki so v večini razlog za pomorske nesreče.

V istem letu namerava prvo daljinsko vodeno ladjo poslati na plovbo tudi norveško podjetje Yara, ki izdeluje umetna gnojila. Le leto kasneje planirajo ladjo izpopolniti na način, da bo sposobna pluti popolnoma avtonomno, brez daljinskega vodenja. Ladja z imenom Yara Birkeland bo poleg avtonomnosti tudi prva ladja, ki bo tovor prevažala brez emisij toplogrednih plinov. V celoti jo bo poganjala le elektrika. Plula bo na relaciji med  mestom Porsgrunn, kjer je tovarna in mestoma Brevik in Larvik, ki sta oddaljena 14 oziroma 26 km. Z uporabo ladje bodo letno nadomestili kar 40.000 kamionskih prevozov na omenjenih relacijah.

Ste letos doživeli enkratno navtično poletje, zmagali na eni izmed regat, ali pa zgolj preživeli družinski dopust na plovilu?

Če ste, potem je sigurno za to zaslužen tudi skipper, ki je poskrbel za varno in zabavno plovbo. Njegovo dobro delo lahko nagradite in ga nominirate za Skipperja leta 2017 na tej povezavi.

O izboru

Letošnje leto bomo v Sloveniji dobili že petega Skipperja leta. Vsakoletni izbor je namenjen, da nagradimo trud oseb, ki skrbijo za varno, zanimivo in zabavno plovbo ter njihovo dobro opravljeno delo približamo slovenski javnosti. Kandidate za Skipperja leta lahko nominira vsakdo. Kandidat se lahko nominira tudi sam. Če ste mnenja, da si nekdo zasluži laskavi naziv in lahko s svojimi dejanji to potrdi, potem ga enostavno nominirajte za Skipperja leta na tej povezavi.

Že v lanskoletnem izboru smo uvedli nov kriterij za izbor zmagovalca. Poleg števila glasov, ki jih je prejel posamezen nominiranec smo upoštevali tudi število preplutih navtičnih milj, število oseb, ki so plule z njim in koliko dni v letu je plul. Ta kriterij bo letos še nekoliko bolj pomemben. Prinesel bo kar polovico skupnih točk. O drugi polovici pa boste vsekakor odločali vi, ki boste glasovali za svojega favorita.

Nominacija bodo možne vse do pričetka finalnega izbora. A ne odlašajte. Za vašega kandidata lahko glasujete vsak dan. Nominirajte ga takoj na tej povezavi, ter obvestite svoje prijatelje, da glasujejo zanj.

Nominacije in predizbor bo letos potekal vse do 23.10.2017 do 24.00 ure. Nominacije po tem datumu ne bodo več možne. V finale se bo uvrstilo 10 nominirancev, ki bodo prejeli največ glasov.

Slavnostna podelitev nagrade

Slavnostni dogodek s podelitvijo nagrade Skipper Leta 2017 bo 16.11.2017 ob 19.00 uri v Ljubljani. Kot vsako leto bomo tudi letos podelili bogate nagrade zmagovalcu izbora in vsem finalistom. Podelitvi pa bo sledil še zabavni del z bogato morsko kulinariko in primorskim vinom.

Sponzorji izbora 2017