Novice

En dan je vetra preveč, drugi dan premalo, bi lahko rekli po današnjem regatnem dnevu na Palmi. Dež, močan veter, do 25 vozlov, ter visok val so zaznamovali drugi dan finalnih plovov.

Prav močan veter in visok val sta floto 470 zadržala na obali. Tina Mrak in Veronika Macarol poročata: »Zjutraj smo morali čakati dekleta na laserju radial, ki so jadrala na istem regatnem polju kot je predvideno za 470; nato so nas le poslali na morje, vendar še pred izplutjem poslali nazaj. Val je bil velik, veter pa ni bil premočan in mislimo, da bi se dalo izpeljati regato. Jutri nas čakajo še zadnji plovi pred sobotnim medal raceom.«

Laserji so začeli že dopoldne in odpeljali tri regate. Naš Žan Luka Zelko, ki jadra v srebrni skupini, je prvo regato zaključil na 13. mestu v skupini, na ostale rezultate še čakamo. Žan Luka Zelko: »Danes je bil naporen dan. Zjutraj smo se zbudili v vetrovno jutro, kasneje pa je veter samo še dvigoval. Pogoji so bili zelo zahtevni, saj je veter obračal in naredil se je zelo velik val. Kljub temu smo uspeli speljati tri plove. Prvega in zadnjega sem prišel šesti na prvo bojo, a sem v prvem plovu izgubil v drugo krmo, v zadnjem plovu pa sem zlomil plastičen del na barki in se posledično zvrnil, ampak sem se trudil do konca. Drugi plov pa sem bil na napačni strani, ko je veter obrnil, vendar sem se vseeno uspel prebiti do solidnega rezultata.«

Finaši so odjadrali dva plova. V prvem se je Vasilij Žbogar uvrstil na 23. mesto in Gašper Vinčec na 33. mesto. Za oba naša finaša sta to najslabši uvrstitvi doslej, zato se jima zaenkrat brišeta. V drugi regati je bil Vasilij 13., Gašper pa 21. Vasilij je tako zdaj na skupnem osmem mestu, Gašper pa na 29.

Jutri so na vrsti še zadnji finalni plovi, v soboto pa regata za odličja za najboljših deset vsakega razreda.

Začasne uvrstitve naših:
7. Tina Mrak in Veronika Macarol, 470: 4, 21, 19, 8, 11, 14 danes nič
46. Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič, 470: 15, 7, 34, 20, 27, 5, 25 danes nič
8. Vasilij Žbogar, finn: 5, 7, 5, 10, 4, 14, 4, 23, 13
29. Gašper Vinčec, finn: 11, 9, 25, 27, 11, 29, 14, 33, 21
x. Žan Luka Zelko, laser standard: 30, 19, 18, 35, 9, 13, x, x

Danes se je v Palmi odvil prvi dan finalnih plovov. Zelo spremenljivi vetrovni pogoji, pihalo je med 5 in 20 vozlov iz spremenljivih smeri, so jadralce do sredine popoldneva ponovno zadržali na obali, veter je pravočasno napolnil samo polje finnov, medtem ko laseristi in jadralci na deski danes niso uspeli opraviti niti enega plova.

Finaši, med katerimi sta tako Vasilij Žbogar kot Gašper Vinčec zajadrala v zlati skupini, so opravili dva plova. Vasilij ju je končal na 14. in 4. mestu in je zdaj napredoval na skupno šesto mesto, Gašper Vinčec pa je zaključil kot 29. in 14. in je trenutno na skupnem 24. mestu v konkurenci 92 jadralcev.

Tudi dekleta in fantje v 470 so odjadrali po dve regati. Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič sta jadrala v srebrni skupini in končala kot 5. in 25. in sta trenutno skupno na 46. mestu. Tina Mrak in Veronika Macarol sta bili 11. in 14. in sta napredovali na skupno 7. mesto.

Tina Mrak in Veronika Macarol: »Danes smo odjadrali dve regati, veter je močno obračal, bilo ga je precej, s sunki do 20 vozlov. Z današnjo uvrstitvijo, 11. in 14. mestom, nisva najbolj zadovoljni, se pa veseliva novega regatnega dneva jutri.«

Začasne uvrstitve naših, današnji rezultati so označeni z rdečo:
7. Tina Mrak in Veronika Macarol, 470: 4, 21, 19, 8, 11, 14
46. Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič, 470: 15, 7, 34, 20, 27, 5, 25
6. Vasilij Žbogar, finn: 5, 7, 5, 10, 4, 14, 4
24. Gašper Vinčec, finn: 11, 9, 25, 27, 11, 29, 14
65. Žan Luka Zelko, laser standard: 30, 19, 18, 35, 9

Kontejnerska ladja, ki pluje pod nemško zastavo je včeraj zaplula kar na kopno v neposredni bližini športnega stadiona v Hong Kongu.

Nemška ladja Hansa Construction, ki v dolžino meri 192,5 m je bila natovorjena s kontejnerji. Plula je iz pristanišča Yokohama skozi plovno zelo obremenjen kanal Esat Lamma. Nenadoma je začela zavijati proti obali. Posadka je spustila sidro in z njegovo pomočjo poizkušala ustaviti ladjo. Na obali so slišali glasne zvoke sidra in verige, ki sta drgnila po dnu in ob ladjo. K sreči je manever uspel in ladja je le s premcem nasedla na obalo v neposredni bližini Hong Konškega univerzitetnega športnega centra. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli gasilci in policija. Takoj, ko se je ladja ustavila so jo uspeli ponovno sploviti, tako da so motorje prestavili v vzvratno prestavo.

Andrew Taylor, član posadke Derry~Londonderry~Doire je padel s krova jadrnice sredi Pacifika. Po več kot uri in pol reševanja, so ga srečno potegnili iz vode.

Skipper ekipe Sean McCarter je po dramatičnem reševanju povedal: »Andrew je dobre volje, kljub temu, da je še vedno v šoku. Pogovarja se s posadko in vesel je, da je živ. Včeraj je bil zelo zaskrbljen, da bomo spremenili smer plovbe in ga poskušali izkrcati. Povedal sem mu, da sem se šalil. Jadramo sredi Pacifika in ga nimamo kam izkrcati. No če bi bilo njegovo stanje kritično, bi sigurno našli pot, da ga rešimo. Ker pa se mu stanje izboljšuje in je dobre volje, bo ostal z nami na krovu.«

Andrew trenutno prejema zdravila. Zanj skrbi Susie Redhouse, ki je zdravnica na jadrnici. Njegovo stanje stalno preverjajo. Zaenkrat bo ostal v postelji, da se pregreje, saj je bil dolgo časa v mrzli vodi  in je že prišlo do podhladitve. Poleg tega je pri padcu v vodo z nogo udaril v krmilo. K sreči ni utrpel večje poškodbe kot le udarec.

Kaj natančno se je zgodilo na jadrnici?

Sean McCarter je pojasnil kaj se je dogajalo na jadrnici: »Po dramatičnem dnevu smo veseli, da lahko sporočimo, da je celotna posadka zdrava in da so dobre volje. Ob nezgodi so vsi na krovu reagirali pravilno. Nihče ni povzročal panike. Vsi so se držali procedure Človek v vodi (MOB – Man Over Board), ki smo jo trenirali na treningih pred pričetkom regate. Ko smo opazili, da je član posadke padel v morje, smo takoj pritisnili tipko MOB, da smo zabeležili pozicijo, kje je padel v vodo, na elektronski karti. Vključili smo motor, preverili jadrnico, če imamo kakšno vrv v vodi in spustili jadra. Bili smo hitri. Le nekaj minut je trajalo. Trije faktorji so bili pomembni, da smo rešili Andrewa. Prvi je bil nedvomno dober trening situacije MOB pred regato. Vsi člani posadke so vedeli, kaj morajo storiti in svoje dolžnosti so izvedli mirno in natančno. Drug faktor je bila suha obleka, ki jo nosi celotna posadka. Brez nje nebi preživel ure in 40 minut v mrzli vodi severnega Pacifika. Tretji faktor pa je bila njegova osebna sonda za lokalizacijo, ki se je aktivirala, ko je padel v vodo. Brez nje bi bilo že tako dolgo reševanje verjetno še bistveno daljše.«

Poročilo skipperja Seana McCarterja

»Z Andrewom sva poizkušala zamenjati jadro Yenkee 2 z Yenkee 3. Potrebovala sva klešče. Andrew se je odpravil proti krmi, ko se je jadrnica močno nagnila. Gledal sem ga, kako je preko zaščitne ograje padel v morje. Predvideval sem, da je pripet z varnostno vrvjo. Kristi Wilson sem rekel, da ustavi jadrnico tako, da naredi krog. V času nesreče je pihal veter s hitrostjo 35 vozlov. Hitro sem prevzel krmilo in sprožil MOB. Bil sem šokiran, ko je en član posadke stalno kričal našo razdaljo do človeka v vodi. Andrew ni bil pripet. Očitno se je pozabil pripeti enkrat vmes med poizkusom zamenjave jadra. Andrew se je oddaljeval od jadrnice. Ko je bil oddaljen približno 200 m smo še imeli vizualni kontakt. Pluti z jadrnico v močnem vetru in 4 do 6 metrov visokih valovih je bilo izjemno težko. Motor smo morali pognati do visokih vrtljajev, da smo se uspeli premikati.

Ko sem vprašal za smer do Andrewa, sem dobil odgovor, ki sem se ga najbolj bal. »Izgubil sem vizualni kontakt!«, je bil odgovor enega izmed članov posadke. Pacifik je v tistem trenutku postal ogromen prostor. Plovbo smo nadaljevali glede na MOB pozicijo na ploterju. Ko smo pripluli tja, ni bilo nikjer nobenega sledu za Andrewom. Valovi so bili veliki kot hiše, morje je pršilo v naše obraze.

Definirali smo vzorec iskanja. Predpostavili smo v katero smer naj bi Andrewa odnašalo in iskali v tistem področju. Sprožili smo MAYDAY signal, ki ga je prejela druga jadrnica OneDLL. Od nas so bili oddaljeni 2 uri plovbe. Spremenili so kurz in se takoj odpravili proti nam z največjo možno hitrostjo, da nam pomagajo pri iskanju.

Pol ure po padcu Andrewa v vodo se je nad nami pojavil velik črn oblak, ki je s seboj prinesel vetrove, ki so pihali vse do 50 vozlov. Vidljivost se je še zmanjšala. Videli smo le še nekaj metrov daleč. Po dobrih desetih minutah nas je oblak preletel in zopet smo videli dlje. Iskanje smo nadaljevali od pozicije MOB v smeri vetra. Andrew je bil v tem trenutku že eno uro v vodi, ki je imela le 11 stopinj. V tem času že prične prihajati do podhladitve kljub suhi obleki, ki jo je nosil. Nihče ni omenil, vendar smo se vsi bali, da se bo zgodilo najhujše. V tistem trenutku pa se je aktivirala Andrewoa lokacijska sonda. Dobili smo pozicijo proti kateri moramo pluti. Od nas je bil oddaljen že več kot eno miljo. Z največjo možno hitrostjo smo odpluli proti njemu. Trajalo je dlje kot sem pričakoval. Andrewa je odnašalo s hitrostjo 4 vozle. Mi smo pričakovali, da bi hitrost znašala en vozel, največ dva. Kristi ga je prva opazila. Ocenila je da je od nas oddaljen še 400 m. Potrebovali smo še pol minute, da smo ga videli na razdalji 200 m. V tem trenutku sem se že nekoliko sprostil. Razmišljal sem v kakšnem stanju je Andrew. Ali je že nezavesten, ali pa je še kaj hujšega? V tistem trenutku je tudi Andrew zagledal nas in začel mahati z roko in kričati. To je bilo pravo olajšanje za celotno posadko.

Dvakrat smo morali poizkušati, da smo ga potegnili na krov. Andrew je še bil pri močeh in je sam pomagal, da smo ga potegnili iz vode, kakor smo to delali na treningu. Hitro smo ga slekli iz njegove suhe obleke in zavili v več spalnih vreč. Nekaj smo jih napolnili s steklenicami s toplo vodo, da smo ga počasi segrevali.«

Po 24 urah od padca v vodo je bil Andrew že v dobri formi in se je lahko pogovarjal z ekipo.

Pravilni postopki pri reševanje oseb iz vode so ključni dejavnik za preživetje. V primeru padca člana ekipe Derry~Londonderry~Doire, Andrewa Taylorja, so bili vsi postopki izvedeni pravilno. Usklajenost posadke in trening pred plovbo omogoči pravilno izvedbo postopkov.

Plujte varno in ostanite na krovu!

Ekipa Derry~Londonderry~Doire, kljub nesreči in reševalni akciji pluje na odličnem šestem mestu. Za vodilno ekipo Great Britan zaostaja le 70 nmi. Trenutno je flota že preplule več kot polovico Pacifika in jih do cilja v San Franciscu loči manj kot 2000 nmi.

Video posnetek reševalne akcije (video je v angleškem jeziku)

Burja je najbolj značilen veter vzhodne Jadranske obale in je običajno znanilec lepega vremena. Burja je suh in hladen veter, ki piha iz severovzhodnega kvadranta. Smer iz katere piha, ni vedo enaka. Piha iz smeri od sever-severovzhod do vzhod-severovzhod. Glede na konfiguracijo terena v območju kjer piha, pa so lahko odkloni smeri še večji.

Vzroki za nastanek burje

Vzroki za nastanek burje so različni. Običajno nastaja zaradi razlike v tlaku, lahko pa tudi zaradi razlike v temperaturi zraka nad kopnim in morjem. Večja kot je razlika v tlaku, večja je hitrost vetra. Za njeno neenakomerno pihanje v sunkih je poglaviten krivec teren. Ko se hladen zrak nad kopnim dviguje, se prevali preko strmih pobočij proti morju. Ker se preko vrhov prevali kot voda, ki kipi v loncu, piha v neenakomernih sunkih - refilih. Ker je hladen zrak težji od toplega, se na strmih pobočjih preko katerih se vali proti morju, pospeši vse do orkanskih hitrosti 9-11 Bf. Sunki burje so mnogo močnejši od povprečne hitrosti. Normalno so lahko 2 – 2,5 krat hitrejši od povprečja, v ekstremih pa lahko dosežejo tudi do 3-kratnik povprečja. Največje hitrosti dosega tik ob vznožju hribov, ob stiku z morjem, nato pa njena hitrost proti jugozahodu pada. Burja le redko doseže obale vzhodne Italije. 

Ločimo dva tipa burje. Anticiklonalna burja nastaja zaradi visokega zračnega tlaka nad področjem severovzhodne Evrope in nizkega zračnega tlaka nad Sredozemljem. Anticiklonalna burja piha preko celega leta na celotnem Jadranu. Vreme je suho in jasno, zračni tlak je visok, temperature zraka pa so nekoliko nižje. Anticiklonalno burjo imenujemo tudi vedro burjo.

Ciklonalna burja nastaja pri prehodu ciklonov vzdolž Jadranske obale iz smeri severozahoda proti jugovzhodu. Ker jo spremlja oblačno, deževno, ali pa celo snežno vreme pozimi, jo imenujemo tudi temna burja ali pa "škura bura" (hrvaško). Je bolj stalen veter in dovolj močan, da doseže vzhodne italijanske obale.

Predznaki burje

Prihod burje opazimo nad vrhovi priobalnih hribov. Nad njimi se formirajo oblaki, ki jih imenujemo kape. Robovi teh oblakov, imenovani brvine so ostri, jasno definirani. Spodnja ploskev oblakov je vodoravna. Najlaže jih opazimo nad vrhovi Velebita, Učke, Biokova na Hrvaškem ali Nanosa v Sloveniji. Ko prične pihati burja, se deli kape trgajo. Ko kapa nad hribi izgine, je to znak prenehanja burje. Burja običajno traja 2 do 4 dni. Seveda pa se lahko zgodi, da piha tudi cel teden ali celo več. Burja povzroča večje spremembe vremenskih parametrov. Ker je hladna, lahko zelo hitro povzroči padec temperature ozračja. Ker je suh veter, zmanjšuje relativno vlažnost zraka, s čemer se poveča vidljivost. Po burji običajno lahko pričakujemo daljše obdobje lepega vremena. V poletnem času, se kot predznak burje pojavljajo nevihtni oblaki, ki jih spremljajo bliski - strele, ne spremlja pa jih grmenje. Pihati prične veter z juga in to je jasen znak da prihaja burja. Znanilec ciklonalne burje je nenaden padec zračnega tlaka in povečana oblačnost na jugozahodu. Je lokalnega značaja in je odvisna od ciklonskega območja.

Valovi, ki jih povzroča burja

Burja lahko dosega orkanske hitrosti. Največjo hitrost dosega ob obali, nato pa njena moč pada proti odprtemu morju in italijanski obali, ki jo močnejši sunki le redkokdaj dosežejo. Valovi ki jih povzroča ob obali so strmi, visoki in kratki. Zaradi hitrosti vetra povzroča pršenje vode, ustvarja peno in morski dim.  Z oddaljevanjem od obale proti zahodu, burja slabi in valovi postajajo daljši. Burja se običajno krepi med 7. in 9. uro in največjo moč dosega med 10 in 11 uro.  Po 11.00 uri začne slabeti. Če se burja krepi v večernem času, potem je to jasen znak, da bo trajala še nekaj časa.

Problematična področja za plovbo

Moč burje je zelo tesno povezana z lokalnimi reliefnimi značilnostmi. Izpostavimo lahko Tržaški zaliv, Kvarner, Velebitski kanal, Senjski kanal (Senjska burja), Ninski zaliv, luka Šibenik, področje rta Ploče, področje med Omišem in Makarsko ter zaliv Trstenik na polotoku Pelješcu. V teh predelih burja dosega najvišje hitrosti in povzroča najvišje valove. Imenujemo jih tudi strženi burje, ki so jasno vidni na sliki. To so področja označena z oranžno barvo (hitrosti vetra med 10.8 in 17.2 m/s ali 21-34 vozli)

Nasprotno pa obstajajo področja, kjer burja ne dosega velike moči in so zato za plovbo manj nevarni. To je na primer področje Zadarskega kanala, zavetrje Dugega otoka, področje nacionalnega parka Kornati, področje otoka Mljeta in od Cavtata do rta Oštra na meji med Hrvaško in Črno goro. Na sliki so ta področja obarvana zeleno. Kljub temu, da v strženih burja dosega hitrosti 30 vozlov in več, v teh področjih ne presega 10 vozlov (področja obarvana temno zeleno), ponekod pa je popolno zatišje (področja obarvana belo). 

Senjska burja

Senj je mesto, ki je rekorder po številu dni burje v letu. Poleg pogostosti slovi tudi po velikih hitrostih. V Velebitskem kanalu dosega hitrosti orkanskega vetra, ker se spušča z vrhov, ki dosegajo višine 1000 m in več, njihova pobočja pa so izjemno strma. Ob sami vzhodni obali ne povzroča valov. Z oddaljevanjem od obale proti zahodu in otokom Krk, Prvič, Goli, Rab in Pag, na površini morja povzroča visoke in strme valove. Na področju med otokoma Krk in Prvič burja naleti na oviro. Otok Prvič ima strmo pobočje in dosega višino 360 m, otok Krk, na področju južno od kraja Baška, pa višino 280m. Ker je burja hladna in težka in se ne more več dvigniti preko hribov, jo otoka stisneta in pospešita skozi Senjska vrata.

Tu doseže največjo hitrost in povzroča izjemno razburkano morje med Krkom, Sv. Grgurjem in Rabom. Senjska vrata, otoka Krk in Prvič delujejo na burjo kot lijak, zato so njene smeri, v katerih piha zelo različne. Južni rob otoka Krka, od Baške do rta Negrit, piha v smeri od jugovzhoda do severozahoda. Piha proti otoku Plavnik in proti otoku Cres iz smeri vzhod-jugovzhod. Na drugi strani, proti otokoma Sv. Grgur in Rabu piha iz smeri sever-severovzhod.

Zaradi spremembe smeri, močna burja doseže zaliv Kruščica na otoku Cresu, ki je odprt le proti jugovzhodu in v njem povzroča valove, ki dosegajo višine do pol metra in več. Glede na relief zaliva bi sklepali, da je varen pred burjo. Šibka burja ga res ne doseže in ne povzroča valov, medtem ko ga močna doseže in sidranje v njem ni več udobno.

Burja v Baški na otoku Krku (slika)

V zgornjem levem kotu je otok Prvič. Med njim in Krkom so Senjska vrata. Ker se burja ne uspe dvigniti preko obeh otokov, se stisne in pospeši v Senjskih vratih in med otokoma Krk in Rab povzroča visoke valove. Na sliki vidimo, da južno od otoka Prvič morje ni vzvalovano, ker otok preprečuje širjenje burje. Vsa se mora stisniti v prehod med otokoma - Senjska vrata, kjer se pospeši in v smeri proti jugozahodu povzroča visoke valove. V zalivu Baške so vidni valovi senjske burje, ki se razvijejo na poti od Senja do otoka Krk. 

Sunki  in vpliv temperature zraka na jadranje

Pri jadranju moramo za hitrost vetra upoštevati sunke vetra in njihovo hitrost. Sunki vetra povzročijo večjo sila na jadra in s prevelikimi jadri bo prišlo do prevelikega nagibanja plovil in izgube sposobnosti manevriranja. Površino jader moramo pravočasno zmanjšati. V primer jadranja v burji v zimskem času, igra pomemben dejavnik tudi temperatura zraka. Hladnejši zrak je gostejši, zato je sila, ki jo povzroča na jadra pri temperaturi 0 °C približno 10% večja kot pri temperaturi zraka 30 °C. Temu primerno je potrebno jadra zmanjšati še za dodatnih 10-15%.

Videoposnetek burje v Senjskih vratih

Sailing Point je edina specializirana trgovina za jadranje v Sloveniji. Poleg trgovine, ki se nahaja v Portorožu, pa imajo tudi franšizo na Hrvaškem. V njihovem prodajnem programu so oblačila in oprema tako za najbolj zahtevne kot za rekreativne jadralce. V trgovini ponujajo  oblačila in obutev vrhunskih blagovnih znamk Sail Racing, Gill in Zhik.

Sail Racing je vrhunska blagovna znamka, ki s svojimi izdelki navdušuje tako ekstremne jadralce in tiste, ki se odpravljajo na ekspedicije, kakor tudi tiste, ki iščejo funkcionalna, sodobna in stilna oblačila za navtiko in prosti čas.

Proizvajalec Gill je prvi vpeljal "3-layer" (trojni sloj) za oblačila v off-shore jadranju in uvedel svoj lastni sistem označevanja karakteristik izdelkov, s sistemom 5-točkovne kontrole. To omogoča kupcu pomoč pri izbiri ustreznega modela (tudi cenovno!) glede na njegove potrebe.

V trgovini je na voljo celoten  »moker« program proizvajalca Zhik. V podjetju so razvili

revolucionarni trapez T2, oblačila iz materialov kot so Spandexa, Hydrofobik, Microfleece, Hybrid, Superwarm,  Powerpads-e ter neoprenska oblačila in dodatke. Isotak je rezultat ZHIK-ovega razvojnega oddelka in ga vedno pogosteje zasledimo na regatah America's cup.

V trgovini lahko najdemo* tudi sončna očala *proizvajalca Kaenon, namenjena  jadranju in prostemu času. Blagovna znamka je sinonim za vrhunska očala izjemnih lastnosti. V sam vrh so segli po predstavitvi inovativnih superior SR-91 polariziranih leč, ki jadralcem omogočajo izjemno vidljivost v močnem soncu saj polarizirajo velik del svetlobe, ki se odbije z morske površine. Sončna očala so v prvi vrsti namenjena jadralcem, so pa ta odlična sončna očala močno uveljavljajo tudi v drugih športnih panogah.

Za vse naročnike eNavtike, v trgovini Sailing Point, do 20.4.2014, nudijo 15% popust.

Geslo, ki ga pred plačilom poveste prijaznim prodajalcem je: enavtika

Vse izdelke si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani in facebooku.

Web: www.sailing-point.si; www.sailing-point.hr

FB: https://www.facebook.com/pages/Sailing-Point/148913795135709

Naslov: Sailing Point – Specialized Sailing Store, Ukmarjeva ulica 2, 6320 Portorož

Telefon: +386 5 677 8125

Tako kot v minulih dveh letih bo tudi v letu 2014 prva postaja Europa Cup-a za jadralce razredov laser standard, laser radial in laser 4.7, Koper.

Regata se bo v organizaciji JK Jadro Koper odvila ta konec tedna, med 4. in 7. aprilom. »Jadralni klub Jadro Koper bo z veseljem gostitelj te regate in prepričani smo, da bomo skupaj priredili odličen jadralski dogodek. Verjamemo, da bodo laseristi lahko uživali v pogojih, ki jih ob začetku sezone jadralcem nudi poznozimsko vreme v našem kotičku Jadranskega morja,« sporoča organizator.

Priprave so že v polnem teku, da bodo jadralcem, trenerjem in spremljevalcem lahko zagotovili čim boljše pogoje in gostoljubnost. Regata Europa Cup – Koper je sedaj objavljena v koledarjih mednarodne zveze laseristov ILCA, Mednarodne jadralne zveze ISAF in Jadralne zveze Slovenije, klub gostitelj pa si seveda želi čim številčnejšo udeležbo v vseh razredih. Zaenkrat dobro kaže, saj je na današnji dan prijavljenih že 116 jadralcev v laserju 4.7, v radialu jih je prijavljenih 81, v standardu pa 27. Obeta se nam torej velik jadralski dogodek!

Kar 1.130 jadralcev iz 55 držav se je zbralo na Palmi, na drugi letošnji regati ISAF svetovnega pokala ISAF World Cup Mallorca – Trofeju princese Sofije, na kateri se bodo merili v enajstih olimpijskih oziroma paraolimpijskih razredih.

Danes se v šibkem vetru začenjajo prvi plovi, regatni teden pa se bo zaključil v soboto z regatami za odličja ter s slovesno podelitvijo, na kateri bodo najboljši jadralci prejeli pokal iz rok španske kraljice Sofije.

Naši jadralci nastopajo v razredih finn, 470 in laser. V konkurenci 99 prijavljenih finašev se bosta z nekaterimi najboljšimi, med njimi tudi z aktualnim svetovnim prvakom, Brazilcem Jorgejem Zarifom ter bronastim z zadnjih olimpijskih iger, Francozom Jonathanom Lobertom, merila tudi Vasilij Žbogar kot aktualni evropski prvak ter Gašper Vinčec. Med 47 ženskimi posadkami v 470 nastopata Tina Mrak in Veronika Macarol, Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič pa se borita v konkurenci skoraj 80 moških posadk tega razreda (tudi v 470 je tako v moški kot ženski konkurenci zbrana svetovna elita), Žan Luka Zelko kot edini slovenski predstavnik nastopa v laserju, ki je tradicionalno zastopan z vsemi najboljšimi (aktualni svetovni prvak, Brazilec Robert Scheidt, Pavlos Kontides, Tonči Stipanović, Tom Burton ...).

S to regato se začenja evropski del nastopov, ki bodo septembra kronani s svetovnim prvenstvom za olimpijske razrede v španskem Santanderju, kjer bodo jadralci lovili prve olimpijske norme za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. ISAF je medtem objavil kriterijski sistem in kvote za nastop jadralcev v Riu. Jadranju so namenili 380 mest, od tega ženskam 163 in moškim 217. Moški bodo nastopali v jadralnih razredih laser, finn, 470, 49er in RS:X, ženske pa v razredih radial, 470, 49er FX ter RS:X. Mešanim posadkam je namenjen katamaran nacra.

V moškem laserju bo v Santanderju mesto dobilo prvih 23 držav, v finnu 12 držav, v 470 13, v 49erju 10 in v RS:X 18. Pri ženskah bo v Santanderju mesto na olimpijadi dobilo 19 držav v ženskem laserju, 10 držav v 470, 10 v 49erju FX ter 13 v jadranju na deski. Za nacro so predvidena mesta za najboljših 10 držav.

Pred nekaj minutami smo dobili današnje rezultate in z veseljem poročamo o uspešnem prvem dnevu naših jadralcev. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v prvi današnji regati dosegli četrto in 21. mesto in sta zaenkrat skupno na osmem mestu med 47 posadkami, Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič po prvih dveh današnjih regatah zasedata 11. mesto v konkurenci 78 posadk (15,7). V finnu je Vasilij Žbogar na 17. mestu (5, 7) in Gašper Vinčec na 26. mestu (11,9). V laserju je Žan Luka Zelko (144 jadralcev) na 76. mestu (30, 20). Pri tistih jadralcih, ki so jadrali v skupinah, so v oklepaju navedena mesta uvrstitve v njihovi skupini.

Tina Mrak in Veronika Macarol: »Odvozili sva dve regati po šibkem vetru do 8 vozlov. V prvi regati sva bili ves čas v ospredju, končali sva jo na 4. mestu. V drugi sva prvo privetrno bojo obrnili kot 13., potem pa v drugi privetrni stranici ostali preveč na levi strani in izgubili nekaj mest, tako da sva zaključili na 21. mestu. Na splošno sva hitri, sva pa v drugi regati naredili preveč napak in s tem po nepotrebnem podarili tekmicam preveč točk. Za jutri je napovedanega več vetra, kar nama odgovarja, zato se veseliva novih regat!«

Vasilj Žbogar, od katerega še nismo uspeli dobiti današnje izjave, je pred odhodom na Palmo povedal: »Zaenkrat sem zelo zadovoljen z opravljenim delom. Na zimskih pripravah v Valenciji sem treniral z odličnimi jadralci, večja konkurenca na treningih je dobra za motivacijo. Prihajajo mlajši, motivirani jadralci, ki me vsak dan stiskajo, da dam res vse od sebe. Še vedno imam nekaj problemov s kilogrami, ki mi jih je pobrala bolezen, vendar sem zadovoljen. Regata bo pokazala, kako uspešni smo bili na zimskih pripravah in kaj bo treba še izboljšati pred vrhuncem sezone, septembrskim svetovnim prvenstvom v Santanderju, ki predstavlja pomemben korak na poti do mojega naslednjega velikega cilja v Riu«.

Podjetje Seven Marine je na navtičnem salonu v Miamiu predstavilo izvenkrmni motor, ki razvije osupljivih 557 KM.

Podjetje Seven Marine je leta 2010 ustanovila ekipa preizkušenih inovatorjev z več deset letnimi izkušnjami na navtičnem področju. Vsi člani ekipe so bili izbrani zaradi njihovih specialnih znanj in dosežkov z enim samim namenom, da trgu ponudijo tehnološko najbolj dovršen, najmočnejši in najkvalitetnejši izvenkrmni motor na planetu. Predsednik družbe je Rick Davis, ki ima ogromno izkušenj na področju navtičnih motorjev. Sodeloval je pri razvoju motorja Mercury Optimax, dvotaktni ekološki motor, Mercury Verado, uspešen štiri taktni motor in pri razvoju motorja Cummins-Mercruiser Diesel Zeus.

Seven Marine 557 je izdelan iz General Motorsovega 6,2 litrskega, V8 bloka, ki je prilagojen uporabi v navtiki. Za kontrolo motorja skrbi MEFI 6 kontroler. Moč motorja na osi znaša neverjetnih 557 KM. Motor ni zahteven glede goriva. Poganjamo ga lahko že z 89 oktanskim bencinom. Ko ga prižgemo, bomo takoj zaslišali prepoznaven zvok osem valjnega ameriškega mišičnjaka. Izpušni sistem izdelan iz nerjavečega jekla, je vodno hlajen. S tem so mu zmanjšali temperaturo, kar pripomore k dodatni ekonomičnosti motorja. Za dovolj velik pretok hladne vode skrbita dve vodni črpalki.  3,5 inčni izpuh je speljan skozi propeler, s čemer so hrup zmanjšali na minimum in zagotovili udobno plovbo.

Kot se za visoko zmogljiv motor spodobi, so se pri hlajenju držali načela, da slana voda sodi v morje in ne v motor. Hladilni sistem je zaprt in je prvi zaprt sistem vgrajen v izvenkrmni motor. Namesto slane vode skozi motor kroži etilen glikol. Ta se hladi na posebnem hladilniku, ki pa je hlajen s slano vodo. Slano vodo v hladilnik črpata dva impelerja, ki se vrtita v nasprotni smeri in zagotavljata enakomeren pretok vode. Poleg hladilne tekočine motorja je hlajeno tudi olje motorja. Vodni črpalki sta nameščeni na skrajnem zadnjem delu motorja in imata enostaven dostop za vzdrževanje. Samemu hlajenju so namenili izjemno pozornost, saj je od njega odvisno zanesljivo in dolgotrajno delovanje motorja.

Za prenos moči iz motorja do propelerja skrbi prenos podjetja ZF Marine, ki je podedoval lastnosti dosedanjih prenosov, razvit pa je bil posebej za ta motor. Upravljanje ni več mehansko. Uporablja se tehnologije fly-by-wire. Za hitro odzivnost in natančnost skrbi računalnik. Posebnost tega motorja je tudi menjalnik. Skonstruiran je tako, da omogoča hitro zamenjavo prestavnega razmerja z zamenjavo zobnikov. Tako lahko sami izberemo idealno razmerje navora, moči in ekonomičnosti porabe, glede na vrsto in težo plovila. Zaradi izjemne prilagodljivosti lahko na plovilo namestimo en, dva, tri ali pa celo štiri motorje.

Ker so motorji 557 izdelani za doseganje visokih hitrosti, so želeli izdelati nogo, ki bo imela kar najmanjši upor. Tako v nogi ni nobene premične sklopke in za menjavo prestav skrbi le prenos. Noga je vitka, upor je majhen. Nanjo lahko namestimo propelerje vse do velikosti 18''.

Motorji Seven Marine 557 so izdelani za plovila, ki tehtajo med 9 in 18 t. Oblikovani so za doseganje hitrosti preko 85 vozlov. Če želite pluti s takšno hitrostjo, bo verjetno potrebno na vaše plovilo namestiti tri motorje. Cena kompleta treh motorjev in vsa potrebna elektronik za upravljanje znaša okrog 200.000 EUR. Če se odločite za le en motor in hitrost plovbe okoli 50 vozlov, pa vas bo to stalo okrog 50.000 EUR.

Vir: http://www.seven-marine.com/

Ob 9.43 uri je tovorna ladja Cherokee, ki pluje pod Malteško zastavo, pristajala v Reški luki. Zaradi prevelike hitrosti je trčila v obalo in jo poškodovala.

Tovorna ladja Cherokee, ki v dolžino meri 139 m in tehta 4962 bruto registrskih ton, je s 13 člani posadke v četrtek dopoldne pristajala v luko v Reki. Obali so se približevali z veliko hitrostjo. Kapitan ladje je prepozno ugotovil, da se približuje prehitro. Kljub temu, da je vključil vzvratni pogon z vso močjo 1766 KW močnih motorjev, je bilo prepozno. S premcem ladje je udaril v obalo. K sreči je ladja utrpela le površinske poškodbe. Nekaj poškodb je nastalo na obali, posadka na ladji pa ni poškodovana.

Kapitan ladje je moral takoj po pristanku opraviti alkotest, ki pa je pokazal, da ni bil pod vplivom alkohola. Očitno je le slabo ocenil hitrost ladje pri pristajanju, je prepozno zmanjšal in prepozno vključil vzvratni pogon.

Zaradi poškodb operativne obale luke, delavci luške uprave že pišejo odškodninski zahtevek lastniku ladje, za povračilo stroškov, ki so nastali zaradi nepravilnega manevra pri pristajanju. Kazen za napako pa bo plačal tudi kapitan ladje.