Novice

Nizozemska ladjedelnica Amels je izdelala novo megajahto Amels 206.

Nova lepotica v dolžino meri 204 čevljev (62,5 m) in prihaja iz linije Amels Limited Edition in je izdelana na osnovi uspešnega modela Amels 199. Za zunanjo podobo je poskrbel oblikovalski studio Tim Heywood, ki je sledil željam naročnika. Ima vertikalen premec, avantgardno a estetsko oblikovan krova in funkcionalno razporeditev prostorov v notranjosti. Jahta ima šest kabin na petih krovih. V zgornjem krovu je krmarnica in velika lastniška kabina. Krov niže je velika sončna ploščad in klubski prostor za druženje, ki imata direktno povezavo s kabinami, ki so še krov niže. Na glavnem krovu sta na obeh bokih dva zložljiva balkona, ki ponujata dodaten prostor za uživanje med plovbo ali na sidru.

Tehnične lastnosti:

• Dolžina čez vse: 62,50 m(205 čevljev)
• Širina: 10.30m
• Ugrez: 3,55m
• Teža: 116 t
• Najvišja hitrost plovbe: 16,5 vozla
• Potovalna hitrost: 13 vozlov
• Doseg pri potovalni hitrosti: 5000 nmi
• Število oseb: 12
• Posadka: kapitan + 13 oseb

Francoski kajtar Alexandre Caizergues je postavil nov hitrostni rekord v kajtanju. Na deski mu je uspelo doseči hitrost 57,97 (107 km/h) vozla.

Francoz je rekordni dosežek postavil 13.11.2017 na 500 m dolgi progi v francoskem kraju Salin de Giraud. Progo je prekajtal v 16,8 sekundah s povprečno hitrostjo 57,97 vozla. Prejšnji rekord, ki ga je postavil leta 2013, je znašal 56,62 vozla.

Dosežek je prejšnji teden potrdila organizacija WSSR, ki bdi nad rekordnimi jadralskimi dosežki.

Videoposnetek rekordnega dosežka

V naslednjih letih po potekal razvoj enotrupnih jadrnic, ki bodo uporabljala hidrokrila ter lebdela nad vodo, kot smo že vajeni pri katamaranih Pokala Amerike. Leta 2012 bo tekmovanje potekalo v novozelandskem Aucklandu. Organizatorji tekmovanja so že pripravili vizijo dogodka, kjer bomo verjetno prvič videli enotrupne jadrnice pluti visoko nad vodno gladino.

Konec meseca novembra je zaplula največja do sedaj izdelana jahta namenjena športnemu ribolovu, ki je izdelana zgolj iz karbonskih vlaken.

Jahto so izdelali v novozelandski ladjedelnici Yachting Developments iz Aucklanda. Projekt z imenom 1015 je leta 2015 naročil lastnik, ki je izjemen športni ribič in obiskuje tekmovanja po celem svetu. Za to novozelandsko ladjedelnico se je odločil, ker slovi po znanji in izkušnjah pri izdelavi plovil iz karbonskih vlaken. Želel je, da je plovilo lahko in izjemno hitro. Pri dolžini 39,5 m za pogon zadostujeta dva motorja MTU z močjo 3.100 KM. Za mirno plovbo skrbijo VEEM žiroskopski stabilizatorji. Zunanjost plovil aje oblikoval Michael Peters Yacht Design, za notranjost pa je poskrbel oblikovalski studio Naylor Booth Associete, ki je upošteval vse želje lastnika.

Jahta ima tri krove. Štiri kabine so namenjene gostom, ena lastniku. Šest ležišč je namenjenih posadki plovila. Lastnik bo jahto prevzel do konca leta.

Kardinalne oznake označujejo različne nevarnosti za plovbo (plitvine, čeri, razbitine ...) in nam jih pomagajo zaobiti, saj nakazujejo stran, po kateri je potrebno pluti. Oznake so črno-rumene barve, na njih je vrhnje znamenje v obliki dvojnega stožca, ki je najpomembnejši element kardinalnih oznak podnevi. Na njih je tudi bela luč, ki je najpomembnejši element kardinalnih oznak ponoči.

Imamo štiri različne kardinalne oznake za sever (N), jug (S), vzhod (E) in zahod (W). Če se hočemo izogniti nevarnosti pred katero nas opozarja, moramo oznako obpluti po strni, ki jo nakazuje. Oznaki za sever in jug lahko logično zelo hitro prepoznamo. Oznaka za sever ima oba stožca obrnjena navzgor in oznaka jug ima oba stožca obrnjena navzdol. Nekoliko težje pa si zapomnimo katera kombinacija stožcev pomeni zahod in kateri vzhod. Če ne bomo vedeli, kaj oznaka natančno pomeni, se lahko hitro zgodi pomorska nezgoda. Če nismo prepričani, kaj oznaka pomeni, ustavimo plovilo, se prepričamo in šele nato nadaljujemo s plovbo.

Razpoznavanje po smeri gibanja sonca

Prvi način je razpoznavanje kardinalnih oznak za zahod ali vzhod po smeri gibanja sonca glede na morski horizont. Predstavljajte si, da so vrhovi stožcev vedno usmerjeni v smeri gibanja sonca.

Sonce zahaja na zahodu in pada proti morskemu horizontu. Slika dveh stožcev, kjer sta oba njuna vrhova usmerjena eden proti drugemu asociira na padanje sonca proti morskemu horizontu in posledično na sončni zahod. Na podlagi tega lahko pravilno sklepamo, da vidimo kardinalno oznako za zahod. V primeru sončnega vzhoda sonce raste in se dviga nad morski horizont. Stožca pri kardinalni oznaki za vzhod sta nasprotno usmerjena (dol in gor od njunega stičišča). Na podlagi tega lahko pravilno sklepamo, da vidimo kardinalno oznako za vzhod.

Razpoznavanje s črkama W ali E

Kardinalna oznaka za zahod ima dva stožca, obrnjena eden proti drugemu. Če  njun obod orišemo po desni ali levi strani, dobimo črko W, ki je angleška kratica za zahod (angl. West). Na podlagi tega lahko pravilno sklepamo, da vidimo kardinalno oznako za zahod.

Kardinalna oznaka za vzhod ima dva stožca z nasprotno usmerjenima vrhovoma. Če njun obod orišemo po desni ali levi strani, dobimo črko E, ki je kratica za vzhod (angl. East). Na podlagi tega lahko pravilno sklepamo, da vidimo kardinalno oznako za vzhod. Ponavadi opazujemo kombinacije usmerjenosti dveh stožcev na vrhu kardinalne oznake šele takrat, ko smo dovolj blizu kardinalni oznaki. Voditelj čolna mora kardinalno oznako pravilno razpoznati vedno in takoj, tako podnevi kakor tudi ponoči, sicer obstaja tveganje, da zapluje proti oviri in tvega najmanj nasedanje plovila.

Po uspehu modela 370 in odlični predstavitvi 290, je čas za Ranieri International Next 240 SH: isti stil v 8 metrih.

Predstavitev bo na navtičnem sejmu v Parizu 2017 (2.-10. december) in bo zagotovo  dvignila ogromno prahu. To je seveda tudi za pričakovati, kar lahko sklepamo po uspešni zgodbi velikega Next 370 in toplem sprejemu Next 290. Odškrnili so meter in pol, obdržali enak stil, korporativno identiteto proizvajalca in tako je nastal Next 240 SH.

Ranieri International Next 240 SH: skoraj 8 metrov
Ustvarjen za en ali dva motorja, Next 240 SH združuje najboljše stilske prednosti obeh predhodnikov in reinterpretira njuno obliko v krajši različici, zaradi česar smo prepričani, da bo čoln izredno dostopen Next model, tudi finančno gledano.

Čoln ne bo le cenejši, pač pa nekoliko manj močnejši motor pomeni tudi manjšo porabo in večje prihranke.

Že na prvi pogled so vidne značilne karakteristike Ranieru International: odlična postavitev v kokpitu, velika ploščad za sončenje in prostorna kabina z ločenim toaletnim delom. Pri tej dolžini so še kako koristne izkušnje ladjedelnice, ki so si jih izdelovalci nabrali pri Atlantis seriji, ki je pravzaprav najbolje prodajan model tega segmenta. Mizica na zadnjem delu se hitro pospravi s pomočjo zložljive klopi na strani. Dva ločena sedeža sta na voljo za voznika in sovoznika, armaturna plošča pa se primerja z večjimi modeli. Kabina z dvojno posteljo se lahko pretvori v jedilni kot. Toaleta je povsem opremljena.

Več na: www.ranieri.si

Na svetovnem prvenstvu v razredu formula kite v Omanu je zopet blestel naš 17 letni Koprčan, Toni Vodišek, ki je že drugo leto zapored postal svetovni prvak v kategoriji do 18 let, skupno pa je osvojil odlično 6. mesto. To je še en velik dosežek za lanskoletnega evropskega in svetovnega prvaka.

Na drugo mesto se je uvrstil Hrvat Martin Dolenc, tretje v skupini U-18 pa je pripadlo avstralskemu kajtarju  Mani Bisschops-u.

Francoski jadralec Francios Gabart se je podal na izjemen izziv. Odločil se je postaviti nov rekord v samostojni plovbi okoli sveta.

Trenutni rekord v samostojni plovbi okoli sveta je v lanskem letu postavil prav tako francoski jadralec Thomas Coville. Za plovbo okrog sveta, je s svojim 105 čevljev dolgim trimaranom potreboval 49 dni in 3 ure. Za postavitev novega rekorda je potreboval kar štiri poizkuse, saj mu je v prejšnjih uspeh preprečilo pomanjkanje vetra.

Francois Gabart se je na plovbo podal prepričan, da mu bo uspelo. Njegov trimaran, ki v dolžino meri 98 čevljev je sodobnejši od trimarna Sodebo Thomasa Coville. Nameščena ima hidro krila, ki mu sicer ne omogočajo lebdenja nad vodno gladino, temveč zmanjšujejo upor in omogočajo višjo hitrost plovbe. Njegovo plovilo je širše in ima večjo površino jader. To mu omogoča hitrejšo plovbo tudi v šibkejših vetrovih.

Francois Gabart se je na plovbo podal 4.11.2017. Po 10 dnevih plovbe je postavil prvi rekord. V 24 urah plovbe mu je uspelo prejadrati 851 nmi, kar je 80 nmi več od njegovega dosedanjega rekorda, ki je znašal 771 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala neverjetnih 35.4 vozla, kar je primerljivo s hitrostmi, ki jih dosegajo katamarani, ki s pomočjo hidrokril lebdijo nad vodno gladino.

Torek, 5.12.2017 ob 8.00

Gabart je predvčerajšnjim zaplul mino rta Horn. Včeraj je plul mimo Falklandskih otokov, sedaj pa nadaljuje plovbo prosi severovzhodu. Do cilja ga loči še 5890 nmi. V primerjavi s plovbo Thomasa Coville-a ima trenutno 1304 nmi oziroma dva dni prednosti.

Sreda, 7.12.2017 ob 9.00

Francois Gabart je včeraj in ponoči plul preko področja visokega pritiska, kjer so pihali šibkejši vetrovi. Povprečna hitrost plovbe v 24 urah je znašala zgolj 18,8 vozla. Danes bo plul preko področja z močnejšimi vetrovi in povprečna hitrost plovbe v zadnjih štirih urah že znaša 24,9 vozla, povprečna hitrost približevanja cilju pa znaša 23,4 vozla. Prednost pred lanskoletnim dosežkom Thomasa Coville je povečal na 1702,28 nmi, do cilja pa ga loči še 4761 nmi.

Petek, 8.12.2017 ob 10.00

Francois Gabarta do cilja loči še 4320 nmi. Včeraj popoldne je zaplul iz močnih jugovzhodnih vetrov v šibke. Zato je bil prisiljen dvakrat prečiti in zapluti proti severozahodu. Izogniti se je moral področjem visokega pritiska in brezvetrja. Eno je bilo na njegovi zahodni strani, drugo se je razvijalo na jugovzhodni. Kljub temu mu je uspelo pluti s hitrostmi okrog 20 vozlov. V zmanjšanih vetrovih je uspel na plovilu opraviti nujna popravila. Sedaj lahko spet pluje s 100% zmogljivosti trimarana. Gabart je že zelo utrujen. Ponoči je uspel spati zgolj 2 uri. Počuti se sicer bolje, saj je področje močnih in hladnih južnih vetrov za njim. Pluje proti ekvatorju in temperature naraščajo. Trenutno je na 26° južnem vzporedniku in temperatura zraka je okrog 25° C.

Njegova prednost pred rekordom znaša 1639 nmi. Pluje s hitrostjo 19,5 vozla v smeri severozahoda. Povprečna hitrost plovbe v zadnjih 24 urah je znašala 18.3 vozla. Preplul je 438,2 nmi.  

Sobota, 9.12.2017 ob 10.00

Francois Gabart ob Brazilski vzhodni obali išče močnejše vetrove. V zadnjih 24 urah je uspel najti nekoliko močnejše vzhodne vetrove in uspel prepluti 580 nmi. Ves čas pluje v smeri severozahoda proti otočju Fernando de Noronha. Njegova prednost pred lanskoletnim dosežkom Thomasa Coville se je rahlo povečala. Trenutno znaša 1800 nmi. Povprečna hitrost plovbe v zadnjih 24 urah se je povečala iz 18,5 na 24,1 vozla. Po 35 dneh plovbe ga do cilja loči le še 3800 nmi.

"Dobra stvar plovbe na vzhodni strani Brazilije je v tem, da človek ni nikoli presenečen. Pogled z mojega plovila lahko primerjam s pogledom iz starega stanovanja v jesenski dan. Morje ni preveč razburkano in vreme ni viharno. Prednost plovbe v tem delu so stabilni vetrovi, ki vedno pihajo proti zahodu. Včeraj popoldne sem zopet začel pluti s hitrostjo višjo od 20 vozlov. Plujem le z glavnim jadrom in J2. Trenutno sem še na južni polobli, a se že veselim prečkanja ekvatorja in vrnitve na severno, domačo poloblo. Na krovu imam vedno neko delo. Stalno sem omejen s časom. Vse mora biti narejeno pravočasno. A vseeno se počutim dobro. Ko pogledam zemljevid, in svojo trenutno pozicijo, se zavedam, da sem na dobri poti in dosežem cilj, ki sem si ga zadal.  To mi daje dodatno motivacijo." , je zapisal Francois Gabar v sporočilu, ki ga je posredoval z južnega Atlantika.

Nedelja, 10.12.2017 ob 10.00

Francois Gabart se približuje Ekvatorju. DO severne poloble ga loči manj kot stopinja. V zadnjih 24 urah je imel dobre pogoje za plovbo. Povprečna hitrost je znašala kar 27,3 nmi. V 24 uraj je preplul 656,3 nmi in svojo prednost pred Coville-om povečal na 1982 nmi. Ko je lansko leto Thomas Covile postavljal rekord, je za plovbo do ekvatorja potreboval 41 dni in pol. Francois Gabart ga bo dosegel v 36 dneh in pol, kar pomeni, da ima trenutno kar 5 dni prednosti.

Včeraj mu je uspelo prepluti depresijo in hitrost plovbe se je pričela povečevati. Zaplul je v področje stabilnih vetrov. Trenutno pluje v vetrovih vzhodno-jugovzhodne smeri, ki pihajo s hitrostjo med 15 in 20 vozli. V sporočilu je zapisal:

"Odlično čolnarjenje. Vetrovni pogoji so značilni za to obdobje. Morje je mirno in plovba je fantastična. Deluje pomirjujoče. Razmere v severnem Atlantiku so dobre. Pojavlja se avtocesta proti Azorskim otokom. Potrebno se bo le izogniti nekaterim mirnim področjem."

Ponedeljek, 11.12.2017 ob 10.00

Po 37 dneh plovbe Francois Gabart svojo prednost še povečuje. Včeraj je uspešno preplul področje Doldrums. Kljub temu, da tu običajno ni vetra, je imel Gabart včeraj srečo. Plul je s povprečno hitrostjo 27 vozla, najvišja izmerjena pa je znašala 32,8 vozla. Trenutno že pluje preko 10 severnega vzporednika v severovzhodnih vetrovih, ki dosegajo hitrosti do 25 vozlov. To zadostuje za hitrost plovbe okrog 30 vozlov. Ker je v zadnjih 24 urah preplul 650 nmi, ga do cilja loči le še 2770 nmi. Njegova prednost pred dosežkom Thomasa Coville-a pa znaša že 2294,78 mni. Le ta se je 38 dan plovbe nahajal vzhodno od brazilske obale v višini mesta Porto Alegre.

Gabart je včeraj s svojo izjemno plovbo postavil nov rekord samostojne plovbe od Ekvatorja do Ekvatorja. Od prečkanja Ekvatorja, na začetku njegove plovbe, do ponovnega prečkanja Ekvatrja pri plovbi iz južne poloble na severno, je minilo zgolj 30 dni 4 ure 45 minut. Prejšnji rekordni dosežek Thomasa Coville je znašal 35 dni 21 ur 39 min. Rekord je izboljšal za 5 dni in 17 ur.

Francois Gabart trenutno pluje v smeri sever-severozahod. Njegova hitrost približevanju cilja znaša 18,5 vozla.

Torek, 12.12.2017 ob 10.00

Minilo je 38 dni plovbe okrog sveta. Vetrovi na Atlantiku so naklonjeni Francoisu Gabartu. Še vedno pluje v stabilnih vzhodnih do severovzhodnih vetrovih, ki pihajo s hitrostmi med 20 in 25 vozli. Hitrost plovbe zadnjih 24 ur je dobrih 30 vozlov. V zadnjem dnevu je preplul 731 nmi. Svoje prednost pred Thomasom Coville-om je povečal že na 2400 nmi. Če pretvorimo prednost v dni, ta trenutno znaša že sedem dni. Thomas Coville je lansko leto ta del poti plul skoraj po isti ruti, kot pluje letos Francois Gabart. Coville se je na tej poziciji nahajal 44 dan.

Francois Gabart je spročil: 

»Naslednja dva dneva bom imel odlične pogoje za plovbo. Potem me čaka ovira. V bližini Azorskega otočja se razvija anticiklon, ki mi bo oteževal plovbo proti Bretaniji. Ta zadnji del plovbe je še zelo negotov. Hitrost razvoja vremenskih sistemov na severnem delu Atlantika še ni jasna."

Sreda, 13.12.2017 ob 20.00

Francous Gabart je že napovedal svoj prihod v cilj. Zaradi negotovost glede vremena na severnem Atlantiku, je pri napovedi še vedno previden. Predvideva, da bo v cilj priplul med soboto in ponedeljkom. Napoved je realna. V zadnjih 24 urah zopet preplul 670 nmi. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 27,9 nmi, kar je nekoliko manj kot dan poprej. Proti cilju, do katerega ga loči še 1850 nmi,  se približuje s hitrostjo 19,7 vozla.

Francois Gabart in njegova ekipa spremljajo dve vremenski napovedi za razvoj vremena na severnem Atlantiku. To sta ameriška in evropska. Med seboj se razlikujeta. V ekipi so analizirali tudi podatke na podlagi katerih sta narejeni napovedi. Ugotovili so, da so podatki praktično enaki, razlikujeta pa se interpretaciji. Po posvetu s svojo ekipo je Francois Gabrt povedal:

»Če bo vse po planu, pridem v začetku vikenda. V najslabšem primeru v začetku naslednjega tedna. Če se ozrem nazaj na regato Vendee Globe 2012-13, imam enake občutke kot takrat. Bil sem v vodstvu in Armel Le Cleach ni bil daleč za menoj. Tokrat se borim proti nevidnim virtualnim oznakam  lanskoletne plovbe Thomasa Coville a čutim enako. Moram biti skoncentriran in v meni je še vedno velika mera nesigurnosti. Po drugi strani pa imam prednost in sem vesel in ponosen, da mi uspeva. Čustva so močna. Kot da bom eksplodiral, a na to moram še malo počakati. Ciljna črta je že vidna, a se še ne smem veseliti.«

Četrtek, 14.12.2017 ob 09.00

Gabart se približuje Azorskim otokom. Zaradi šibkih vetrov na južni strani otočja, je moral ponoči spremeniti smer plovbe. Namesto, da bi plul direktno proti cilju, se je moral obrniti nazaj proti sever-severozahodu, kjer pihajo močnejši vetrovi. Severno od Azorov je trenutno idealen veter, ki ga bo ponesel proti obali. Pihajo jugozahodniki s hitrostjo preko 20 vozlov, kar bi mu omogočilo hitro plovbo z vetrom proti cilju.

V zadnjem sporočilu je Francois Gabart zapisal:

»Vsake toliko časa pogledam na armaturo in vse inštrumente, ki prikazujejo podatek o plovbi in plovilu. Med njimi je tudi inštrument, ki meri ure mojega spanja. Pogled nanj je zaskrbljujoč. Namesto sedem do osem ur spanja dnevno, spim le po 3 ure. Pravijo, da človek običajno sanja zgodaj zjutraj. No moje sanje niso običajne saj ne sanjam v običajnih časih. Moje sanje so drugačne. Sežejo le do konca plovila.«

Petek, 15.12.2017 ob 21.00

Gabart se približuje cilju. Do cilja v francoskem pristanišču Quessant ga loči še 840 nmi in področje brezvetrja, ki ga bo moral prečkati v naslednjih urah.

Včeraj je plul mimo Azorskih otokov. 40 dan njegove plovbe ni bil naporen le zaradi plovbe. Pripraviti je moral taktiko za zadnja dva dni plovbe. Včeraj je moral večkrat prečiti, da bi se čim bolje izognil področju brezvetrja, ki je vzhodno od njega, kot barikada na poti do cilja. Glede na vremensko napoved se je odločil, da bo plul ekstremno visoko proti severu.  Čas prihoda v cilj se je zato nekoliko premaknil. Pred tremi dnevi je bil prepričan, da bo v cilju že v soboto dopoldne. A vreme se je spremenilo. Po evropskem meteorološkem modelu, na j bi v cilj priplul v soboto med 15. in 16. uro, po ameriškem pa med 19. in 20. uro.

Ko se bo Gabart približal Francoski obali, ga čaka še več ovir. Ena je močan pomorski promet ter možni neznani plavajoči predmeti. K sreči ima plovilo opremljeno z radarjem in s sistemom AIS za avtomatsko prepoznavanje plovil. Sistem deluje izjemno dobro in mu bo pomagal varno pluti proti cilju. Poleg plovil so v področju tudi številne ribiške ladje, ki vlečejo mreže in pogosto tudi razni plavajoči predmeti, ki so lahko zelo nevarni. K sreči imajo v področju Avurnav sistem opozoril za nevarnosti na morju, kamor morjeplovci sporočajo varnostna sporočila za nevarne plavajoče predmete, ki so jih opazili.

Gabart je že močno utrujen in vsaka pomoč mu bo prišla prav. Upa tudi, da bo vidljivost dobra.

Trenutna situacija: 16.12.2017 ob 20.00

ca julija na regati BYC Mackinac Race, drugega pa meseca oktobra med Chicagom in otokom Mackinac.

Letošnja regata BYC Mackinac Race je bila že 93. po vrsti. Za 254 nmi dolgo plovbo so z jadrnico Il ostro potrebovali 21 ur 45 minut in 12 sekund. Prejšnji dosežek, ki ga je prav tako postavil Thornton, je znašal 23 ur 39 minut in 54 sekund. Tokratni čas je skoraj za dve uri boljši in je le 15 slabši, kot je rekord regate postavljen z večtrupnim plovilom.

Drugi rekord je postavil meseca oktobra. S trinajstčlansko posadko je izplul iz mesta Chicago (ZDA) v jezero Michigan. Na 289 nmi oddaljeni otok Mackinac je priplul po 17 urah 59 minutah in 49 sekundah. Povprečna hitrost plovbe po jezeru je znašala 16,06 vozla. Prejšnji rekord, ki ga je postavil Steve Fosset z jadrnico Stars and Stripes leta 1998 je izboljšal za 15 minut in 43 sekund.

Peter Thornton pluje z jadrnico Il Mostro tipa Volvo Ocean 70, ki je plula na regati Volvo Ocean Race za ekipo Puma.