Novice

Vasilij Žbogar z Giorgiem Poggiem na prvem skupnem nastopu v razredu zvezda v Trstu končal na 14. mestu.

Na odprtem prvenstvu razreda zvezda vzhodne poloble, ki je od srede, 2. maja, do danes potekalo v Tržaškem zalivu v zelo zahtevnih pogojih so organizatorji YC Adriatico šele v zadnjih dveh dneh uspeli izpeljati pet izmed sicer sedmih načrtovanih plovov, a dovolj, da so lahko uspešno zaključili prvenstvo.

Nastopilo je 67 ekip iz 17 držav, med njimi tudi najboljši jadralci tega razreda, kot je italijanska ekipa Diego Negri in Sergio Lambertenghi, ki sta tudi tokrat odnesla zmago in potrdila svojo odlično formo v tej sezoni. Drugo mesto je osvojila posadka Augie Diaz – Bruno Prada (ZDA in Brazilija), ki sta zmagovalca svetovnega prvenstva v razredu zvezda v Miamiju leta 2016, medtem ko je Prada v tem razredu tudi nosilec dveh olimpijskih odličij, srebrnega in bronastega v letih 2008 in 2012. Tretje mesto je osvojila posadka Thomas Allart – Kilian Weise (Nizozemska in Nemčija), ki v tem razredu jadrata šele leto dni.

Prvič pa je v tem razredu nastopil naš najboljši olimpijski jadralec Vasilij Žbogar skupaj z italijanskim kolegom Giorgiem Poggiem, s katerim se poznata že iz jadranja v razredu finn, a sta oba praktično brez izkušenj v razredu zvezda. Na to prvenstvo sta se podala brez rezultatskih pričakovanj, z željo, da se čim več naučita, da čim bolje spoznata jadrnico in opremo. Po včerajšnjem zelo obetavnem 7. mestu skupno po treh izpeljanih plovih, sta po današnji diskavilifikaciji v drugem plovu na koncu na svojem prvem skupnem nastopu osvojila 14. mesto med 67 posadkami iz 17 držav.

Le še nekaj dni nas loči od velikega jadralskega dogodka, atraktivne regate hitrih, slokih črnih lepotic razreda RC44 v Piranskem zalivu. Za lažje poročanje o regati smo pripravili nekaj osnovnih informacij.

Zakaj ime RC44?

Ime je razred dobil po začetnicah imena legendarnega jadralca Russlla Couttsa, večkratnega zmagovalca America's Cupa in številnih drugih velikih jadralskih dogodkov, pa tudi nosilca olimpijske kolajne, ki si je razred zamislil. 44 predstavlja dolžino jadrnice, 44 čevljev, toliko pa je bil Russell tudi star, ko se je razred “rodil”.

Komu je razred namenjen?

Russell Coutts si je kot lastnike teh jadrnic zamislil premožne jadralske navdušence z vsega sveta, ki pa morajo krmariti sami, kar je zapisano tudi v pravilih razreda. Ekipe so praviloma sestavljene iz vrhunskih jadralcev, tudi takih, ki jadrajo na Pokalu Amerike.

Koliko jadrnic nastopa?

Letošnje sezono je začelo 7 ekip: Charisma (MON-69), Team Nika (RUS-10), Team Ceeref (SLO-11), Artemis Racing (SWE-44), Team Aqua (GBR-2041), Peninsula Petroleum (GBR-1) in Aleph Racing (FRA-17). Vse bomo lahko videli tudi v Portorožu.

Kako izgleda jadralna sezona razreda RC44?

Russell Coutts si je svojo jadrnico zamislil kot hitro in mobilno - lahko se jo razstavi, pospravi v posebej za to prilagojen zabojnik in odpelje na prizorišče naslednje regate. V vsaki sezoni se tako flota seli med petimi izbranimi prizorišči, ki morajo izpolnjevati visoke organizacijske standarde. Letošnja sezona se je začela konec februarja na Kanarskih otokih, v marini v Arrecifu na Lanzarotu. Od tam so ekipe in njihove jadrnice pripotovale k nam v Portorož (9.-13. maj), od tukaj jih bo pot vodila v švedski Marstrand (27.6.-1.7.), naslednja regata bo svetovno prvenstvo razreda, ki se že tradicionalno v zadnjih dneh septembra odvija v portugalskem Cascaisu, sezono pa zaključujejo sredi novembra na Malti.

Ali so med jadralci oziroma lastniki tudi Slovenci?

Seveda! Lastnik jadrnice Ceeref je Igor Lah, na njej pa poleg njega jadra še zamejski Slovenec Jaro Furlani. Na ruski jadrnici Team Nika pa je jedro posadke slovensko - Tomaž Čopi, Mitja Margon, Iztok Knafelc ter kot ‘boat captain’ Toš Skrt Golja. Lastnik ruske ekipe Team Nika Vladimir Prosikhin je sicer tudi lastnik slovenskega Shipmana 72.

Ali se naši fantje uvrščajo med najboljše?

Seveda se! Fantje z Nike so aktualni svetovni prvaki, ekipa Igorja Laha pa je konec leta 2017 že drugič zaporedoma osvojila naslov zmagovalcev skupnega seštevka sezone.

Ali to pomeni, da imata Ceeref in Nika tudi v Portorožu možnost za dobro uvrstitev?

Seveda! Obe ekipi veljata za favoritki tudi za zmago. Po prvi regati na Lanzarotu je v skupni razvrstitvi ekipa Nike druga, Ceeref pa tretji. Napeto bo.

Ali drži, da v ekipi Team Nika jadra tudi Dean Barker in da bo kot taktik jadral tudi v Portorožu? In da to ni njegov prvi nastop v Portorožu?

Drži - in drži! Dean Barker: “V Portorožu sem že enkrat jadral, na Artemisu, in na Slovenijo imam zelo lepe spomine. Mislim, da smo takrat celo zmagali v flotni razvrstitvi. Bila je zelo dobra regata in zelo smo uživali v Portorožu.”

Kakšen tip regat lahko pričakujemo?

Čeprav smo bili v preteklosti navajeni, da je prvi regatni dan namenjen jadralskemu dvobojevanju, pa se po novem ekipe merijo samo še v flotnem jadranju v tehničnih plovih.

Kakšen je urnik dogodka, kdaj bodo na sporedu regate in ali si bo regate možno ogledati?

V sredo, 9. maja, je dan za uradni trening, od četrtka, 10. maja do nedelje, 13. maja, pa bodo na vrsti regate, predvidoma 12 plovov. Štarti prvih dnevnih plovov bodo predvidoma ob 12h, regatno polje pa bo, v kolikor bodo pogoji to dopuščali, čim bliže obali.

Dan ali dva pred začetkom bomo lahko jadrnice občudovali tudi na njihovih samostojnih treningih.

Zakaj regata RC44 prav v Portorožu?

Mitja Margon, predstavnik organizatorja majske regate, društva GoSailing, ter jadralec v ekipi Team Nika: “Že nekaj časa si prizadevam-o, da bi flota RC-jev prišla spet v Portorož. Načeloma smo se s klaso dogovorili, da bi to bilo prihodnje leto, leta 2019. Ker je organizator druge letošnje etape, ki bi morala biti maja na Nizozemskem, nekam poniknil, se je vodja klase obrnil najprej na g. Laha in g. Prosikhina (oba sta na poseben način povezana s Slovenijo in Portorožem) s prošnjo po "rešitvi situacije" in za pomoč pri financiranju dogodka, takoj zatem pa so mene povabili, če bi prevzel organizacijo. Ker sem jih vsa ta leta "cukal za rokav", so verjetno pomislili, da pa bi bil že čas, da se vrnemo na "kraj zločina". Saj vsi dobro vemo/vedo, da se je vse začelo pri nas …"

Kako smo z razredom RC44 povezani Slovenci?

Slovenci smo z razredom RC44 močno povezani že od vsega začetka pred dvanajstimi leti, ko sta se povezala Russell Coutts in naš oblikovalec Andrej Justin, da je nastala današnja jadrnica. Ena prvih ekip, ki se je pridružila družini razreda RC44, je bila slovenska Ekipa 44, ki je jadrala na Črni lepotici (Black Beauty), ki jo je krstila Jolanda Čeplak 13. marca 2007. Ekipa je bila ustanovljena na pobudo naših olimpijcev Tomaža Čopija in Mitje Margona in s podporo Casinoja HIT, trgovine z opremo za jadralce Sailing point, Marine Portorož in jadrarne Victory. Ekipo 44 so sestavljali Samo Potokar na krmilu ter Mitja Margon, Gašper Vinčec, Bojan Volčič, Julijan Višnjevec, Vid Jeranko in Mitja Beltram. Na zadnji regati pred Trstom, ko so dosegli odlično tretje mesto, sta se jim pridružila še Tomaž Čopi in Toš Skrt Golja. V sezoni 2007 so odjadrali tri regate, potem pa morali zaradi premalo posluha okolja ter pomanjkanja finančnih sredstev projekt opustiti in jadrnico Črna lepotica prodati. Da je veliko slovenskega v projektu RC44 govori tudi dejstvo, da so bile prve regate razreda uspešno izpeljane prav v Portorožu v organizaciji YC Portorož, da so se tudi testiranja prvih jadrnic dogajala v Portorožu, da sta Tomaž Čopi in Toš Skrt Golja odjadrala sezono 2006-2007 na jadrnici Omega z Russellom Couttsom in da je trgovina z jadralsko opremo Sailing point še danes partner razreda RC44.

Ali drži, da je jadrnica Črna lepotica, na kateri je jadrala prva slovenska ekipa v razredu RC44, prav ista jadrnica, na kateri danes plujejo kot Team Nika?

Drži, gre za povsem isto jadrnico in za zanimivo zgodbo, ki jo rad pove zdajšnji lastnik ekipe Nika in nekdanje Črne lepotice Vladimir Prosikhin: “Veliko časa sem preživel v Sloveniji, ko se je gradil moj bodoči Shipman, ki smo ga splovili leta 2009. V tem času sem spoznal takratno Ekipo 44, v kateri so na jadrnici RC44 jadrali tudi Tomaž Čopi, Mitja Margon in Toš Skrt Golja. Po tem prvem srečanju je minilo nekaj časa, jaz sem se vse bolj ogreval za nekaj resnično regatnega, fantje pa so ravno leto pred tem ostali brez sponzorja, zaključili projekt in jadrnico prodali francoskemu America’s Cup sindikatu, ki je ni veliko uporabljal. Predlagal sem jim, da naredimo ekipo, njihovo jadrnico odkupimo nazaj in gremo skupaj dalje. Fantje so se seveda strinjali in po dveh mesecih smo že bili na regati v Avstriji. Moja žena je bila tista, ki me je vzpodbudila, da opravim tisti prvi klic Mitji in Tošu – in to je bil zelo dober nasvet in zelo dober klic. Zanj sem ji še vedno hvaležen. Barko smo poimenovali po moji vnukinji, Nika pa je tudi boginja zmage.”

Ali bo tokratna prva regata tega razreda v Portorožu?

Nikakor ne, tukaj se je vse skupaj pravzaprav začelo. Prva testiranja so se pred dvanajstimi leti dogajala prav pri nas, prve regate razreda pa so bile uspešno izpeljana v Portorožu v organizaciji YC Portorož.

Ali si bo mogoče jadrnice kje ogledati tudi v živo?

Seveda, jadrnice bodo nastanjene in si jih bo mogoče ogledati v portoroški marini. Z deli na njih bodo “kopenske ekipe” pod vodstvom “boat captainov” pričele že pred prvomajskimi prazniki in bodo trajala vse do cca 6.maja, ko bodo jadrnice spustili v vodo. 

V soboto, 19.5.2018 bo pred Izolo zopet potekala tradicionalna regata Marinada.

Kot smo že vajeni, bo regata Marinada tudi letos več kot le regata. Da je to večdnevno druženje jadralcev, športna prireditev in na koncu še zabava, smo vajeni vseh dogodkov, ki jih organizira jadralni klub Burin.

Regata se bo pričela a akvatoriju pred Izolo ob 11.00 uri. Flota jadrnic, med njimi tudi hitra jadrnica Adriatic Europa, legendarnega slovenskega jadralca Dušana Puha, se bo zopet borila za točke Slovenskega pokala in bogate nagrade. V kolikor bodo vremenski pogoji dovoljevali, se bo tekmovalni del končal do 16.00 ure. Družabni del se bo nadaljeval v Merezigah, svečani podelitvi priznanj pa bo sledil koncert skupine Čuki in Tequila.

Program prireditve - MARINADA 2018 // Sobota, 19.05.2018

Marina v IZOLI

08.00 Pozne prijave na regato, akreditiranje novinarjev ter gostov
09.00 Zbor gostov, ki so individualno prijavljeni za jadranje na Marinadi
09.30 Razporeditev individualno prijavljenih gostov in dodelitev jadrnice in krmarja
09.45 Sestanek krmarjev
10.55 Opozorilni signal za štart pred Marino Izola
11.00 ŠTART REGATE MARINADA18
13.30 Zadnji možni začetek štartne procedure
16.00 Konec regate (Časovna omejitev za prihod jadrnic v cilj je 16.00)

MAREZIGE – PRAZNIK REFOŠKA

18.00 Gostilna KARJOLA - pijača dobrodošlice in pogostitev tekmovalcev z regate ob glasbi
19.30 Razglasitev rezultatov regate MARINADA18 in podelitev nagrad tekmovalcem z regate ter svečana podelitev pokalov
20.00 ČUKI & SKUPINA TEQUILA 

Na Jadranski regati je že tretje leto zapored Dušan puh s svojo posadko na jadrnici Adriatic Europa najhitreje prijadral do cilja.

Jadranska regata poteka v organizaciji hrvaškega kluba YC Host z otoka Vis. Nanjo se rade prijavljajo maxi jadrnice. Letos sta se poleg jadrnice Adriatic Europa regate udeležile še jadrnici CleanSport One tipa VOR 60 (jadrnica ki je plula na regati Volvo Ocean Race), in Austria One, ki je tipa IMOCA 60.

Letošnja vremenska napoved je napovedovala šibke vetrove. Organizator kljub temu ni spremenil originalne rute regate, ki že vsa leta poteka od otoka Vis, do Sveti Andrija, do Palagruže in nazaj na Vis.  

Štartna pištola se je oglasila točno ob 11.00 uri. Najhitreje je pričela posadka Dušana Puha in popeljala floto proti prvi plovki, ki je bila postavljena v luki Vis. Druga slovenska jadrnica, ki jo krmari Marjan Kočila, je pospešila, uspela prehiteti Adriatic Europo še pred prvo plovko in kot vodilna zaplula iz Viške luke. Na odprtem se je hitro izkazalo, da je jadrnica Dušana Puha modernejša in hitrejša. V lahkem vetru je prevzel vodstvo in z izkušeno ekipo uspel pluti skoraj direktno proti otoku Sv. Andrija. Med jadrnicama CelanSport One in Austria One je potekala prava bitka za drugo mesto. Vse do otoške skupine Lastovnjaki sta plula druga ob drugi . Avstrijska posadka se je odločila, da zapluje proti otoku Mljet, kjer so računali na termične vetrove. Odločitev se je pokazala za napačno, saj so pred otokom ostali v brezvetrju. V tem času je posadka Dušana puha plula po najjužnejši poti in kot ena izmed treh jadrnic priplula do otoka Palagruža. Drugo noč je jadrnica Adriatic Europa uspela ujeti veter, ki je pihal s hitrostjo med 15 in 20 vozli, ter se hitro vrniti v luko Vis. Za plovbo so potrebovali 41 ur 37 min in 28 sekund. Kot druga je v cilj priplula posadka Marjana Kočile. Njihov zaostanek v šibkem vetru je znašal 12 ur in 19 minut. Ostale jadrnice zaradi pomanjkanja vetra niso dosegle cilja.

Naslednja regata, ki se je bo udeležila jadrnica Adriatic Europa in posadka Dušana Puha bo v slovenskih vodah, na regati Marinada, ki bo potekala 19.5.2018 pred Izolo.

S koncem praznikov se je v Portorožu zaključila tudi jubilejna deseta regata evropskega pokala razreda Melges 24, na kateri so organizatorji dokazali, da je Piranski zaliv bolj priljubljen od slovite jadralske meke na severozahodu Toskane - Punte Ale.

Tam se je marca na otvoritveni tekmi sezone zbralo 15 posadk iz šestih držav, medtem ko jih je v Portorož prišlo 25 iz 11. držav. Prednost slovenskega prizorišča je zlasti ugodna geostrateška lega, ki omogoča preprost dostop iz vseh evropskih držav, kot tudi kontinuiteta dela Jahtnega kluba Marina Portorož ter vztrajanje pri doseganju visoko kakovostnih organizacijskih ciljev. Gostom namreč udobje na kopnem zagotavlja neposredna bližina nastanitvenih objektov, pomolov in restavracije, dobra zaščitenost zaliva pred močnimi vetrovi pa nudi varno plovbo na regatah.

V spomladanskem času tekmovalce po akvatoriju pretežno poganjata maestral in burja, ki se regatnemu odboru nista izneverila niti v preteklih dneh. Ta si je uvodoma za kuliso izbral Piran, preostali del programa pa izpeljal med portoroško rivo in Bernardinom, od koder so lahko gledalci opazovali drzne manevre izvedene tik ob obali.

Jubilejni spektakel novincem iz Seattla

Med pisanimi jadri je bil največkrat v ospredju bleščeče bel špinaker ameriške ekipe War Canoe v lasti Mika Goldfarba, ki je Slovenijo obiskal prvič. "Ko je veter upadel, me je zaskrbelo, da nam ne bo uspelo izpeljati vseh načrtovanih plovov, toda regatni odbor se je zares izkazal in zgodba je dobila srečen epilog. Naša taktika so bili usklajeni premiki na krovu, izogibanje konfliktnim situacijam in mirni živci," je zmago po devetih izenačenih bitkah komentiral ključni mož ameriške sestave Mark Strube, sicer član štirih ekip na preteklih Pokalih Amerike.

Četverici iz Seattla je v cilju sledil črtast balon z barvami estonske zastave. "Drugo mesto je za nas veliko presenečenje, saj nismo jadrali že od avgustovskega svetovnega prvenstva v Helsinkih. Menili smo, da bomo med prvo deseterico, vendar nikakor ne drugi, saj imamo v ekipi nekaj novih članov posadke," se je dosežka razveselil nekdanji olimpijec Tonu Toniste, ki je tudi podpredsednik estonskega olimpijskega komiteja.

Najboljša slovenska sestava je sidro odvgrla na 14. mestu. "Lahki vetrovi nam ustrezajo in drugi dan smo se kar izkazali, nakar nas je sreča zapustila. Kljub temu smo pristali v prvi polovici flote, s čimer smo zadovoljni," je končni izid domače zasedbe ocenil Jure Jerkovič.

Dve žezli v ognju

33-letni Ljubljančan je bil v Portorožu navzoč tudi kot soorganizator prireditve in med zaključno slovesnostjo vnovič potrdil namero o kandidaturi bodisi za evropsko za svetovno prvenstvo.

"Dogodek je pridobil mednarodni sloves s predanim delom članov kluba, zato upam, da bomo v bodoče tukaj gostili še več zvenečih jadralskih imen. Ali bo to 2020 z evropskim prvenstvom oz. 2021 s svetovnim prvenstvom, bo znano jeseni," je ambicije organizatorjev razkril Jure Jerkovič.

Vir: YC Marina Portorož, Melges 24

V četrtek, 17.5.2018 se v Portorožu pričenja mednarodni sejem navtike Internautica. S pomočjo eNavtike si lahko prislužite brezplačno vstopnico za ogled salona.  V spodnji obrazec vpišite svoje podatke in podatke svoje posadke ali prijateljev, ki jih zanima navtika. Med vsemi, ki boste povabili svoje prijatelje, da se prijavijo na eNavtiko bomo izžrebali kar 50 vstopnic za ogled sejma. Eden srečnež pa bo prejel vstopnice za vse prijatelje, ki jih bo navedel v spodnjem obrazcu. Vpišite čim več prijateljev in jih presenetite z brezplačno vstopnico za sejem.

Kaj je potrebno storiti, da si prislužite eno izmed lepih nagrad?

Izpolnite spodnji obrazec in delite objavo na internetu preko ene izmed spodnjih povezav (facebook, twiter, google+).

V obrazec vpišite vaše ime in priimek, vaš elektronski naslov in vaš GSM. Nato pa navedite imena in priimke ter elektronske naslove vaših prijateljev, za katere menite, da jih zanima navtika in bi bili veseli če bi tudi oni prejeli brezplačno vstopnico. V kolikor imate več kot 10 prijateljev, izpolnite obrazec večkrat. V obrazcu je potrebno izpolniti podatke za vsaj enega prijatelja (obvezno je ime in priimek ter elektronski naslov) .

Pri žrebu bomo upoštevali le pravilno izpolnjene prijave. Deljenje na enem izmed socialnih omrežij  profilu je obvezno.

Nagradna igra poteka do 16.5.2018 do 24.00 ure. Nepravilno izpolnjenih prijav in napačnih e-naslovov ne bomo upoštevali!

Prevzem nagrade

Nagrajenci - prejemniki vstopnice za sejem Internautico, bodo objavljeni na tej spletni strani dne 17.5.2018. Nagrado boste prevzeli na info pultu salona Internautica. Za prevzem je potreben osebni dokument.

Vašim prijateljem bomo poslali naslednje sporočilo?

Nagradna igra istočasno poteka tudi na FB. Skupno bomo podelili 50 vstopnic.

Se vidimo na salonu plovil INTERNAUTICA 2018!

Tretja regata svetovnega pokala za olimpijske razrede v tej sezoni se je z regato za odličja danes zaključila tudi za jadralke v ženskem olimpijskem dvosedu 470. Naši jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat), sicer aktualni evropski prvakinji, sta v cilj prijadrali kot peti, si s tem prislužili dodatnih 10 točk (v regati za medalje se točke štejejo dvojno) in tako prizorišče v Hyèresu zapuščata s skupnim petim mestom. 

Tina Mrak: “Vetra je bilo okoli 10 vozlov. Pred startom sva se odločili, da bova držali desno stran regatnega polja, zato sva startali ob regatni barki. Japonka, ki bi jo za uvrstitev na stopničke morali prehiteti za najmanj tri mesta, je startala na levi strani polja in se držala leve strani, tako da je na bojo prišla kot prva, midve pa kot deveti. V tistem trenutku nama ni preostalo drugega, kot se boriti vsaj za skupno peto mesto in poskrbeti, da naju ne bi prehitela kakšna posadka iz ozadja. Pridobili sva nekaj mest in končali na skupnem petem mestu.” 

Veronika Macarol: “Ja, res je bil cel regatni teden zelo naporen, ampak vseeno sva sposobni odjadrati dosti boljše. Imeli sva dobre in slabe trenutke, ta regata je bila tudi dober trening, videli sva, da sva z novo opremo lahko hitri tako v šibkem kot tudi v močnejšem vetru, morava pa samo še določene stvari izboljšati. Sigurno morava biti bolj živi in agresivni na startu in mislim, da lahko prideva na evropsko prvenstvo dosti boljše pripravljeni. Upam, da tam ne bova delali takih napak in da bova boljše odjadrali.”

Zmagala je francoska posadka Lecointre / Retornaz, drugi sta Britanki Mills / Mcintyre, tretji pa Japonki Kondo Yoshida / Yoshioka.

Vir: WindPress

Portorož ta konec tedna gosti drugo etapo evropskega pokala za jadrnice Melges 24, ki se kot lastovice vračajo v slovenske vode že deset let. Ker je jata na morju pred Piranom vsako pomlad večja, so se organizatorji tekmovanja odločili kandidirati za evropsko prvenstvo 2020.

"Pogum smo zbirali tri sezone. K temu so nas nagovarjali tekmovalci, mednarodna zveza in Marina Portorož, brez katere si ne bi upali v tako velik projekt." je o smelih ambicijah Jahtnega kluba Marina Portorož dejal idejni oče dogodka Branko Parunov. in dodal, "Imamo vso potrebno infrastrukturo ter številne organizacijske izkušnje, zato ovir za uspeh kandidature ne vidim. Naš edini protikandidat je Italija, toda zahodnim sosedom je bila zaupana že letošnja organizacija prvenstva stare celine, prihodnje poletje pa bo na Sardiniji potekalo še svetovno prvenstvo." 

Na pobudo slednjega je bilo tekmovanje 24-čeveljskih monotipov v Portorožu prvič izpeljano leta 2008, ko se je na regatnem polju pomerilo 8 posadk iz Slovenije in Češke. Druga pomembnejša prelomnica se je zgodila pred štirimi leti z vključitvijo regate v cikel evropskega pokala, vrhunec destletnega delovanja pa je prireditev dosegla lani z rekordno udeležbo 33 ekip iz 15. držav.

Ta konec tedna jih lahko na morski areni spremljamo 25 iz 11. držav, vključno z dvema slovenskima sestavama. Krmilo Atene suka izkušeni Jure Jerkovič, čigar najboljši rezultat je 8. mesto iz leta 2014, za točke evropskega pokala pa se poteguje še Aleš Zupanc na krovu Little big man-a.

Jadralske obračune si je mogoče ogledati na morju brezplačno ob predhodni najavi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali s kopnega vzdolž portoroške rive.

Rezultati po prvem dnevu: 

Vir: YC MARINA PORTOROŽ 

V članku Burja na Jadranu smo razložili zakaj piha burja, kako piha, kakšne so njene značilnosti in kakšni so valovi, ki jih povzroča. Burja lahko dosega orkanske hitrosti. V predelih kjer piha najmočneje, v tako imenovanih strženih, lahko dosega hitrosti preko 100 vozlov. Povzroča visoke in kratke valove, ki so posebej nevarni, kadar prihajajo v bok plovila.

Z dobrim poznavanjem vetra, lahko plovbo v njem prilagodimo, se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča in varno in udobno priplujemo na cilj.

Ali je potrebno izpluti

V primeru, da je napovedana močna burja, ki presega hitrosti 30 vozlov se najprej vprašajmo ali je pametno izpluti. Če lahko plovbo odložimo, potem ostanemo na varnem privezu in izplujemo, ko burja pade. Poleg nevarnosti med samo plovbo, ne smemo pozabiti, da bomo morali v takšnem vetru tudi pristati, za kar potrebujemo dobro znanje manevriranja s plovilom.

Nevarnosti plovbe v visokih valovih

Prevračanje plovila

Visoki valovi lahko naše plovilo prevrnejo. Najnevarnejši so valovi, ki trčijo v bok plovila. Plovilo je bistveno ožje, kot meri njegova dolžina, zato se bo hitreje prevrnilo kadar ga bodo zadeli valovi z boka. Proti valovom moramo zato vedno pluti pod kotom 45-90 stopinj glede na val oziroma pod kotom 0-45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo.

Prekinitev delovanja motorja

Druga nevarnost nam preti kadar plujemo z motorjem. V rezervoarju goriva so pogosto usedline. Ko plujemo po razburkanem morju, se te pomešajo z gorivom, pridejo v filter goriva in ga zamašijo. Motor se ustavi in ga ne moremo vžgati dokler ne zamenjamo filtra goriva  in očistimo dotoka goriva. Podoben problem se lahko pojavi kadar plujemo z rezervoarjem, v katerem je manjša količina godiva. Ker se to pretaka po rezervoarju, lahko v določenih trenutkih črpalka namesto goriva vsesava zrak. V kolikor se to zgodi na dieselskem motorju in zrak doseže motor, ga bo potrebno odzračiti preden ga bomo lahko ponovno vžgali. V razburkanem morju bo to zelo težko izvedljivo brez dobrega tehničnega predznanja pa celo nemogoče. Pri bencinskih motorjih bomo problem rešili lažje, a še vedno nam motor v ključnem trenutku ne bo deloval.

Trganje jader

Jadra so oblikovana, da prenašajo obremenitve med jadranjem. Materiali, šivi in vrvi so temu prilagojeni in zdržijo nekaj kratnik pričakovanih obremenitev. Nevarnost trganja jader je največja, kadar jadra niso napeta in v vetru nekontrolirano frfotajo. Na dele jadra, ki niso čvrsto pripet, zaradi efekta biča, delujejo ogromne sile, ki ga hitro pretrgajo.

Poglejmo si kako plujemo v takem vetru z motornim plovilom in kako z jadrnico.

Plovba z motornim plovilom

Ali je pametno izpluti ali ne

V razburkanem morju so večja plovila varnejša za plovbo od manjših. Običajno je plovba v valovih, ki so višji kot je širina plovila nevarna. Takšni valovi lahko hitro prevrnejo plovilo že pri majhni nepazljivosti krmarja. S plovilom krajšim od 5 m in okvirno širino 1,5m, plovbo v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo preko 15 vozlov odsvetujemo. Analogno lahko za različno velika plovila preberemo kar iz Beaufortove lestvice.

Plujmo v področju najmanjših valov

Valovi senjske burje v Baški na otoku Krk

Kadar smo že na morju in nas ujame močna burja, ali pa smo primorani izpluti, upoštevajmo lastnosti vetrov in na kašen način povzročajo valove.

Burje piha s kopnega. Največjo hitrost doseže ob obali, nato pa z oddaljenostjo od obale hitrost pada. Valovi na morju začnejo nastajati ob obali. Veter potrebuje določeno razdaljo da povzroči visoke valove. Tik ob obali s katere piha, valov ni. Z oddaljenostjo od obale valovi naraščajo, nato pa zaradi zmanjševanja moči burje padejo. Burja skoraj nikoli ne doseže vzhodne obale Italije, zato pred italijansko obalo valov burje ni več. Ker največjo nevarnost povzročajo valovi, je najbolj pluti v področjih, kjer so valovi najnižji ali pa jih celo ni. Zato poizkušamo pluti čim bliže zahodnim obalam otokov, kjer smo v zavetrju ali čim bliže obali kopna, kjer je burja sicer najmočnejša a valov ne povzroča.

Plujmo v valove

Kadar ne moramo pluti v področjih majhnih valov ali področij brez valov, moramo smer plovbe prilagoditi smeri valov. Najbolj varna je plovbe v valove. Je bolj varna kot plovba z valovi. Obračanje plovila, ter bočni zanos krme in premca pri plovbi v valove sta manjša. Plovilo je lažje vodljivo. Najbolj varno plujemo kadar plujemo direktno v valove ali pod kotom največ 45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo valovi. Če smer plovbe, ki nam jo pogojujejo valovi, ni naša želena smer, se lahko z nekoliko več dela varno približujemo svojemu cilju. Valovi burje običajno niso vsi enako visoki. Nekateri so manjši, nekateri večji. Kadar plujemo med manjšini, se poizkušamo držati želene smeri plovbe, ko pa opazimo, da se nam približuje večji val, premec obrnemo proti valu, ga prečkamo, nato pa zopet plujemo bliže svoji želeni smeri.

Kaj pa če so valovi preveliki

Morje nas lahko preseneti. Ko izplujemo iz luke ali zavetrja, valovi začno postopoma naraščati. Če plujemo na primer v Velebitskemu kanalu z obale proti otokom valovi postopoma naraščajo proti otokom. Bliže kot smo obalam otokov Rab, Pag ali Krk, višji so valovi. Če v določeni točki spoznamo, da nadaljevanje plovbe ne bo več varno imamo dve možnosti. Odločimo se lahko za nadaljevanje plovbe ali pa se s plovilom obrnemo in vrnemo v izhodišče. Oboje je lahko nevarno. Pri nadaljevanju plovbe bodo valovi še naraščali, pri obračanju plovila pa tvegamo, da se bo plovilo prevrnilo, ko bodo valovi prihajali v bok. Manever obračanja plovila lahko izvedemo, vendar moramo izbrati primeren trenutek. Na manever se moramo pripraviti.  Opazujmo valove in počakamo, da nas dosežejo najmanjši, nato pa hitro izvedimo manever obračanja. Manevr izvedemo tako, da je plovilo obrnjeno bočno na valove, ko je v kotanji, med dvema valoma. Takrat je verjetnost prevračanja najmanjša.

Plovba z jadrnico

Plovba z jadrnico je varnejša kot plovba z motornim plovilo. Možnost prevračanja plovila je manjša zaradi stabilnosti, ki jo zagotavlja kobilica. V močnem sunkovitem vetru, lahko plujemo zgolj na motor, vendar je plovba z jadri bolj varna in stabilna.

Plovba na motor

V kolikor plujemo zgolj na motor, se lahko ravnamo po predlogih za plovbo z motornim plovilom. Pri jadrnicah in plovbi v razburkanem morju ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih lahko vozimo v gorivu oziroma rezervoarju v gorivu. V dieselskem gorivu lahko živijo mikroorganizmi. Med njimi so različne vrste bakterij, kvasovke in plesni. Običajno se te kot sediment posedejo na dno rezervoarja. Ko plujemo po razburkanem morju, se pomešajo z gorivom. Po daljši plovbi zamašijo filter, pretok goriva je vse slabši, obrati motorja začnejo padati in motor na koncu motor ugasne.

Plovba z jadri

Plovba z jadri je varnejša. Jadrnice imajo motorje majhnih moči, ki so lahko v močnem vetru prešibki za plovbo. Plovba z jadri bo udobnejša. Jadra in kobilica bodo med plovbo skrbele za večjo stabilnost plovila. Plovilo se bo manj zibalo. Jadrnica bo nagnjena od vetra. Privetrna stran plovila bo dvignjena in na krov bo prihajalo manj vodnega pršca.

Površina jader

Burja piha v sunkih. Sunki lahko dosegajo do 3-kratnik hitrosti vetra. Velikost jader moramo zato prilagoditi največjim sunkom. Jadra z zmanjšano površino namestimo še preden zaplujemo v področja, kjer burja dosega največje hitrosti. Ko nas bodo dosegli močni vetrovi in močni sunki, bo zmanjšanje površine jader izjemno težko ali celo nemogoče.

Smer plovbe

Smer plovbe v burji bo potrebno prilagajati. Najkrajša pot oziroma plovba v isti smeri ne bo najbolj varna. Na krmilu bo potrebno opraviti veliko dela. Ko plujemo v veter in se nam približuje val, moramo s premcem zapluti v smeri, ki je pravokotna na val, se pravi v veter. Ko prečkamo val, plovilo obrnemo od vetra. Sprememba smeri je odvisna od velikosti valov. Višji kot bodo valovi močneje v veter bomo morali obrniti. Ekvivalentno moramo pluti tudi z vetrom (polkrma). Ko plujemo v val, zaplujemo od vetra, ko ga prečkamo zaplujemo v veter in se spustimo po valu.

1. smer vetra; 2. vrh vala; 3. dno vala; 4. želena smer plovbe; 5. najbolj varna plovba

Plujmo z občutkom

Krmar mora plovilo čutiti. Plovba na opisan način je fizikalno pogojena. Krmar z dobrim občutkom bo na tak način plul samodejno, tisti z manj občutka pa se tega lahko naučijo. Plovba ne bo enostavna. Opraviti bo potrebno veliko dela. Krmar mora biti ves čas pozoren in spremljati, kakšni valovi se mu približujejo. V teoriji bodo valovi pravokotni na smer s katere piha veter, v realnosti pa smeri valov močno variirajo. Za varno plovbo bo potrebno opraviti veliko vaje.

Plovba v burji pozimi

Pozimi je zrak hladnejši in zato gostejši. Na jadra deluje z večjo silo. Površino jader moramo temu primerno zmanjšati. Običajno je površina jader za plovbo pozimi med 10 in 15% manjša kot poleti, ko je zrak toplejši.

Najbolj problematična področja za plovbo v burji

1. Tržaški zaliv – plovba iz Pirana v Tržič  in obratno
2. Kvarner – plovba iz Pule proti Lošinju in obratno
3. Senjska vrata – Plovba z otoka Krk na otok Rab in obratno
4. Ninski zaliv – plovba iz otoka Vir proti otoku Rab in obratno
5. Šibeniška regija – plovba iz Rogoznice proti otoku Žirje in Kornatom in obratno

Področje visokega zračnega pritiska na južnem Atlantiku St. Helena ali St. Helena High je sistem visokega zračnega pritiska, ki se razširja na južnem Atlantiku. Ker ima sistem svoj center pogosto okrog otoka St. Helena, je po njem dobil tudi ime. Razširja se na področju, ki je veliko več tisoč kilometrov in močno vpliva na plovbo v tem delu sveta.

Ker je sistem na južni polobli, se vetrovi okrog sistema vrtijo v obratni smeri od urinega kazalca. Vetrovi ob zahodnih obalah južne Afrike zato pihajo iz juga proti severu. Plovba iz severozahodne Afrike proti južni Afriki je zato ob obalah otežena. Ker jadralci plujejo raje z vetrom, je plovba po zahodni strani sistema hitrejša. Tam vetrovi pihajo iz severa proti jugu, nato pa se na skrajnem jugu obrnejo proti vzhodu. To je razlog zaradi katerega večina jadralcev iz Evrope pluje najprej proti vzhodnim obalam Brazilije (Fenando ne Noronha) nato pa jih sistem ponese proti jugovzhodu, proti obalam Južno Afriške republike. Dvakratno prečkanje Atlantika je daljša a hitrejša pot, kot plovba ob zahodni obali Afrike.

Ker se sistem St. Helena premika in spreminja svojo velikost, je temu potrebno prilagoditi plovbo. Pluti je potrebno po robovih sistema, kjer pihajo vetrovi. Bliže kot smo centru sistema, manj je vetra in plovba postaja počasnejša. Velikost in natančno pozicijo sistema je potrebno spremljati in plovbo prilagoditi.